Iiliaja
^ SLOVENSKA SGELA.
Odgovorni vrednik: Ant. Janezlé.
Velja na let»
St. 43.	V četvertek 21. oktobra 1852. III. leto
Obrazi iz Serbie.
III. Serbski Belgrad.
t	Beograde plemeniti sade ,
t ri mi doba u tebi su dobra : Jedilo doba Jaksiéeva Mitra, Drugo doba deli Kara — Djordja , Frece doba Karadjordjevica ; 1'ervo doba nenade se Turcim, Drugo doba ra/.teralo Turke, TrcCe doba dize carevinu ; A tu 7.dravlje Vličiča serdara, Koi zriade, što rodu valjade.
Serb. nar. pesem.
Solnce je v nedelo 18. julija izšlo in komaj je čez Balkan pogledalo, je jelo tako pripekati, kakor da je pri nas opoldne. Mislil sem, da take spance ne bom mogel prenesti. Spravim se s svojimi rečmi do pristana, ali parobrod je bil že^proč, in kakega carnea (vojaške ladje) ni bilo po nikakoršnem dobili. Sel sem, se malo po pazarju (tergu) ogledati in še le o pol dvanajstih je priplaval parobrod »Belgrad« z Pančeva, na kte-rem sem se do Bélgrada peljal. Stopivši iz parobroda grem k serbskej policii, da bi si pasoš — tako imenujejo polni list — podpisati dal. Potem jo obernem po cesti okol c. k. poslaništva skoz vrata v mèsto. Zdaj pa dobro pazite in ves svoj um zberite, mnogo novega in čudnega boste slišali!
Jaz grem skoz vrata (kapio) na goro; in če bi ne bil vidil kakih 100 pušk, razterganih hišic, uniformovanih ljudi, bi si nikoli ne bil mislil, da bi to straža in terdnjava biti imela. In zarés tuje turška stražnica. Pred hišico je sedel raztergan Turčin v kratkem, temnomodrem jopiču rudečo-izšivanem, na glavi fez, scerpertene, vntazane hlače, čevlje, z kterih so mu persti gledali, zraven sebe puško, noge križama in dolg čibuk (pipo) v ustah. Njih oprava obstoji v tem, da ima vsaki Turčin na glavi fez in temnomoder rudečo-izšivan jopič in na ovratku meden gumbič s arabskimi pismeni. Hlače nosijo različne, večidel temnomodre. V tem pa so si vsi jednaki, da so zlo nesnažni in vmazani, in da imajo mèsto kamaš černo omazano kožo. Njih orožje pa je lepo, dolga puška, ktera je še na kamen nared, s bodilom. Okoli pasa imajo pripeto na vmazanem remenu tako imenovano kulovnico. To je vse njih orožje, pa da ne pozabim tudi tobaka in dolgega čibuka.
V gostivnici „pri jelenu« za ptujce najlepšej v celem Belgradi! in kjer sem tudi jaz ostal, sem našel velik nered, nečistost itd. Opoldne je
prišel do Bèlgrada pobočnik (adjulant) Omer-Paše z Bosne, za kterega v mojej gostivnici kraja ni bilo, lako da sem mu dal nja reči v mojo sobo spraviti. Zato mi je mnogo o Bosni pripovedoval in jaz sem imel priložnost, se ž njim bliže soznanili. Skoraj se ne upam ga popisati. Nja orožje obstoji v dveh lèpih samokresih in v še lepšej krivej dainascen-ki. Óblèka njegova ni bila ne ženska ne možka. Najlepše na njem je bila krasna mehka serbšcina, ktera se običajno v Bosni govori. Sicer je po-turčen odpadnik in ima s Omer-Pašo to posebno, da se mu je zmiram jesti ljubilo. Komaj smo sedli k obedu, počne z terdnjave strèl za strelom pokati, da se je vse treslo. Z vseh minaretov (ozkih turnov) džamij (turških cerkev) začnejo derviši (hinihi) molili in ljudi k molitvi klicati. To me je silno prijelo, ker nisem vedel, da imajo Turki zdaj tri dni po velikem poslu praznike »barjam" imenovane, ktere najslavnejše obhajajo. Trikrat v den so strèlali, rano, opoldne in zvečer, vselej močno, najmenj tridesetkrat. Popoldne sem šel s pobočnikoin Omer-Paše v terdnjavo. On je oddal svoje depeše Rešid-Mehinelu paši Belgradskemu in jaz sem med tim hodil po terdnjavi. Prej da prideš do terdnjave, najdeš velik prostor med terdnjavo in mesloin, kakor p. v Beču glacis. Tu se povsod pasejo konji došlih tergovcev. Potem prideš skoz jedina vrata v terdnjavo. Pervie dojdeš čez zelen razbit most do stražnice, kjer te Turki pasejo j kakor jastrebi pišeta. Potem so perva vrata, ktere je Ka-ra-Djordja razbil in ktere še niso popravljene; skoz te prideš črez dva mosta k drugej terdnjavi, ktera je s stotinami krogel nastrèljena. Nje zi-dovje je prebašeno s topovi na lesenih, na pol sgnjilih vozičih. Pri vsakem tih topov stojijo tri vojaki, dva s čibukom in jeden s puško. Pri vratah terdnjave pa imajo vse straže puške v rokah. Spel črez dva mosta prideš do znotrajne terdnjave, kjer razun džamie in minarela, kterega je Kara-Djordja razbil in kterega so že šestkrat zidati hotli, vender se je vselej spet poderi, in še kakih šest vozarn nič ni viditi. To je cela v zgodovini toliko slavna terdnjava Belgradska. Vojakov je tu pri 5000, Vender ne vidiš nobenega razun straž pri vratah in nekoliko psov, ki na tebe navalijo, na besedo kakega Turka pa se spet vležejo. V mèstu so straže satnb pri carigradskih in še jednih vratah, in blizo vsake džamije. Sicer je tudi še v turškem mestu nekaj vojsakov.
R a z d e 1 i t v a d é d š i n e.
(K o n e o.)
Muslafa jame svojo prigod bo takole pripovedovati: „Znano ti je, da mi j« perstan, ki sim ga od ranjcega očeta dobil, vse mogoče časti in sladosti naklonil, kolfkor si jih je moja slavoželjna duša poželeli zamo^la. Mož sultanove sestre in eden pervih častnikov u vladarstvu, sim imel blaga in bogastva na kupe. Ni bilo mi drttzega želeti, kakor po te sreče še dolgo dolgo vživati. Pa čim bolj je rasla sullanova 'ljubezen do mene, tim veča je prihajala moja prèveetnost ih slav ohte p nos i. Bil sim kagiabeg — ali ziniraj bolj «le je mikala cest velikega vezirja. Prevzetnost moje sopruge me je v tej nameri potverdiia in nagovwila, 'da «blažem
in zaeerniin vezirja pred sultanom in jes stopim na njegovo mèsto. Bil sim tako slab, da jo poslušam ter si tako sam jamo izkopljem. Tisti eas se je l'orla ravno na vojsko proli perzianskemu šahu pripravljala. Napišem la/. njivo pismo na vezirja od našega neprijatelja in sklenem ga sultanu pokazali. Med liin se zaljubi moja sopruga v janičar-aga in zlomi mi vrat. Posije skrivoma omenjeno pismo sultanu. Ko slopim enega dne pred njegovo lice, mu vezirjevo izdajo odkrili, me z grozno žarecim in divjim očesom pogleda rekoč: „Nevredni suženj! cerv, po meni iz praha izvlecen in v strupeno kačo prestvarjen ! Ti si se podstopil, mojega zaupanja na zlo obračali 111 mojim naj zvesfejiim služabnikom pogubo pripravljati. Ali ni to tvoja roka?« in pokaže mi pismo. Padem pred njim na kolena, od strahu popolnoma potvarjen. — „Obtožim se prpd teboj, vladar svèta! — nu sestra tvoja . . . . Nedopusti mi, dalej govoriti." — „Izdajica! li hočeš še mojo seslro ogovarjati in cerniti ? Iz spomina tvojega krepostnega očeta ti darujem še živlenje — nisi vreden mojega maščevanja. — Dečaki in služabniki, «pokajte mi te izverg človeštva spred oci'." — Na inali me popadejo služabniki, slergajo raz mene dragocena oblačila in me izženejo iz inèsla vpričo celega ljudstva, kije še včeraj pred mojim po\el;em trepetalo. Na pol mertev, siin se opotekal dalgj. Nekaj casa sim klatil po gorah in naslednje odločim se k tebi podati. Na potu proli Spimi se snidem v bajti revnega dervoseka s mojima braloma. In lako nas vidiš vse tukaj, edneg'a bolj nesrečnega kakor druaega.".
»Mili brali!« vzame Izmael besedo, „nočem vam vaše nesreče očitati. Zakaj na tako vižo se ne poverne, kar je prešlo. Nočem vam so-vetov dajati in vas podučevati, zakaj vam je pomoči treba ne pa podu-čenja. Tu je moja hiša; dragovoljno hočem z vami deliti, karkoli bom zamogel, in nadjam se, da bodete tudi hišne opravila s menoj delili. Jed, pijača, obleka indolirà postelj, to je vse kar vam morem dati. Vendar miloslivi Bog se vlegne vas vsmiliti, ko vidi vašo nesrečo in revo/' Pri lih besedah polijó debele solze Izmaela in on objame spet svoje tri brate. Naslednje se pogodijo bratje, da hoče Mustafa bratove črede opravljali, Alia poljske pridelke na sonienj voziti in Husein v gospodarstvu potrebne rajtinge oskerbovali.
Zulema donese večerjo. Trije brati prisežejo, da hočejo s krepostnim živlenjein svoje prejšite pregreške poravnati in se odrekó na večne časa bogastva in casti.
Na enkrat se prikaže skoz vrata stari derviš, Abdala, prijatel ranj-cega Ibrahima. Bratje pobesijo oči ter svoje lice v oblačila zakrijejo- — Vse sim slišal — reče Abdala; — vaša serčna žalost ine je premagala m rad vam hočem, kolikor bom zamogel, v nesreči pomagati. Dobri Ibrahim je predvidil, kaj se bo z vami dogodilo. Vèdel je, da nagnen-je k bogastvu, častim in pravdam nikoli inere ne pozna. Vaš oče mi je dal zalegadel slo lisuč piastrov shraniti; razdelite jih taj v štiri dele in začnite na novo po pridobljenej skušnji živeti.« Tri brati se veržejo pred noge poštenega slarca in Izmael poprime besedo: Oče moj! odrečem se svojega deleža ; ni ga mi treba ; razdèli torej vse med moje tri brate."— Zena Izmaelova ponovi lo prošnjo, vendar derviš in brati niso hotli v to privoliti. Nazadnje se podgovoré, da si hočejo za tri dele tri ednake zemljišča z gospodarskimi napravami nakupiti, štertega pa pri kakem poštenem možu založiti s tim pristavkom, da bi iz njega tisti obresti vle-
kel, ki bi v nesrečo pasli vtegnil. Polovico obresli vkažejo med siromake razdelili, da molijo za mir in večni pokoj Ibrahirnove duše.
Nesreča je najboljša u či v n ica z a č 1 o v e k a. Ona je popravila in poboljšala Iri brale, ki so kmalo v naročju svoje družine prav srečni postali. Zdravje, svoboda, mir, delo, počilek, ljubezen, prijateljstvo in dobročinstvo so jim napravile tako radost in veselje, ki se s nobenim blagom kupiti ne dà in ktero ni nobenej človeškej moči podver-ženo. Vsi štirji brat ji so dočakali visoke starosti, velike družine in na česlo so svojim otrokom govorili: »Nikdar ne glejte na druge ljudi, temuč spolnujle vaše dolžnosti iz obzira na človečanstvo. Kdor mnogo gleda, je mnogim nevarnostim podveržen. Kdor slavlja mnogo sreče" na mnenja druzih ljudi, taj se sam sužnjega plujih mnenj in neprijatclja svojega mira naredi. Ni boljšega in slajšega na svetu, kakor si z lastnim dèlom in trudom svojega živlenja slajšali. Živite v svètu, ali ne poleg sveta: zakaj puščava in samota ne stori malopridnega človeka krepostnim, in svet krepostnega malopridnim. Bodite z vsimi ljudmi prijazni, ali ne lah-komišelni. Pomagajte radi nesrečnim, ako hočete, da bole ludi vi v nesreči vsmiljenja našli in nazadnje nikar ne zabile, da zamore samo kreposten in pošten človek srečen postati; zakaj dušni mir in pravo ceno in veljavo pri ljudih si moremo samo s krepostnim živlenjein pridobili."
(Po Bulgarinu.)
Adam Janoša z Roščiševa Roséisevsky.
(Konec.)
Druga potreba, kterej je hotel slavni mož v o kom priti, je bilo pomanjkanje vzajemnosti pri Poljakih. Nikjer ni našel te nebeški cvet nero-rodovitniše zemlje kakor ravno na Poljskem. Nekako ošabno in prevzetno so gledali nckteri na nešlevilno množino svojih knjig ter so se nad druzimi Slovani povzdigovali, kterih slovstvo se je šele razcvetali jelo. Drugi so spet mislili kakor nekdaj Židi v vzajemnosti novorojenega me-siasa zaglsdati, ki bi jih nad *se oslale narode povzdignul. Ko so vendar spoznali, da temu ni tako, so zavergli zmernega proroka. Vendar Roš-čiševsky je bil prost vsih lakih misli in predsodkov svojih deželanov. Koj obnam je spoznal, da je ud velicega naroda, nad kterim solnce nikdar ne zapada. Bil je prepričan, da je božja previdnost slehernemu slovanskih pjemen svoje prednosti pred druzimi podelila. Tako je on pripisoval Cehom pervenstvo v učenosti, Rusom v politiki in Jugoslavenom v pesništvu. Vse te rodove pa je ljubil in objemal z vljudnostjo, ktera je samo Poljaku prirojena.
Roščiševsky se pa ni samo trudil, književno zvezo med Poljaki, Cehi in ostalimi Slovani ohraniti, temuč on je tudi poljsko književnost na vsako vižo podpiral. Vsako knjigo, ki je na Polskem izšla, je kupil češkemu museu; ravno tako je pa tudi kupoval drugoslovanske posebno češke knjige in jih je polskim knjigarnam, zlasti knjigarni zavoda Os-solinskih v Lvovè daroval.
Slednji čas njegovega živ lenja ga je s posebno radostjo obdajalo bla-gotvorno prizadetje grofa Eduarda Račinski-ga v Poznanju za povzdigo
polskeg» slovstva. Začel je laj po Lvové zbirali imeriitnejše spise za grofovo knjižnico. Ker se je pa mnogo imenitnih spisov samo po «dnem izlisu po ivovskih bukvarnicah in knjigarnah našlo, klerih si kupiti ni mogel, je jih berž dal prepisati in prepisane grofu pošiljal. — On je bil ludi ud Krakovskega učenega druživa, je rad dopisoval slavnemu Bandlky-iriu, kteri je žlahtno njegovo prizadet je visoko cenil.
Leta 1816 je jel pošiljali kratke pèsme največ veselega obsežka, kakor ludi kratke razprave o gospodarstvu in o književnosti do Polskih časopisov: Bčelce, Različnostih, časopisa zavoda Ossolinskih, Slavianina, Prijatelja ljudstva ler do čeških Kvelov in Musejnika. Posebej pa je izdal kolikor je nam znano samo svoj blagoglasni preklad Wielandove povesti pod imenom VVedzidlo z mula (uzda mezka) v Krakovi. Ravno tako je podpiral tudi kamno-in bakroreztvo. Njemu se je posebno zahvalili, da se je koval spominski penez k cesti grofa Osso!inski-ga.v On je dal v jeklo vdelali obraze nekoliko čeških spisaleljev kakor Safarika, Kolàra in Hanka. Ni lirjal za to druzega plačila, kakor hvaležnosti svoje dobe. Pa da si ravno ni bila vselej njegovej dobrej volji primerna, ga je vendar — clo naj manje znamnje, da se njegov« zasluge bodi kjerkoli hvaležno spoznajo, neizrečeno razveselilo.
Le so ga jele lflesne moči zapuščali, nadloge in reve z vsih strani sliskovati, kar dobi diplom cestnega uda učenega druživa u Vratislavu (Breslau). Perva in poslednja njegova skerb ali je bila, oznaniti loto svojo radost prijatelju Hanku. Pri tej priložnosti je mislil poslali tudi nekoliko novih knjig do češkega musea , alj prej da je še svoj list dokončal, ga prehili smert v 69. lèlu njegove starosti. Umeri je dne 11. decembra J844 v Ivovskej občinskej bolnišnici pokojno, kakor je bilo celo njegovo življenje.
Bil je nad mero postrežliv in priljuden, z vsakim iskren in priserčen. V vsakem njegovem djanju, clo v vsakej besedi je bila brali gorečnost za vse, kar je dobro in krasno. Naj rajše se je pogovarjal od načertov, kako bi se pripomagalo človččanstvu k lepšej bodočnosti. Tudi do svojih rojakov je bil sila dobrotliv. On je enkrat svojim mlajšim sorojakom do njih doraslosli premoženje oskerbovati imel; in on ga jim ni samo celega ohranil, lemuč jim je ludi svoj del velikodušno prepustil. Tedaj ni čuda, da je pri loj dobrollivosti in vsestranem podpiranju vednosti in umetnosti svojo sicer bogato dedšino do poslednjega potrosil. O smerli ni imel skoro ničesar, da bi bili njegove pogrebne stroške poplačali. Spodobilo bi se laj njega potomkom, leinu slavnemu možu, ki je vse svoje imetje znanostim in umetnostim daroval, po posebnih zbirkah primeren spomenik na nja grobu postaviti. Naj mirno počiva.	B. Janež i 6.
--B'" -
Z m e s.
Slovstvene «Irobtinre.
* Ruska ruuzika je jela tudi na Nemškem sloveti. Radi poslušajo Nemci prekrasne ruske narodne napeve. Tako je pred kratkim na svitlo prišla v Berolinu zbirka tacih narodnih ruskih pesem. Ta knjižica ob-seže 24 pesem za pelje k glasoviru, z nemško prestavo zraven V tej zbirki se najde tudi po celej Rusii znan napev „ruskih ciganov",
dale j pesme od Lvova, Wielhorski-ga, Warmalowa, Alahiewa, Titowa, Paskowa in druzih skladateljev, ki so se med ljudstvom že popolnoma vdomacile.
*	„V Svetovidu" je razpisano predplačilo na knjigo pod naslovom »Dobar.Domačin" od A Popoviča. Cena knjige je 20 kr.
*	Češko slovstvo. V Praze je ravno izšel „Vybor na p évo narodni eh pisni" iz spisov staročeskih povèsli, spevov, iger, običajev in slavnosti V. Sumlorka (Krolmusa) za glasovir od J. Drahorada. — Ravno se dotiskuje : „Antropologia čili človékopis, po psà ni téla s oh ledeni na duši lidskou" od A. V. Hnojka. — V založbi Medaua je izšla: „Čitaci k niha pro školu a dum." Posebno za berilo v realnih šolah sostavljena od Dr. V. Svoboda.
*	Od iskrenega češkega rodoljuba Alojza Kalouz-a, učitelja muzike v Bèlgradu, je ravno na svitlo prišel drugi zvezek njegovih zbranih za glasovir^ pripravljenih narodnih serbskih pèsem in obseže številke 22 — 43. Ze pervi svezek je bil z velikim dopadenjem sprejet ; ta je vendar še veliko zanimiviši. Vsaka pesem je tudi v nemški jezik prestavljena. Nekoliko tih pesem je iz znotrajnih krajev serbske kneževine, nekaj iz sosedne Bosne in iz Vojvodine. V kratkem bodo v I raze pri Jaroslavu Pospišilu dobili.
*	Ravno se v Praze tiska ednajsto izdanje „Kraljodvorskega rokopisa."
*	Tretji svezek „K vi t i z cizich Iuhu" obseže sledeče pripovedke in obraze: Upir z angličine, Uhelnik iz francoščine in Bal gri-se tek od Paul de Kocka.
Üflavenshe drohtiiice.
* Dopis iz Goric«. Sadaj Vam pa iz Gorice pišem, kamor sim preteklo saboto (25. septembra). prišel, potem ko sim, kakor že vesle, del Benečanskega, Koroškega, Stajarskega, Auslrianskega in Krajnskega v štirih tednih obhodil, in veliko stvari, ki so me deloma verlo zanimale, vidil in slišal. Kako bi namreč ne bil vesel tistega pač prekratkega, pa radosti polnega časa, ko mi je bilo dano, se z Vami, s prečasf. šolskim svetovavcom gosp. Rudmašem, s prijaznim gosp. Robida-om itd. obhajati ! Oj, kako so se tiste srečne ure v moj spomin globoko utisnuie ! — Kako bi mogel pozabili na prevljudne častite gospode v St. Andražu, in na to, kar so ini gostoljubni gosp. St. Pavličani storili ? Na celem popolvanji jih nisim imel srečniših ur, kakor so bile tiste, ki sim jih na Koroškem doživel.
V Nemškem Gradcu je bilo pač vse drugači, .ker nisim dobil, bi djal, ne enega prijalla. Zatorej sim jo bil pa tudi precej drugi dan naprej do Dunaja potegnul, ker sim si mislil, da bom, ko se iz Dunaja vernem, bolj srečen, kol pervikrat. Povedati Vam moram, da me je na Dunaju naj bolj veselilo biti v slavjanski kavani, kjer sim vender v svojem sladkem jeziku se pogovarjali mogel z marsiklerimi rodoljubi- Da sim se pa li z malo Slavjani lamkej soznanili mogel, je bil edini uzrok ta, ker me je to veličastno stolno mesto že samo na sebi preveč zanimalo, zalo sim le vunkej po mestu in po predmestjih silil, vse, kar je bilo v kratkem času mojega prebivanju u mestu mogoče, viditi in pregledati. Nisim pa se mogel dolgo muditi, in sim že 15. sept. se v Gradec vernili, kjer sim 16. sept. še kej se okoli ogledal, in 17. dan v Celje prišel.
Celje mi je posebno dopadlo, ker sim se z ljudmi po slovensko pomenkovali mogel, in tudi pri železnici sim zraven nemškega ludi slovenske besede na neki tabli bral. Ivo sim po tem 18. dan v Ljubljano prišel,
kjer sim cela dva dni ostal, ter ne g. M.....ne g. S . . . . ktera
sim hotel naj prej obiskati, d0ma najšel, se mi je bilo složilo, po drugih popraševati, ker sim se bal, da bi se mi tudi pri teh ravno to ne primerilo. Ostanem torej sam sebi prepuščen. Ogledam se kolikor je bilo mogoče po mestu in po okolicah, obiščem semenišče in Alojzijevišče, ter se napravim na odpotovanje proti Ipavi. Menil siin revež, da bom iz voza kej bližnjega sveta vid iti mogel, ali — gosta megla, navadno zlo teh krajev, je do poldne celo deželo zakrivala, in še le opoldne, ko smo se bili na Pivko vi sej popeli, nas je bila megla popustila. Mislile si, kako žalostno je to bilo, celih pet ur tako popotvati! V Postojni smo slabo, pa drago južinali, o štirih sim že bil v Razder-tem (Prevvald), in o šestih zvečer doma, to je, v rajski Ipavi, od klere naš pesnik Vilhar prepeva:
Ipavska dolina	Naj li se svetli,
Lepola sveta ! . . .	Le vender dolina
in spet:	Ipavska še ni.
Ipavska planjava	Tedaj naj Ipava
Oddelk je nebes . .	Na veke živi,
in naposled:	Ker perva in prava
Taljanska ravnina	Slovenska je hči.
Menim pa, da je naša Ipavska dolina tudi v resnici kej lepa, in še veliko veci ceno bi imela, ko bi viharne burje ne bi!o, ktera jo pogoslo-rna obiskuje, kakor je tudi le tri dni hudo pihala, ko sim tam bil. Dve uri je dolina dolga, blizo pol ure, in še čez široka, polna rodovitnih polj in zelenih travnikov, od vsih strani z gorami in z obraščenimi griči obdana, je namakana od inerzie Ipave, ki se pod Sv. Križem na Goriško stran oberne; na enem koncu stoji Sl. Vid pod Nanosom, kjer je slavno znani in nepozabljeni rajnki Vertovc dolgo živel in umeri, na drugem koncu Ajdovšina, na sredi pod stermo goro na izviru Ipave pa stoji lepi in prijazni terg Ipava Ipavsko vino in sadje itd. je daleč okoli znano. Pa kaj Vam bom Ipavo popisoval? Pridite enkrat sami v naše kraje, in gotovo boste moje besede poterdili. — Pa kam me je zanesla ljubezen do domačih ravnin? — 25. sept. zapustim Ipavo, in opoldne sim zopet tam, od kodar sim se bil 30. aug. na pot podal, namreč v Gorici. Z Bogom.
* Med drugim se nam piše iz Štajerske tole: Da se družtvo sv. Mohora tako veselo razširja , mora vsacega domorodca v serce veseliti. Bog daj, da bi še mnogo mnogo let obstalo. Ni dvomiti, da ga bodo Slovenci vselej radi podpirali, dokler se bode v resnici za razširjevanje dobrih in koristnih bukev tako možko poganjalo, kakor se letaš kaže. Ce ravno pervi knjižici niste od posebne cene, so nas vendar šolske pesmi z napevi posebno razveselile. Se težej pričakujemo za to leto obljubljenih »Kafolovih pridig" in mende že v vse jezike prestavljenega ,dolina." S timi knjigami bode za to leto gotovo vsak družtvenik zadovoljen. Da bi si sl. družtvo le tudi za prihodnje leto prav zanimivih knjig priskerbeli zamoglo! Ce bo temu tako, se bo gotovo še več udov kakor ietas oglasilo. —
Edne želje vendar ne moremo zamolčali, ker vemo, da je mnogo udov z nami deli, namreč, ko bi se ludi na zvtinajno opravo
il tu ž t v en i h knjig inalo bolj gledalo. Zakaj lično cisto knjižico boš vselej ložej v roke vzel, kakor samo poverbno opravljeno. Zoperno se človeku stori, ce mora semtertje zamazan ali clo tako bel tisk brali, da skorej pismen ne poznaš. To prosimo družtvo, v prihodnjem letu po inogocosti popraviti, da bo tudi zvunajna oprava znotrajnemu obsegu primerna in se človeku že na pervi pogled prikupila.
Naj mi si. družtvo lih občnih želj ne zameri!	K.
*	Slavni češki' »pisatelj V en cesia v Hanka je jel na Pražkem vseučilišču primerjajoč» slovnico slovanskih narečij razlagati. — Poleg »Pražskih novin" je ravno le slavni Slovan od Nj. vis. ruskega cesare-viča Aleksandra prejel prekrasno zlato tobačnico za njegove velike zasluge za slovansko literaturo. Na lici lobačnice je izobražena podoba kneza Ulrika, ko s poleg znane legende sv. Prokopu približuje.
*	Naš slavni domorodec g. prof. Miklošič razlaga lètos o »polku I gor o vem."
*	Mladi bulgarski spisatelj Demitri Kyriak Cankov, kije lani prav dobro b u I g a r sko slovnico izdal, misli v Šeštovi novo bulgarsko liskarnico osnovali in nov časopis v bulgarskem narečju izdajali začeti.
Kotenja. Zemlja da me požre, če mu odpustim. — Mozgi da se mi posuše, če je temu takó. — Cerni orli da ti oči izklujejo, zapeljivka! — Mora da te zaduši. — Roka da mi v sahne, če sim se ga jez dotaknil. — Nogé da mi zaslanejo, če sim jaz tam bil. — Z jasnega da me strela ubije, če mož beseda nisi m. — Pričo da vpredem, če to ni res. — To babo urba. — Raji vidim, da me kača z devetimi glavami vgrizne, kakor da bi se me on dotaknil. — Manj nesrečna je, če jo kača z devetimi glavami piči, ko da bi njega za moža dobila. — Raje černi župi zapadein,,ko bi se njemu zameril. — Da bi te mesec, da bi te mora urbal. — Ce sim ga jaz vidil, glava da se mi koj obesi. — Mrena da stopi čez moje oči, če ga bom jaz še enkrat v svojim življenju pogledal. —
Družtvo »v. Mohorn v Celovcu.
Dalej so pristopili sledeči p. n. g.g. 533. g. Gr. Strukel, kapi. v Zapolku; 534. g. Lovre Rutar, kapi. v Podinevcu; 535. g. Jan. Fiegl; kapi. Podsabatinoin blizo Gorice; 536. g. Jož. Gergolet, bogsl v Gorici; 537. g. Ant. Merkel, kapi. v Solkanu; 538. g. Fr. Gruden, učenec v Gorici; 539. g. Ant. Kumar, bogsl. v Gorici; 540. g. Jož. Kumar, kapi. v Devini; 541. g. Fr. Zoratti, kapi. v Gorici; 542. g. St. Ma-rinič, kapi. v Kožani; 543. g. Jož. Pelicon, kapi. v Ravnici; 544. g. Jan. Furlani, učitelj v Belcu; 545. g. Ig. Furiarli, posestnik v Dornber-gu; 546. g. Jož. Godina, komisar v Terstu; 547. g. vMikl. Dolinar, duh. upravitel u Povieru; 548. g. Jan. Podobnik, kapi. v Cernicah; 549. M. Pire, duh. v Novigradu ; 550. g. Jož. Bratolič, duhovnik v Buzelu; 551. g. Tom. Leve, župn. v Doljnivasi; 552. g. Gasp. Bertoncel, kapi. Kersanu; 553. g. Jošt. ŠemerI, knjigovodja v Terstu; 554. g. Fr. Werk!, učitelj v Št. Tomažu; 555. Jan. Siegel, dijak v Ljubljani; 556. Fr. Jereb, dijak u Ljnbljani; 557. g. Fr. Tavčar, dijak v Ljubljani.
Izdatd in tiskar; t'er d. il, Kleininajr v Celovcu.