Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 32
Tel. 53-46 — Pošini predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Como corrente postale) : Videm, št. 24/7418
Sped. in abb. post. II. gruppo
GLASILO SLOVENCEV V
VIDEMSKI POKRAJINI
NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25.— lir
Leto XII. - Štev. 17 (242)
UDINE, 15/30 SEPTEMBRA 1961
Izhaja vsakih 15 dni
Spomeniki naj bodo spomeniki BRATSTVA i PRIJATELISTVA
Dne 20. septembra je predsednik ■republiške vlade Slovenije Boris Kraigher govoril va. odkritju razglednega stolpa v Brdih v čast padlim junakom N.O.B. v Brdili in Benečiji.
Z Brici smo mi Slovenci videmske pokrajine sosedje in sc z njimi prav, dobro poznamo, saj nas loči od njih samo majhna rečica Idrijca. V preteklosti so naši delavci- hodili tja pomagat nabirat sadje in opravljat druga poljska dela; zdaj pa tega ni več. ker hodijo v emigracijo-
Na naši in na njihovi strani postavljajo spomenike padlim. v spomin borbi in v čast junakom, ki so žrtvovali svoja življenja za domovi- ; ■no. To je prav. Vsi ti spomeniki pa naj bodo postavljeni zato, da ne bo več vojska med narodi. Potemtakem je treba govoriti na takšnih manife-staciajh prijateljsko, pomirljivo in miroljubno.
Ljudje se zato sprašujejo, kako so se obnašali uri nas in pri naših sosedih. Ali so s spomenikom postavili tudi temelj za mir med sosedi?
Predsednik Boris Kraigher je rekel naj bo 25 metrov visoki stolp «NOV ZNAK PONUJENE BOKE BRATSTVA MED SLOVENSKIM IN ITALIJANSKIM LJUDSTVOM. SPOMENIK NAJ BO SIMBOL BRATSTVA IN ENOTNOSTI ITALIJANSKE IN SLOVENSKE NARODNOSTI TEGA PODROČJA IN SOSEDNIH POKRAJIN V I-T ALIJU.
Tudi pri nas so postavili in jih nameravajo še postaviti spomenike v čast padlim v vojni. Eden izmed največjih je spomenik v obmejni vasi Podbonescu v Nadiški dolini. Prav je, da so se spomnili padlih, ni prav, da so tudi tukaj kot v Platiščih, Klo-diču, Srednjem, Prapotnemu in marsikje drugje, izrabili to priložnost za šovinistično manifestacijo, na katero so se vrinili ostanki pretekleka fašističnega brutalnega režima in v svojih govorih hujskali proti. Jugoslaviji in njenim, narodom, in še ravnali tako netolerantno, kakor da. naj bi bili ti spomeniki opozorilo in ščuvanje na nove boje. IN VSE TO SE DOGAJA V PRISOTNOSTI IN ODOBRAVANJEM URADNIH O-SLASTI IZ VIDMA. Tako početje ne žali samo spomina padlih, ampak kvari, prijateljske odnaša je s sosedn jo Orzavo in njenimi narodi, odnošaje, «a katere sc rimska in beograjska vlada na vso moč trudita, da bi bili vedno boljši.
K e čudimo se temu, da se tako dodaja, ker so navadno med pobudniki !:a postavljanje teh spomenikov ljudje, ki. so znani vsem po naših dolivali. kot. šovinisti, bivši fašistični rc-Pnblikinci in poznejši pripadniki lrikolorističnih tolp ter razni gene-' olì, ki so Daliji samo škodovali s Slojim lažnim patriotizmom-
Ljudje Selijo, naj bi bili pobudmt-za postavitev spomenikov resnični
patrioti — in po zgledu naših sosedov — taki, ki so se borili proti fašizmu in proti republikinstvu, za mir in svobodo ter za bratsko sožitje med narodi. Naši ljudje, skupno z italijanskim demokratičnim Ijudstvom, ždijo, da bi se na proslavah slišal duh sprave, kot je povedal slovenski predsednik Boris Kraigher. Ne smemo torej pustili, da bi nosilci sovraštva in šovinizma netili ognje sovra-tva, ne smemo dovoliti, da bi pri las nekdo od. zunaj, da hi predstavniki reakcije, umetno razpihovali šovinistična nasprotslva. Saj res nima smisla, da bi nekaj ljudi, majhna peščica ljudi, skušala zapeljati naše ljudstvo k staremu sovraštvu, ki je
povzročilo toliko nesreče in žalost pri nas.
Mnogo ljudi je med nami, starih borcev in mladincev, ki gledajo na naše obmejne probleme široko in s prijateljskem duhom. Tu se ne sme dovoliti, da bi manifestacije za odkritje spomenikov za padle àluzile samo temu. da se nekateri ljudje izkažejo in da si. s sovraštvom skušajo delati zasluge.
Državne oblasti, predvsem rimska, vlada, ne bi smele dovoljevati, da bi nizkotne in malenkostne ambicije majhnih ljudi minirale in podkupovale njihovo delo prijateljstva in sodelovanja ob meji med Italijo in Jugoslavijo.
JESEN JE TU, SADJE JE KAR DOBRO OBRODILO, A ŠKODA JE LE TA, DA SO CENE NIZKE. V ČEDADU JE SPLOH MALO POVPRAŠEVANJA PO JABOLKIH IN ZATO JIH STISKAMO V MOŠT, KI GA BOMO ČEZ ZIMO PILI NAMESTO VINA.
NA SLIKI: OKORNA STISKALNICA ZA PREŠANJE SADJA.
V
Ljudska štetja Slovencev v Furlaniji v preteklih stoletjih in letos oktobra
Kako so nas šteli v preteklosti beneški vladarji, avstrijski cesarji in Italija — Sosedščine in banke v Landarju in Gorenji Mjersi Bolezni in velike lakote v preteklem stoletju v naših krajih
Letos oktobra bo X. ljudsko štetje (X. censimento generale della popolazione) in tako bodo spet izračunali koliko ljudi živi v naših krajih, oziroma po vsej Italiji. Zadnji censi-ment je bil 4. in 5. novembra 1951.
Poglejmo nazaj v pretekla stoletja, kako so nas šteli v starih časih in seveda tudi o tem zapisali številke. Da vemo za številke, ki so jih zbrali v e-nem izmed takšnih ljudskih štetij, je najstarejši popis Beneške republike o Furlaniji iz leta 1548, torej približno pred štiristo leti. Seveda so delali takrat precej pogreškov in je posebno za manjše kraje težko določiti, koliko so imeli točno prebivalcev.
Polovica prebivalcev Slovencev v okraju Čedad
Proveditorji Beneške republike so pošiljali razna poročila vladi v Benetke, med njimi tudi koliko prebivalcev so imeli posamezni kraji. Eno prvih poročil o nas Slovencih v Furlaniji je napisal proveditor Vincenzo Bollano leta 1588, ter je naštel 3300 prebivalcev v Čedadu in 3904 Slovencev v dveh velikih županijah ali kontradah (bankah) v Landarju in Mjersi, ki so imeli pod seboj 72 vasi s skupno 33 sosedšcinami (vici-nie). Poleg Slovencev v teh dveh kon-Iradah so Slovenci še v 30. drugih vaseh po hribih in. ravninah. Teh Slovencev je bilo 2569. Vseh Slovencev je torej naštel beneški proveditor v Čedadu leta 1588 kar 6.473. Med te niso všteti Roz jan i in drugi Slovenci, ki niso spadali pod čedadski prove-ditorat. Pa vendar so jih zelo dosti našteli, ker takrat jim ni padlo v glavo, da bi goljufali s temi številkami kot to delajo zadnjih'sto let italijanski nacionalisti. Takrat se niso brigali kakšne narodnosti so bili ljudje, glavno je bilo, da so sploh živeli in
delali ter plačevali desetine (decime). Na vsem čedajskem ozemlju beneškega providitorata je bilo vseh ljudi 13.458, Slovencev je torej bilo skoraj polovica od vseh prebivalcev. Toda kaj ne bi bila polovica, saj so bili Slovenci takrat v večini v Ahte-nu, Nemah, Fojdi, Tavorjani; Tar-čentu in drugih krajih v ravnini.
Kako so nas šteli beneški proveditori ?
Sedem let kasneje je leta 1595 naštel Domenico Bon samo 2700 ljudi v «Scliiavoniji». Vprašanje je, kaj je štel za «Schiavonijo», morda samo Landarsko kontrado.
Novi raprezentant Benetk Alvise Marcello je leta 1599 naštel 3400 ljudi v «Scliiavoniji», torej kar 700 ljudi več v samo štirih letih. «Schiavo-nija» je štela po podatkih Alvisija 100 vasi in je imela dosti živine, mlečnih produktov, kostanja in sa-dja.
Razni beneški proveditorji so v prihodnjih desetletjih naštevali razne številke za previvalstvo Čedada in za ostalo čedajsko ozemlje izven Čedada. Navadno so šteli okoli 11.000 do 12.000 prebivalcev izven mesta Čedada, in ti so bili, kot smo že povedali, takrat polovico Slovencev.
Pobrobnejših podatkov za okraje, v katerih živimo zdaj mi furlanski Slovenci po letu 1626 ni bilo in so na razpolago le za vso Furlanijo.
Šele po letu 1766, ko je začela beneška «Serenissima» sestavljati anagrafe, imamo podobne podatke tudi za naše kraje. Šteli pa so ljudi takrat po župnijah in ker je bila takrat v Nadiških dolinah samo špe-terska župnija, ki je obsegala približno ozemlje sedanjih komunov Špe-ter, Sv. Lenart, Dreka, Grmek, Pod-bonesec, Sovodnje, Srednje, nimamo podatkov o ostalih Slovencih pose-
bej, ker so spadali pod furlanske župnije.
Leta 1766 so našteli v špeterskem komunu pod «Serenissimo» 9645 prebivalcev.
Ko je Napoleon uničil Beneško republiko, so prišli za nekaj časa Avstrijci in ti so leta 1802 napravili svoje štetje, ne po župnijah, ampak po feudalnih teritorijih. Veliki županiji (banke) sta imeli takrat 11.477 prebivalcev.
Od leta 1806 do leta 1814 so vladali v naših krajih Francozi z Napoleonom na čelu. Ko so napravili leta 1810 štetje, so našteli v okraju Špeter 13.044 prebivalcev. Vedeti pa je treba, da so bile takrat zraven nekatere vasi, ki so bile kasneje priključene drugam, kot na primer Breginj, Livek, Ravne in druge, štete pod Špeter.
Štel nas je Napoleon in avstrijski cesar
Po letu 1814, so prišli v naše kraje spet Avstrijci in so leta 1821 spet prešteli ljudi in našli v špeterskem okraju 10.450 ljudi.
Kako to, da so leta 1810 pa do 1821 našteli manj ljudi? Res je, da so Breginj, Starniselo odcepili od lombardsko - beneškega kraljevstva pod Avstrijo in priključili ožjemu avstrijskemu ozemlju, toda padec prebivalstva je večjk kot pa znaša število vasi na Kobariškem, ki so bile odcepljene od takratne Beneške Slovenije. Ljudi je pobrala v naših krajih strašna lakota v letih 1816 in 1817 in bolezni, ki so nastale po tej lakoti. Saj jo bilo v špeterskem okraju že 1802 leta 11.477 prebivalcev, leta 1310 celo 13.044, in leta 1821 samo 10.450. Po vsej Evropi ni niČ rodilo, ljudje so jedli drevesne skorje. Pri nas so umirali ljudje kot muhe, in ko so hodili v Furlanijo, so jih nagnali, ker tudi tam niso imeli kap *
Videmski sporazum in videmska provinca brez regionalnega sporazuma
Goriška, in tržaška provinca imata svoje avtonomne regionalne sporazume. Ko so letos podpisali splošni trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, so povišali kontigente za gpriški in tržaški sporazum.
Goriški sporazum so povečali za 400 milijonov lir na 1,7 milijarde lir, tržaški pa za 300 milijonov na 3,9 milijarde lir. Videmska provinca pa ni znala doseči, da bi še ona imela svoj samostojni regionalni sporazum.
Ob sestietnici videmskega sporazuma so ugotovili, da sta imeli goriška in tržaška provinca milijone potnikov v obmejnem pasu, videmska pa desetkrat manj kot goriška^ da o tržaški niti ne govorimo. V pasu določenem po videmskem sporazumu je od videmske province vključenih samo nekaj najbolj revnih občin videmske province, vsa ostala provinca pa je izven pasu in kar je glavno: Videm glavno mesto in naj večji trgovski center je izven pasu. Poleg tega pa vplivajo še nekateri preostali nacionalistični elementi v teli občinah videmskega, obmejnega pasu, da ne bi ljudje hodili čez mejo k sosedom. Videm ima samo slavo, da je bil v Vidmu sklenjen zelo koristen sporazum, materialne koristi pa videmska provinca nima dosti. Vsi videmski politični krogi bi se morali boriti, da bi bil«, tudi večina videmske province vključena v obmejni pas in da bi dobila svoj avtonomni regionalni sporazum kot tržaška in goriška pokrajina.
Iz vsebine:
1) Interpetanca županu v Tipani
2) Kako je bilo proti koncu prejšnjega stoletja
3) Samostojna tovarna avtoeletri-ke v Novi Gorici.
In questo numero:
4) Si incoraggia il sorgere deI fascismo e si incita all' odio contro la Jùgòs/avia nelle località di confine
5) Il manoscritto di Cergneu
,6) Note del.prof, Francesco Musoni,
Stran 2.
MA TA JUR
, /mu&f * « ■
Brdo v dolini
Pred dnevi -o se sr jeti i u Centi šin-diki Cente, Nem anu Barda anu še raprežentanti turistične organizacije Zavrha, Nem anu Cente, da so diskutirali kub to muore narditi, de bi se valorizale Zauarške jame. L: žil so se dakordo, de bojo uardili komitat, ki bo parpravu prodžet za ezekucion djel. Poudarili so, ke to če koventati najprej sistemati ejeste. ke no pojejo u Zavrli, potèm to če koventati narditi še milijoracijska djela u jami sami, de bi ble sala «Margherita» anu «Nebesa» brez fadije dostopne še turistom.
Zauarške jame, tej ke ve vjemò, so še malo poznane par nas, zaki to nje dougo, kar jih je škupriu šnjč živeči domačin Pjeren Negro. Zakl so unike u Italiji setentrional, bi se muorle zatuò valorizati. Dougo u se njè majedan interesòu zanje, če ve uòn uzomemo speleologe, kaže pa, ke so se zadnje čase serio zauzeli zanje anu ke no če morebeti le mjeti suččs,
Smo žej tu jeseni, listje to začenja rumenjeti, hoste anu senožeti no so žej kambjale kolor, a naše vasi, naše uboge vasi no njeso kambjale nič, ali če so kambjale tub to je sim pri na buj slabo. Velazema smo kudali, ke čez poljetje no če narditi kèj za olajšati tardo živenje naših judi, a Ijepi mjesei so panali ne de bi k?,j zbuojšali.
Tu kuinunu ve mamb 'dno «com-brieolo» judi, ke rui aministrà tej ke to se ji zdi anu ljubi. Deliberati od konsejà komunal no ue pridejo rišpe-tani. Diskriminaeion politika na se pratika tu konfront, us j eh tjeh, ke no ne pensajo tej ke na jo pensa «combricola». Tu malo bes jed, so vito komuna tekaj avilili, ke dan za
da bojo postale atracijiska mèta. U drugih krajih dou po Tali ji no znajo Sfratati usako malo rječ, jo valoriza-jo anu s tjem partegnejo turiste, par nas pa, ke ve mamb rjes neke j interesantnega anu ljepega za pokazati, smo paj fin dcnàs spali. Kolpa to se kapiša na njè od domačinou, zaki težje so venčapart po svjete anu še no se ne kapišajo o takih rečeh, kol-pa na je tjeh, ke so pustili vas anu jame zapuščen è, tub to se pravi od komuna, ne djemo telih administratorjev, ke no ne morejo več koj tekaj narditi, ampak prejšnjih fašistatou, ke so kudali, da use poti no pejejo koj u Roma.
’dnèm ve se bojimo, ke no j udje se uzd igni ta.
Dan sam «esempio» :	na konseju
komunal dne 23. aprila so aprovali mi us j e konsilirji propuošto konsilirja Tedoldija za regolati ejeste od komuna anu za uzeti tri Stradine, ki bi stalno djelali na njih. Basalo te pet mjescu, a prevedalo te se za «manun-teneion» le za cjesto, ki peje od Ti-pajskega mosta do Prjesake. Za pro-sniško anu brješko cjesto, ke so naj-buj potrjebne popravila, se ni pru nič ]>revedalo. Na komunu so uzabili, ki bi muori i poleg Stradina u Vi-skorši uzeti ài dva stalna djelouea za popnavjati ejeste Prosnida anu Brezej. Deliberano te bò takrat, ke bojo uzeli za brješko anu prosniško cjesto duà djelouea plačana dan tant po ijete, medtjem ko bo za viskorško |H)t, ke na je dolga čez; 8 km, stalni komunalni štradin. Mjeli bi za povje-dati še dosti anu dosti takih nedar-žanih obligov (obvez), ke no rapre-žentajo sramoto za to «combriclo», a jih bomo povjedalo drugi bbt. Za tele bbt naj bo rat vjedati tub, ke smo prej povjedali anu naj judje vjedb še tub, ke od 23. aprila, konsèj komunal u se nje riuniu čeglih bi mbu kon-sèj djela čez glavo, zaki to je za rešiti (risolvere) na stuotine anu stuo-tine problemov.
CEN til MEST J V BI — Mjesca otu-berja bojo še par nas, kot po cjeli Tali ji, št jel' judi, ke so nar hiši anu po svjetu. Membri od kom Njo ni od eensimenta so teli : šindik, segretar, Riko Mok iz Tipane, Arbeno Bertoni iz Reane, Vergilijo Mouren iz Tipane, Primo Cufič iz Tipane anu Bepo Sinikič iz Tipane. Inkarikani za hoditi po hišah pa so:	Arturo
Slobbe (kolokator komunal iz Tipane), Gino Vazzaz iz Tipane, Arturo Kuntja iz Viskorše, Remo Mouren iz Tipane, Benjamin Bombardir iz Pro-snida anu Fortunato Bel (Tomasi-no) kolokator komunal Barda. Tu komišjoni anu med inkarikanimi za hoditi po hišah to njè majednega ne iz Krnahte, ne iz Brezej, ne iz De-beleža ne iz Platišč.
Brezje
Tele dni smo zvjedali, ke Žvan Šturma - Dekras po domače, ke e šou sbbeto po parva svetouni uèri u Francijo, anu ke u Brezjah njesmo mjeli njega noticije več_koj 30 ljet, u njè več žiu. Iz Francije je parski noti-
Občinski svetovalci manjšine so predstavili županu in občinskemu odboru interpelacijo, lei jo tv, v celoti objavljamo, s katero zahtevajo, da se takoj izvedejo dela za ureditev občinskih cest v Brezjah in Prosni-du, kakor je bilo to soglasno sklenjeno na zadnjem občinskem zasedanju,
cija, ke mož je umni u tej dažel’ pred 10 ljeti anu tub mjesca maja 1942.
Takelih kažov ve mamb pouuo u naših vaseh. To je dosti farne j, ke. no ne vjedb kje so ali če so sploh Žiri njih domači, ke zavoj pomankanja djela par nas anu u Italiji, so muorli iti po svjetu. Od rankega Žvana De-krasa ve ne vjemò, če je imeu tačje še famejo anu zakub je umrù-
Za vrh
Povjedati ve muoremo žalostno no-ticijo, ke se je smartno ponesreču 24 ljetni Giovanin Culetto iz naše vasi-Sin se je peju s subjo bicikleto pruot Vidmu anu na razpotju (bivio) par Tavanjaku ga je zdolè parjèu dan autcmobil, ke ga je šofira 19 ljetni Marko Casteneto taz Taržizma. Culetto je umar ta na puoštu dežgra-čije, medtjem ke je šafer od automobili;! mbu le buj lahke feride. Martve-ga Caletta so parpejali u Zavrh, kjer so ga pokopali na domačem sem et je-’ rihu.	z>
dne 23. aprila.
Upamo, da bodo župan in občinski odbor, li so direktno odgovorni za, neizvedena dela, zadostili upravičenim zahtevam svetovalcem, ki so predstavili interpelacijo in s tem zadostil ludi prebivalstvu- zainteresiranih vasi.
illtleti
Pi čas se rcalizuvajo naša dougo-ljetna njivauja (sanje) : «pedemontana», ki peje od Čedada skuoz Foj-do, Rekluž, Ahten, Neme v Cento, bo preče ašfaltana. Tele dni bitumi-rajo tronk od Rekluža do Alitila, potèm bo pa paršii na vrsto še zadnji tronk, tub je te od Alitila do Nem .
Drago djelo, ki je tud zlo potrje-bno, pa ne kaže, da bo ljetos začeto. Par tjem pensamo na regulacijo potoka Malina, ki je brez arginov an ob kraju je še use razmetano od zadnje hude ure, ki je bla pred tremi ljeti junija mjesca.
Cjesta, ki gre u Subid, še čaka popravila. Dobro še, de njè več mjescu deža, zaki drugač še korjera ne bi mogla voziti po njej- Čudno, kajne, par nas ve njemamo druge bondance hoj pjeska an kamanja, a za posuti cjesto to je velika mizerja. Tub to veja še za Porčinj, ki no ne morejo še do konca narditi njih pot, ki na veži to ubogo vas s planuro.
Uč ja
Zopet se povračamo na argoment, katerega smo v preteklosti že dotaknili, a ker ne nameravamo odstopiti od naših zahtev, ga ponavljamo, ker bomo samo z vztrajanjem mogoče kaj dosegli.
Mislimo namreč, da je nujno potrebno odpreti \ Ičji obmejni blok prve kategorije, katerega se lanko poslužujejo sedaj samo prebivalci obmejnega pasu. V videmski provinci le na vzhodni meji več obmejnih prehodov, a prve kategorije so samo ti i je. te je tisti v Ratečah - Fužine, na Predila in Robič - Štupea, zato smatramo za potrebno, da bi se odprl še v Tu ji, magiari samo v poletnem času, in tako bi prišla tudi ta dolina Belega potoka do življenja.
Že dolgo se govori, da bodo asfaltirali cesto, ki pelje iz Terske doline do Fčje, a do danes je ostalo le pri obljubah- Treba bo še drezati, da- jo bedo uredili, potem pa upamo ne bo težko vzpostaviti, tudi avtobusno linijo, ki bi vezala Bovško s Tareen-tom. Odnosi s sosednjo državo so dobri, kar dokazuje vsako leto boljši mali obmejni promet v videmski provinci in zato upamo, da ne bo več nikakih težkoč.
V kratkem se bo zopet sestala mešana komisja za. mali obmejni promet in zato bi bilo prav, da bi se zainteresirani komuni pravočasno pobijali in obrazložili tem organom, potrebo po vzpostavitvi obmejnega bloka prve kategorije v Učji in seveda tudi avtobusno progo.
Trbiž
Kmalu bomo tudi pri nas v Kanalski dolini sprejemali televizijski program, saj nameravajo že prihodnji mesec- postaviti naprave. To so namreč sklenili predstavniki RAI-TV, ki So se pretekli teden sestali z našimi občinskimi zastopniki. Te dni postavljajo tehniki televizijske sprejemnike, in sicer na Višavjih, Prašnika in ob vznožju hriba Krogla. Z no" vi mi prenosniki bo mogoče sprejemati program TV v vsej dolini do Pon-tafl.ja in Predila, videli ga bodo pa lahko tudi Gorenjki od Rateč do Kranja-
Mabetjj
Zvedeli smo, da se bodo uradi direkcije naših rudnikov definitivno preselili v Genovo in Rim. Intervencije vseh sindikatov, da bi preprečili to premestitev, niso nič zalegle. Gospodarji rudnika so se požvižgali vsem grozečim stavkam in neugodnostim, ki so s tem v zvezi, in vztrajali pri svojem. Da bi pomirili «nemirno duhove» so domačim oblastem obljubili, da ne bodo odpustili personala, a za vedeti, če lx>do držali dano besedo, bo treba še nekoliko počakati, ker poznamo njihove načine pomirje-vanja. Težko jim verjamemo, da bodo v Genovi zaposlili ljudi iz naših krajev, ko vemo, da je tam dosti njihovih tehnikov, ki čakajo, da bodo prevzeli direkcijo rabeljskih rudnikov in jih vodili skupno z onimi, ki jih ima monopol PERTTTSOLA v Sardiniji. Čas je sodnik in nam bo povedal, če smo se zmotili.
Podpisani občinski svetovalci,
SKLICUJOČ se na sklepe, ki so bili soglasno sprejeti na zasedanju občinskega sveta dne 23. 4. t. 1. v zvezi z ureditvijo in vzdrževanjem občinskih cest: Tipanski most —- Krnalita — Viskorša — Prjesaka (meja z občino Brdo v Terski dolini) ; Brezje — Špik (razpotje s pokraj- cesto Neme Platišče) ; Prosnid — meja z občino Ahten, to so deli občinskih cest, ki so dolgi 12.00, odnosno 3,5 in 2 km;
UGOTAVLJAMO, da zgoraj omenjeni sklep, Id je bil potrjen tudi od G.P-A. (Giunta Provinciale Ammin. - Pokrajinski admin. odbori ni bil v celoti izveden, kot bi to bilo nujno potrebno in kot bi bila. to dolžnost občinskega odbora (giunta comunale), kateremu je bila poverjena trilogia za izvedbo del.
V zvezi s tem moramo pripomniti, da je občinski svet soglasno sprejel predlog svetovalca Tedoldija in soglasno odobril sledeče:
1) sprejeti v službo brezposelnega delavca za stalnega občinskega cestarja. ki bo skrbel za vzdrževanje ceste Tipanski most - Prjesaka;
2) dati v oskrbo brezposelnemu delavcu iz Brezej, s plačo po dogovora, cesto, ki se odcepi pri Špiku pral i Brezjam ;
3) dati v oskrbo brezposelnemu delavcu iz Prosnida, s plačo po dogovoru, cesto od Prosnida do meje z občino Ahten.
Podpisani smo ugotovili, da sprejeti sklepi niso bili nap luema izvedeni ; delavca 'z Brezej in Prosnida namreč nista bila sprejeta na delo in se tudi še ni poskrbelo za ureditev občinskih cest teh dveh vasi.
Zato ugotavljamo tudi stanje zapuščenosti teh cest, po katerih ni mogoče več voziti, ker se občinski odbor, kot bi bila to njegova dolžnost, ni držal sklepov občinskega sveta- S takšnim ravnanjem ni bil občinski odbor samo breobziren napram soglasnemu sklepu občinskega sveta, ampak je vzbudil med prebivalstvom zainteresiranih vasi nezadovoljstvo, ker jim je s tem preprečena možnost, da bi se razvil promet, ki je tako potreben za vsaj nekoliko izboljšati sedanje revno lokalno ekonomsko stanje.
PROTESTIRAMO zaradi neizpolnjenih zgoraj navedenih obvez, in ponavljamo, so vzbudile med ljudstvom nezadovoljstvo in preprečujejo vsak najosnovnejši ekonomski napredek. Istočasno podpisani
TERJAJO v imenu prebivalstva takojšnjo izvedbo opuščenih sklepov komunskega sveta ;	*
ZAHTEVAJO tudi, da se obrazložijo vzroki, zaradi katerih komunski odbor ni izvršil nalog, ki so mu bile poverjene z enoglasno sprejetim sklepom komunskega sveta-
KONČNO ZAHTEVAJO v imenu vsega zainteresiranega prebivalstva, da naj se takoj sestane občinski svet, da se bo diskutiralo o neizpolnjenih sklepih s strani občinskega odbora in o težki situaciji, ki je zaradi tega nastala nad prebivalstvom Prosnida in Brezej.
Iz Sovodenjske
Nekèj so pa le pomagale naše p rotiate in lamentele: tele dni bojo začel z djeli za asfaltirat parvi tronk ejeste, tub je tisti, ki peje iz Sovodenj do Jeronišča. Djelo so žej dal v apalt imprezi Barbetti iz Vidma. Potlè, in troštamo se preča, bojo sistemai cjesto še naprej do Duš in Matajurja. Sedanja cjesta je nekaj strašnega in zatub nobeden več nejče prit v naše vasi, vsi se nas izogibajo, zaki vsak vjè, da bi se na naših poteh popounoma vederbu auto ali drugo vozilo. Pa ne bo dosti buojš, če cie-ste ne bojo tud dobra razširili (aliai gare), da se bosta mogia srečati lahko dva autobob il a.
Ljudje piarčakujejo, da bi postroji! enkrat za ni mar tud’ cjesto, ki gre iz Sovodenj v Čeplatišee, Potavo in čez kunfin v Livek. Tle je obmejni blok druge kategorije, skuoz katje-rega bi blo dosti trafika več, če bi cesta bla v buojšem stanju in če bi gor postavli avtobusno linijo Sovod-nje - Kobarid. S tjem bi se dalo živenja naš' dolini, ki je takub izolirana in zapuščena. Mislimo, da tub ne bi blub težkuo otenjit, le malo dobre voje s strani naših komunskih mož in tud’ tiste bi se dalo uredit. Tub pa dipenda tud’ od naših ljudi samih, zaki bi se ne smjel pustit za nubs ulačit od tistih štirih oštirju in butigirju, ki mješajo naš komun. Njim stoji par sarcu samo, da jih poboža kajšett Pelizzo al ’ drug «ka-porjon» iz Čedada, katjerim so naši interesi zadnja briga in se v jede tud’ njih osebni oštirskj in butigi.rs.ki interesi. Če ne bi blub takub, se ne bi trkaj poganjali za imjet redine od komuna v rokah.
Ljudje se ne srni jejo ustrašit no-bednega, časi, ko je čeplatiški debe-ljak delili ljudem na komunu klofute in eabade, so za nami. Kor in bo korlo nimar protestirat, usi skupaj protestirat, zald brez protest se nič ne otenji. Protesta pa ne pride rejčt samo učkat na komunu in na placu, korlo bo protestat tud politično, tub se pravi ne votat več za Peiizza iz Čedada, zaki votàt zanj pride rejč votat za tist partit, ki nas preganja politično in ekonomsko za tiste ljudi, ki o nas gardub v Rimu guarè. Če bi naši ljudje vjedel kakub nam je Pelizzo malo parjatelj, bi mu no-bedan ne dal svojega vota. Ne alora hlapčevati nobednemu, ampà imjet lastno hrbtenico in djelat kar nam narekuje naša lastna zdrava pamet.
Strmica
Pokopali smo našega vaščana Jožefa Golosa - Gos po domače, ki je umrù u starosti 86 ljet. Ranki je bil zlo dobar in djelaven mož in zatub je biu usjem parjubjen, kar se je videlo na njegovem pogrebu, ki se ga je u-deležila ejela vas-
Čala
Tele dni je končno tud naša vas ušafiala telefon, ki so ga gor postavli v oštariji par Bruni Koson. čala leži visoko v brjegu na jugovzhodnem pobočju Stare gore in zatub je zarjes karlo, da so nam dali usa j tisto k<>-modità, da smo sadà s telefonom povezani, z ostalim svetom.
Interpelacija
občinskih svetovalcev v občini Tipana
Iz Krnatske
MATAJUR
Stran 5
«ISKRIN» OBRAT V NOVI GORICI
-samostojna tovarna
avtoelektrike
i delavskega sveta elektrotehničnih in
gt Na nedavni se dskre», tovarne fittomeli a ničnih izdelkov v Kranju J® le ta izglasoval sklep o osamosvoji obrata v Novi Gorici. Tako se le obrat, kateremu je pomagal na no-?e delovni kolektiv kranjske iskre, razvil v tovarno avtoelektrike «Iskra» ' Gorici in s tem postal popolnoma jostojna poslovna enota v okrilju citrine skupnosti, ki jo sestavlja še ,!pkaj tovarn v Ljubljani in Kranju, "mejeno skupnost vežejo v glavnem k' nekatere skupne službe kot je pro-
ieT zaposliti, kot je to primer na gcriškem in dolenjskem.
Delovni kolektiv nove tovarne v Gorici pa je s tem prevzel veliko in odgovorno nalogo. Poleg drugega bo moral skrbeti za nadaljni razvoj tovarne po programu ki je predviden za razvoj elektroindustrije v Jugoslaviji. Sama Iskrina skupnost bo morala do leta 1971 povečati proizvodnjo za šestkrat.
V.
Po Kanalski in Ziljski dolini
Pogled na tovarno avtoelektrike v Novi Gorici.
Rabeljsko jezero je oddaljeno od vasi nekako 3 km. Leži 960 m visoko. V globoki kotlini, opasani z vencem smrek, se po njem pretaka bistra Jezernica, kasnejša Žilica. Voda je tako hladna, da tudi od najvišjem poletju ne skoči nihče vanjo. Navadno ne preseže 10° C. Ali lepa je ta jezerska kotlina in čudovito se v njej zrcalijo strmi okoliški vrhovi ! In neobljudena ! Se mnogo bolj samotna kot Bohinjsko jezero! Le v spodnjem delu, to je na. severovzhodni strani» gleda iz vode majhen peščen otok in na njem lesena hišica, oboje v tesni zvezi z Gregorčičevo pesmijo. Niže doli za bregom še razvaline stare smodnišnice, to je vse kar moti prelepo naravno lice tega gorskega očesa.
Iz Rablja drži k jezeru cesta, ki se pred njim razcepi. Ena zavije čez
Nevejsko sedlo v Benečijo, druga pa v mogočnih ključih čez Predilski prelaz, v Jugoslaviji. Predilsko cesto so uporabljali že Rimljani. Modernizirala jo je Avstrija po napoleonskih vojnah. Vrh prelaza stoji spomenik avstrijskega stotnika Hermana, ki je tam branil prehod Napoleonovim četam.
Ob Jezernici-Zili bi se vrnil v Trbiž. V isto smer in prav tja polzi po žičnici rabeljska ruda, ki jo potem pošiljajo dalje v topilnice. Žilica pa. rije vedilo globlje v zemljo in se stiska med peči, kot bi se hotela skriti pred večjo reko, ki nanjo že čaka. Tudi ona sprejma tam doli potočke. Veselo žuboreč in v drznih skokih brzijo čez skalovje in čeri ter se v Sumnih slapovih spuščajo v njeno naročje. Nad petdeset metrov visoko nad njimi se spenja železna cesta,
hiteč iz Kanalske v Ziljsko dolino. Čudovite in daleč poznane so Ziliške tesnj pred prehodom v popolnoma drugačen svet, ki ga napaja bistra Zilja. Treba pa je do nje skozi Vrata, staroslavno vasico, kjer je pred 744 leti (1227) vojvoda Bernard v slovenskem jeziku pozdravil v slo-venskonošo oblečenega viteza Urha Liehtensteinskega. Tudi zdaj še zveni naokoli naša sladka govorica in spremlja Žilico do njenega objema z Ziljo onstran slikovitega Podkloštra.
— Konec —
kako je bilo
pri nas proli koncu prejšnjega stoletja
a.)a izdelkov, nabava surovin in dvojna služba.
^ poldrugem letu obratovanja in |®zvoja obrata v Novi Gorici, je ko-(‘ktiv toliko dozorel, da je sposoben m-vzeti v upravljanje proizvajalna 'tej
st v,h in z ustvarjenim dohodkom ra samostojno in pametno gospodami. Osamosvojitev obrata v Novi
O	v
y°fici, ki mu bodo sledili se obrati
Otočah, v Novem Mestu in drugje,
Bila predvidena že ob samem ,*U»avljanju. Delavski svet «Iskre» •P z velikim razumevanjem sklenil rezplačno prinesti proizvajalna sred-''G'a na tovarno v Novi Gorici z vse m obveznostmi in enak prenos pričajoči del obratovalnih sredstev. Fremitilo je zaposlenih v tovarni v °rici okrog 270 ljudi, večinoma >n|Hdih in ljudi, ki so prvič presto-f,d prag tovarne. Skoraj vsi so bili ?ekaj časa v Kranju na izučevanju i" so se v kratkem času usposobili za ,°kaj zapleteno proizvodnjo. Letos ^°do v tej tovarni dosegli za okrog "^2 milijonov dinarjev brutoproiz-°dn je. K e r pa potrebe po tozadevnih Jelkih stalno in hitro naraščajo, v J ugoslaviji je namreč, razvoj avtomo-J|lske in motorne industrije v silnem j?Rotm, pa tovarno še nadalje širijo, “"imajo, da ho že lahko do leta 1965 večala svojo proizvodnjo na 6.5 'Ujarde din in kasneje na okrog 9 ra'jard. Zaposlovala pa bo okrog t m ljudi. Delavski svet Iskre je Ja>nreč že pred dvema letoma sklenil drugih predelih
JESEH1SKM
V nedeljo, 10 septembra, kmalu po kosilu je z Jesenic odpotoval cinsambl amaterskega gledališča «Tone Čufar», na II. mednarodni festival amaterskih igralskih družin, ki se je začel. n soboto 9. septembra■ Tu sc bodo Jeseničani predstaviti z Držičcvo komedijo «Tripče de Utolče», v četrtek 11. septembra mednarodni publiki in bodo tako prvič v zgodovini gledališke dejavnosti zastopali Jugoslavijo na mednarodnem festivalu.
Sodelovanje na festivalu v Monaca pomeni za kolektiv Čufarjevega glpdaiišča in spl.bh za kulturno -prosvetna dejavnost na Jesenicah
V V
Vm LEU A LI SC X IKK V MOXACMJ
uspeh in hkrati priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo. Z nastopom v Monaca lahko mirna rečemo, da začenja to gledališče že svojo sedemnajsto sezono po vojni. Toda med, zadnjo in novo sezono skoraj ni bi lo predaha. Poleti je gledališče sodelovalo na reviji amaterskih dramskih družin v Zagorju in doseglo lep uspeh z dramo «Globoke so korenine». Takoj za tem so se začeli pri-
J’''m ira ti obrate
Sl
°Venjje( kjer industrija še ni tako lzvita in je dosti ljudi, ki bi sc» že-
Slika iz prizor ra igre amaterskega gledališča „Tone Čufar" iz Jesenic
pravljati za krstna uprizoritev partizanske drame «Vihar pred zoro» s katero so se predstavili občinstvu ob jeseniškem občinskem prazniku 1. avgusta in 30. letnici vstaje. Že prvo uprizoritev, ki je bila na prostem, si je ogledalo več kot tri tisoč meščanov in okoličanov. Dramo so nato ponovili še dvakrat.
Tudi zadnja, kot vse sezone doslej, je bila bogata. Zaključili so jo z devetimi premierami in 91 predstavami. To pa je vsekako veliko za družino, ki mora poleg svojega rednega dela-, vsi igralci so namreč zaposleni v tovarni, ali drugih ustanovah, naštudirati v dobrih devetih mesecih devet premier.
Ob odhodu v Monaco so gledališčnikom zaželeli srečno pot številni ljubitelj odrske umetnosti z Jesenic in okolice.
.1- P-
Laudar, aprila 1893. Štiri leta brez duhovnika. Izvolitev novega duhovnika v landarski cerkvi. Domačini. so izvolili Antona Kosmača. Kljub velikemu tednu, tonkanjc in streljanje iz moz-narjev. Tednik «Soča» v Gorici je objavil v št. 15 z dne 7. a-prila 1893 dopis iz Landarja od svojega dopisnika, ki pove med drugim naslednje vesti :
"V Landra so bili po smrti g. Josipa Jušiča cela štiri leta brez duhovna. Vzrok temu so bile neke posebne razmere, slične tistim pred 4 leti v Podragi v vipavski dolini. Stvar je bila taka:
Tarčetska občina (takrat je še obstajala tarče tskg občina, ki so jo pot c ni odpravili) obsega tri duhovnije, in sicer Laudar, Laze in Gorenjo vas. Landarski duhovnik dobiva po običaju še iz starodavnih časov iz občinske blagajne cele tarčetske občine nekaj denarja in sicer vsako leto 450 lir. Nad polovico tarčetskih Občinarjev pa ima sedaj svoja posebna duhovna v Lažeh in Gorenji vasi, katera morajo vaščani teli dveh vasi sami plačevati, ne da bi jih Občinarji iz Laz kaj pomagali. Kajpada so se tudi I-ažani in Gorenjevaščani branili plačevati še duhovnika iz Landarja, ker so dejali: «Vi nam nič za naše duhovne, mi vam pa tudi ne». Po smrti duhovna Jušiča so se štiri leta kregali, kdo bo duhovne plačeval. Zdaj po štir h letih so se ti prepiri poravnali in sicer tako, da se obdrži star običaj glede plačevanja landarskega duhovna.
(Dalje prihodnjič)
b
on Martino Cedermaz
G Tenente si era inutilmente preoccupato d’ingannare la * paesani avevano intuito ciò che accadeva; e Don Marti-
no
•ton aveva assunto una faccia indifferente, anzi sY-ra sen-quasi orgoglioso del suo martirio per un momento. Che : ‘Piano, cosa tanno di lui! — Pensava. »Sul sentiero avevano i ,,	,a,° d fabbro Racar, che, torto od in maniche di camicia,
'tic,
'uit.
« fUardava con grande attenzione. Don Martino non aveva afilli ?■ d'uienticato le sue [carole riguardo la «raccolta», tuttavia „ tofe un cenno d’itosa e gli sorrise significativamente. Vanz toJnteUi&er‘te avrebbe certamente compreso. E ciò lo ri-
Gkifortò.
Pi
iv
a Scendo quel breve tratto a piedi egli non aveva pensato stesso, perchè la vanità gli aveva sostituito la disperazione, automobile, che lo portava pap "»So1 s,),MIS'eratezza svanì d’incanto
nente verso l’ingnoto, Le case svanivano pur
1»0|{,> finestrino, altrettanto gli alberi e le persone Una de-‘l si Za bterÌOr° *(> asfi;d‘va — una specie di compassione per viv.10 <U>,"I>° invecchiato, per i suoi canuti capelli . . . Con lo l'oim ripenso a sua madre. Che cosa le succederà, quando in s ^ Resterà ella disperatamente afflitta! — Si richiuderà ,(tositessia e ne morrà.
*^**0 pensiero fu come una bruciante ferita — si rican-0 tutto e gemette. L’ufficiale lo guardò con occhi interro-
gativi. Ma il prete soffocò l’intero dolore, sebbene il suo cuore fosse come trafitto. Anzi volse lo sguardo attraverso il finestrino in direzione del letto del Natisene e dei campi all'intorno. E quel pensiero si trasformò rapidamente in un’avversione terribile contro i suoi persecutori; le sue mani nascoste fra le ginocchia si strinsero spasmodicamente . . .
Gin que car tac—eie da mil—le? — Vivesse mill’anni, non scorderebbe tanta offesa! Come se gli avessero potuto leggere in faccia una simile libidine ovvero il marchio di giuda! Ma come poterono osare tanto! Quando quella propósta era stata proferita, egli s’era riscosso, s’erà spaventato, il sangue gli era salito alla fronte, ma non aveva riflettuto sù; era stato un istante, un baleno, era stata una lampeggiata che nella notte illumina tutto per un istante, poi scompare. Ma ora, raggomitolato nel comodo sedile, con la strada che si snodava velocemente allo sguardo, il ricordo di quell’offesa venne lucido alla sua coscienza ed assunse gigantesche proporzioni, anzi come un ombra seguiva 1 automobile, nè lo lasciava un’istante.
No, no! Giammai avrebbe accettato! Neppure se avesse dovuto morire di fame! Ma il solo fatto che avessero osato, era sufficiente a farlo soffrire come di una pugnalata . . . Ma, do' po tutto, non era torse soltanto laa sua ipersensibilità a tormentarlo in simile modo» Forse in realtà la cosa non ora tanto grave! No, no! — Era 1111 fatto gravissimo! Cento volte, mille volte più grave di qualsiasi altra offesa! No, non si poteva passar sopra con una scrollatimi di spalle! — Anzi, Don Martino si sentiva umiliato non soltanto davanti a se stesso, limisi dinnanzi a Dio. Che catena disastrosa di mali, che si accumu-
lavano 1 uno sull altro per tirare tutti verso qualche ignoto precipizio !
I pensieri l’avevano tutto costretto in un angolo della macchina; ma Don Martino vedeva e capiva le cose. Disfatto, guardava le case e gli edifici; Erano giunti a Cividale. L'automobile si fermò in una piazzola stretta e selciata. Discesero. Don Martino si sentiva disfatto . . . pareva che qualcuno avesse pestato sul suo corpo ... Il giorno era ormai giuntò alla sera il cielo stava schiarendosi lentamente, mentre il sole illuminava con qualche raggio le case del luogo. La gente percorreva le stretto vie o si fermava a sedere davanti ai caffè. All’angolo d un antico palazzo c era la solita attesa della corriera per la valle del Natisene. Fra la gente c’era anche Don Morandini.
Gli amici si guardarono, poi Don Geremia venne a stringere la mano al nostro prete.
«Che cosa è successo?, domandò con sollecitudine. Poi, ammiccando all’ufficiale, ripetè: «Che succede?»
Don Martino sorrideva, ma pareva veramente un bambino sperduto, che abbia veduto in mezzo a sconosciuti una faccia amica.
«Non vedi in »piali fmgenti mi trovo !»
«Ma come? Ti è sfuggita forse qualche (»arola imprudente ?»
«Neanche per sogno! Mi hanno ancora tormentato, però non mi sono arreso! Questo è tutto! È per l'interrogatòrio, mi tu detto . . . Ma chissà. Oh, ti potessi dir tutto! Ma verrò a trovarti non apjxaui saro libero. Cioè, spero che mi lasceranno ... »	(continua)
Uijer jezero danes zeleno lezi in ferrine valove preliva, vasica tani siala nefidanje je dni vasica in t.rata in njiva.
,C~Jn bister potocefl, sarn/jaje ria glas, ovijal to vas je Hot srebrni pas, zavija! cvetoče je polje da gnalo, rodilo je bolje.
(Simon Gregorčič - Rabeljsko jezero)
Giornale autorizzato dal Tribunale di Udine con decreto n. 4 7 del 2 0. 7. 1950
Direzione — Redazione — Amministrazione UDINE - via Vittorio Veneto. 3:1- Tel. 33.46 Direttore resp. V. TEDOLDI - Tip. Iucchi - Gorizia
MATAJUR
Portei voce degli Sloveni della provincia di Udine
Si
del fascismo
incoraggia il sorgere e si incita all’odio contro fa Iugoslavia
nelle località di confine
Non è a dire che i rapporli tra le popolazioni di frontiera — ei riferiamo a quelle slovene e friulane delle Valli del Natisone
— così conte quelli tra le due repubbliche confinanti — Jugoslava e Italiana — risultano, per fortuna, ufficialmente buoni non solo ma suscettibili, secondo Belgrado e Roma, di miglioramento, auspicabile da entrambe le parti, il che naturalmente tranquilizza e fa piacere a tutti.
Vi è pero’ qualcuno — la d. c. locale ad esempio ed anche alti esponenti del partito di maggioranza che danno l’idea di fare il «doppio gioco» in quanto al Parlamento e altrove fanno gli antifascisti o quasi mentre quassù lasciano fare incoraggiando -— che ha fatto, fa e continua a fare il «franco tiratore» con il ben individuato proposito di sovvertire l’accettato, e con favore, lo stato attuale delle cose nelle Valli del Natisone; di creare, cioè, in queste valli dove l’affratellamento è cosa naturale e spontanea oltreché costituire un qualificato elemento di progresso sociale, umano ed economico nonché di maturità politica — uno stato di massimo antagonismo, e perciò, in ultima analisi, un pericoloso e vergognoso focolaio fascista e di accanito odio antijugoslavo parimente pericoloso e dannoso particolarmente per -i nostri interessi. Ciò naturalmente, in netto contrasto con le più elementari aspirazioni di qualunque popolo che mira alla tranquillità, alla propria sicurezza, al progresso e soprattutto a fare dell’amicizia e della comprensione l’elemento base di ogni convivenza.
Qui ò il caso di documentarci. Noi riteniamo che i maggiori fiancheggiatori — meglio fomentatori — della rinascita fascista in queste zone, rinascita che vuol anche dire portare artificiosamente il nazionalismo agli estremi, cioè all’esasperazione sciovinistica, che, in fondo, altro non è che il riflesso diretto del purtroppo, riacquistato strapotere della reazione italiana favorito da certe ben individuate sfere clerico-fasciste, siano localmente taluni democristiani che vanno per la maggiore, e tra questi si potrebbero, riteniamo, inclu-dtere i vari Tessitori, ministro, a parole ultrademocratico e regionalista, Pelizzo, senatore e sindaco, e Candolini, capo della Amministrazione provinciale, tutti ben pagati specie i primi due che, in quasi lutti i loro discorsi tenuti da queste parti hanno sempre trovato elegantemente il modo
— e vorremmo sbagliarci nel giudizio — di far capire dii nutrire, e non si sa perchè, sentimenti fortemente ostili versi i vicini dell’est: in una parola ponendosi, senza troppo esporsi o compromettersi, sullo stesso pericoloso, e perchè no, compromettente piano dei nemici, dichiarati e mortali, della Jugoslavia.
Perchè il Ministro degli Interni non riesce (o non vuole) a vedere od a sapere queste cose che offendono la sensibilità morale e i sentimenti più alti dèlie genti di quassù tese vieppiù ad affratellarsi, come si è detto, ed a camminare in avanti in buona compagnia verso il progresso?
Perchè non ravvisa questo Ministero, dati gli estremi, la necessità di porvi decisamente e rapidamente riparo eliminando certe sconcio manifestazioni che fanno a pugni con le disposizioni e le dichiarazioni ufficiali dei governanti di Roma.
Per noi è anche il caso di dubitare che localmente la d. c. faccia, come si è detto, una politica di «doppio gioco» vale a dire «bifronte» e quindi di bassa lega per non dire di consistenza amorale. Altrimenti come si spiega la sostanza di certe manifestazioni come ad esemplo le cerimonie ufficiali per l’inaugurazione di monumenti a Caduti nelle località di confine con la Jugoslavija? Ogni volta — e qui sta proprio il bello; anzi, senza metafora, sta il vergognoso e il ributtante — succede che l’iniziativa ufficialmente di marca demo-cristiana, finisce, purtroppo, spesso per passare subito nelle mani dei missini — logori e detestabili ruderi del fascismo e illusi adepti — in tal modo le manifestazioni assumono un carattere prettamente fascista fondamentalmente offensivo e provocatorio, antipartigiano e, sopratutto, antijugoslavo il che presuppone il deterioramento e conseguente rottura dei buoni rapporti esistenti con i nostri vicini. A Pilifero ad esempio — ma si possono fate anche i nomi di Platischis, Prepotto, Stre-gna, Clodig ed altri — si è arrivati non solo a lanciare stupidamente le più Ignobili invettive contro la Jugoslavia ed i suoi governanti, ma anche ad inneggiare.
Un documento inoppugnabile della lingua slovena
II nHinosci’ttto
di CIHtU X Hi
Xotizic in bvcw
con tanto di sgolatissimo «evviva», a coloro che per 20 anni liat.no tenuto il piede di ferro sul collo del popolo italiano, vissuto in catene, vale dire in piena amarezza e schiavitù, e che hanno portato l’Italia alla catastrofe più disastrosa che la storia del Paese ricordi.
1 «bifronti» d. c. locali,	ai	Par-
lamento e altrove fanno	gii	an-
li fascisti o quasi, da noi	invece	
incoraggiamo le piùsconcie		ma-
nifestazioni fasciste.		
A Monteaperta, a un tiro di schioppo dal confine, e il caso non è isolato, ci risulta che presentemente, con l’accondi-scenza delle autorità, tra i maggiori promotori di una manifestazione del genere, risultano anche degli spregevoli incorregi-1 rili ex fascisti e brigatisti neri, spie e traditori, i,vi compresi elementi ritenuti responsabili della morte per impiccagione di due giovani patrioti del luogo nonché
della fucilazione di un terzo valoroso combattente della libertà. Questi traditori della Patria e dèi popolo italiano, ora vorrebbero rifarsi spudoratamente una verginità col pretesto di combattere le leg-gittime richieste delle popolazioni di lingua slava dèi Friuli, e sotto sotto per far dimenticare quanto di malvagio hanno dietro le spalle, hanno, inoltre, collaborato con il nemico nella fredda e barbara esecuzione di orrendi eccidi sul tipo di quello esecrabile di Torlano ove trovarono crudèle morte — vennero bruciati vivi — 35 innocenti tra uomini, donne e bambini. Comunque è con questa subdo fa maniera che i vecchi ed ignobili arnesi dell’ex regime fascista e della repubblica di Salò — fiancheggiati da alcuni «imboscati», da coloro cioè che vilmente si tenevano e si tengono nascosti — vorrebbero convalidare un patriottismo che non sentono e che perciò è di natura svergognatamente falsa e bugiarda.
Che si vuole di più perchè Roma, in un modo o nell’altro, ponga decisamente ed energicamente fine a tanta deplorevole sconcezza che rischia, ripetiamo, di guastare i buoni rapporti esistenti tra noi e la Jugoslavia?
Certamente pochi di. quelli che non stantio dietro alle questioni linguistiche sanno che qui, nella Slavia Friulana, e precisamente a Cergneu, frazione del comune di Nimis nella Valle del Cornappo, fu trovato il più antico documento datato della lingua slovena, poiché, fatta eccezione dei celebri frammenti di Frisinga, solo la «Confessione Generalis» di Ljubljana, ed il manoscritto di Klagen-furt, entrambi però senza data, risal-gpno a circa una cinquantina d’aimi più addietro.
Ma mentre l’ultimo documento dei summenzionati è scritto nel dialetto craniclino superiore (Gorenjska — Slovenia Superiore) ed il secondo in quello inferiore (Dolenjska = Slovenia Inferiore), questo, di Cergneu, e di cui si occupò il celebre storiografo e scrittore Oblak, appartiene ad una zona allora meno conosciuta e non ancora molto studiata. Appartie-
Prof. FRANCESCO MUSONI
Il numero degli Sloveni
Pubblichiamo il riassunto di uno scritto, pubblicato dall’insigne scrittore e scienziato prof. Musoni nella «Guida delle Prealpi Giulie», uscita a Udine nel 1912 ed edita a cura della Società Alpina Friulana:
Ma qual’è la cifra legli Sloveni l'aggiunta in Friuli? Il censimento de! 1901, procedeva alla statistica, degli alloglotti dimoranti entro i confini del Regno. Senonehè, anziché tenere conto dei singoli inlividui, provvide alla numerazione delle sole famiglie parlanti idiomi stranieri. Etl
NEL FRIULI
ecco il riassunto di quelle parlanti slavo nella zona da noi considerata.
(Fracassetti L., La statistica etnografica del Friuli secondo ridiano censimento, in «Atti dell’Accademia
di Udine», 1902. — Musoni F., Te-deschi e Slavi in Friuli secondo l’ultimo censimento, in «Bollettino della Società geografica italiana», fascicolo IH, 1903).
DISTRETTI	Comuni	w t- -r—1 Ml o C3. > e O» « 111 i " s	1 am a = S ~z=> a » — i]f s •=. .=
SAN PIETRO AL NATISONE	3. Pietro	573	589
	Drenchia	218	218
	Grimacco	261	261
	Rodda	254	257
	S. Leonardo	448	449
	Savogna	297	299
	Stregua	294	294
	Tarcetta	328	329
		2679	2698
TARCENTO	Ini severa	469	484
	riatischis	540	560
		1009	1044
GEMONA	Montenars	112	115
CIVIDALE	Attimis	295	311
	Faedis	280	320
	Torreano	122	122
	Prepotto	208	355
		905	1108
MOGGIO	Resia	1077	1083
	Totale generale	5776	6048
ragioni tutte è mia opinione che il numero dei parlanti slavo in Friuli si aggiri intorno ai- 35.000: dei quali deducendo gli abitanti di Resia, eh e-scono dalle Prealpi, tranne quelli di Ilccea (318) che soli vi sono compresi, gli Slavi nella regione sono circa 32.000. Essi rappres. titano perciò poco più di un quinto dell’intera popolazione (167.923) dei cinque distretti (S. Pietro al Natisone, Tarcento, Ge-ntona, Cividale, Moggio), mentre ne occupano quasi una metà della superficie.
ne al dialetto sloveno parlato nell» nostra Slavia e per di più fu scoperto nella zona stessa.
Il documento che l’Oblak potè conoscere in Vienna fu già di proprietà del defunto avvocato Carlo Po-drecca di Cividale, presso il quale, come dice il prof. Strekelj, non dovette rimanere molto tempo, poiché il prof- Baudouin de Courtenay, del quale avremo occasione di parlare i11 seguito, ed il dott. Sedei, poterono trascriverlo in Rodda, presso il defunto abate Ant. Podrec-ca, il quale le. a ricordo del prof. Musoni fanciullo ne parlò più di qualche volta-Ora il documento si trova depositati nel Museo di Cividale del Friuli Fìsso va generalmente -otto il nome d «Anniversario latino - italiano - slavo del XV - XVI secolo. La data pi® antica di esso porta l’anno 1497-Contiene un elenco di donazioni fatte dagli abitanti della zona, alla Con-fraternità di S- Maria di Cergneu-Il documento comprende 12 fogli «' pergamena in ottavo. Originariamente constava di due parti distinte che poi furono legate insieme.
là interessante sapere, dice il prof* Oblak, che alla fine del sec. XV*. ni una terra del Friuli, abitata d» Sloveni, era necessario tradurre, 1,1 quella lingua, gli atti di donazione fatti in latino. Ciò dimostra che & quel tempo la lingua friulana e tante meno quella italiana non erano ancora conosciute, o non tanto da pote1' essere capite qaundo venivano scritte-
La parte più antica del ìuanoaerit* to rispecchia una lingna unitari»-mentre le successive sembrano scritte da più persone, in quanto si notali» frammentarietà e certe particolari® del dialetto croato del tipo ciacavo.
Tuttavia il documento è redatta senz’altro nel dialetto parlato daglj Sloveni del Friuli. Certi ciacaviA®1 che talora si notano, potrebbero confermare la tesi del celebre slavi»® prof- Ramovš il quale dice che f® gli Sloveni del Friuli giunsero in un periodo non bene precisato dive®1 abitanti ciakavi-
(coni, al prossimo numero)
ì
FIERA
INTERNAZIONALE
IL NUMERO DEI GIORNALI NEL MONDO
Il numero delle testale di giornali che si vendono nel mondo è di circa 250 milioni, vale a dire una ogni dieci abitanti. I giornali sono circa 35 mila di cui 8000 quotidiani (5000 del mattino e 3000 della sera). I Paesi dove la circolazione è più elevata sono il Regno Unito con 573 copie per Ogni 1000 abitanti, la Svezia (462), il Lussemburgo (435), la Finlandia (420), il Giappone (400), lu Islanda e la Nuova Zelanda (390), il Belgio (338), l’Australia (381), la Dàtiimarca (376), là Norvegia (374), gli Stati Uniti d’America (337).
Si hanno complessivamente 5776 famiglie che, in ragione di 5,5 membri per ciascuna, danno un totale di 31.768 inlividui, comprendendovi i resiani
Senonehè il censimento pecca di alcune inesattezze c-ome venne già in altro mio studio (F. Musoni: Tt-deshi e Slavi in Friuli) dimostrato, non avendo considerati come slavi parecchi villaggi che lo sono. Nel comune di Giseriis infatti sono quasi interamente .slave le frazioni di Sammardenchia (abitanti 578) e Stella (abitanti 476); lo sono in parte
Malamaserie (lo slavo vi è parlato dii molti da oltre 12 anni), (loia Slava e Sedilis (lo slavo vi è conosciuto da tutti, parlato però soltanto dai nati da oltre 30 anni). E quanto al comune di Nimis vi sono slave le frazioni di Cergneu di Sopra con Peculio (abitanti 186), Chialminis (408 abitanti), Monteprato (abitanti 321) é in parte Ramandolo. Si aggiunga che vi 'sono molte famiglie slave trapiantate nel piano le quali tra le pareti domestiche parlano tutt’ora la lingua nativa, mentre pubblicamente fanno liso del friulano. Per le quali
MEDNARODNI
is
SEJEM GRADBENIŠTVA
JUGOSLAVIA