Politiški pregled. * K položaju r ATstrlJi. Eoraaj je premagana skrb zaradi glaaofanja o nujnosti proračuuskega provizorija, že je zopet nastala velika noya skrb in je parlamenUrni položaj posUl zopet kaj nejasen in kritiCen, zaradi česar se prikazuje na parlamentarnem obzorju sopet glasoviti § 14, ki mu je naloga, da v Jasih stiske nadomestuje pravico parlamenta. Oblaki se zbirajo to pot od strani agrarcev ferez razlike narodnosti zaradi zakona, ki ima pooblastiti vlado, da provizorično podaljša trgovinske pogodbe. Agrarci se n» vso mo6 upi«jo takemu zakonu. Za predl"go samo ni sicer tolike nevarnosti, ali za pripozoan.ie nujnosti treba kvalificirane večinp, ki jo bo težko d«>biti, ako bodo sgrarci vztrajali pri svojpm odporu Zakaj tudi velik del nemških krščan*kib socialistov, v kolikor zastopajo kmetiške okrajp, se ižjavlja proti tumu zakonu. Agrarci se sklicujejo na voljo volilcev in pa na dejatvo, da 8e kraetiški sloji že po trgovinski pogodbi 8 Srbijo moČno oškodovani. Vlada pa zahteya odločno. da 86 ji votira ta zakon. ker trdi, da bi bili ¦drugače veliki gospodarski iuteresi države v nevarnosti. Eoliko važuoati pripiauje vlada tej stvari, priča grožnja, da se y slučaju oikloiiit?6 tega zakona po parlamentu. zateče k glasovi<temu § 14, da podaljša trgovinske pogodba za tri mesece ter odgodi parlampnt. — Ali preden pride do tega, hofie vlada poizkusiti yse raožno, da pregovori agrarce, uaj nehajo od svojega odpornega stališfa Upanja pa ni mnogo —•vsaj glasom zadnjib vesti z Dunaja — da bi 86 ji to poarečilo. * Parlamcntarnl položaj. Debato o anek8iji vlada ualašč zavlačuje, ker 6e še ni dospglo sporazumljenje s 8trankami zaradi pooblaetiluega zakona za sklepanje trgovinakih pogodb. Dokler se tedaj y miuistrski dvorani vrše poi-ajanja s strankami, 8e mora y parlamentu vleči aneksijska debata. Le tako si je tolmačiti zadnji brezkoočni govor ministrskpga predspdnika. Največje preglavice delajo vladi agrarci, ki vztrajajo na prvotnem atališču, da nikakor ne more*o pritrditi pooblastilnerau zakonu, ki bi oraogočal uvoz žiyine in mesa iz balbanskih držay. Toda kakor pri ysaki državni potrebi, bo vlada v zadnjem trpnutku tudi glede pooblastilnpga zakona dobila potrebno večino. Netnški sgrarci so bili trdovratni, dokler jih je podpihoval minister dr. Sehreiner, ki pa se je zadnji trenutek poboljšal, ker ae boji za ministrski stolček. * Državni zbor je šel na božične po-čitniee. Sestane se zopet baje 19. januarja. * Slovansbi parlaiuentarni centrum. nNarodna zveza" je sklenila stopiti v pogajanja a klubom čeških katoliških narodnib po8lancpv in s ataroruskim klubom v svrho parlampntarne kooperaeije — Po živahni spji je BNarodoa zveza1* aoglasuo sklenila politično avpzo s češko-narodnimi katoliškimi poslanci <J7 mož) in petimi Starorusi v svrho skupnega postopanja. Zveza bo Dastopala tako, da bo v vseb taktičnib, politiških, gospodarskih, knlturnih in narodnih ?praš*njih sklepala skupna parlamentarna komisija. Ta slovanski blok bo štel 59 po8lancev. * Odškodnina Avstro-Ogrske TnrfiiJI. Avstro-Ogrska je baje ponudila Turčiji 50 milijooov kron odškoduine, dočim zahteva Turiija 83 milijouov kron. Turčija bi brezdvomno svojo zahtevo znižala, ako bi je Anglija ne podpihovala. Anglija priporoča Turčiji, naj odstopi proti odškoduini del Sandžaka, ki jbi se dal Srbiji ali Crni gori. * Vojnl material za Srbijo. Turška vlada je dovolila Srbiji, da se srne 3000 na Buskem kupljenih konj za srbsko armado peIjati prpko Soluna v Srbijo. * Črn» gora. V svoji izredni izdaji pravi uradno glasilo nG!as Crnogorca", da je povsem neresuična vest, razširjena v iuozemekib Ii8tih, čpš, da namerava črnogorski kaez Nikola dne 7. januarja 1909 oficialno napovedati vojno Avstro-Ogrski. Uradni list dostavlja, da je in bo knez Nikola vedno Ijubil mir in da je prijatelj cesarja Franca Jož^fa. * Hrvaška. Na občinskih volitvsh v KarloTcu je v drugem razredu zmagala lista neodvisnib meščanov, in sicpr je bilo z 158 glasovi izvolienih ospm priatašev brvaške stranke prava, tri.je naprednjaki in en Srb. Ofieialua 8tranka je dobila 84 glasov. — V prvern volilnpin razrpdu je bilo pa izvoljpnih sedetn pristašev bivšpga župana BHDJavČiča, pet pa uven stranke. Tretji razred je volil opozicionalno protiraiichovsko. * Nora katoliška šbofija. Med avstrijsku vlado in rimsko kurijo se vršijo pogajanja zaradi nstauovitve nove katoližke škofije za katolike v Bukovini 8 sedpžera v Černovic-ih. PogajaDJa so bajp ekoraj dovršena ia naučno ministrstvo predloži b8je v kratkeifl tozadevni zakonski na^rt državnemu zboru. * Ka8ija. "7 Lodsu obstoji na magiatratu pospbna solska komisija za uemške Ijudskc šole. V tej komisiji se nahajajo tudi Nemci. Ta ko- misija ima odlo6evati o sprejpraanju nemških otrok na nemške šole. V to svrho je napravIjen popis vseh nemških rodovia iu njihovih članov. Ta šolaka komisija je pa letos sprejela y ta popia tudi vse Poljake, ki so v kakem 8lužbenem razmprju z Nemci in bi potemtakem morali tudi polj-"ki otroci pohajati nemške šole. Poljaki so proti temu vlozili protest, a načelnik učne upra?e je ta proteet zavrnil. Buski li-sti z ogorčenostjo beležijo ta škandaloz*-n dogodek in zahtevajo, da se v državni dumi izpregovori o njem. * Zarota proti anRleškemu gospodstfn t Indlji. »K5ln. Zeitung" poroža ii San Franeiaka, da je bila ob ameriški zapadoi obali, kjer se že tri meaece uahajata dva angleška policijska častnika z mnoiico indijskih tajnih policijstov, odkrita velika iodijaka zarota, ki je imela nameo vreči angleško gospodstvo v Iudiji. — Vstaja je imela izbrubniti meseea aprila, ko se začne vroča letna doha m jp. mnogo angleških častnikov na dopustu. Hitro pnhajanje novih angleških čet iz Evrope bi se preprecilo s tem, da bi se ? sueškem kanalu potopilo romarsko ladjo ia tako onemogočilo prehod. * Nori predsednik š?lcarskl. Vehki svet je zopet izvolil sedem zveznih svetniko? in kancelarja. Zreznim predsednikom za 1909 je bil s 147 od 161 oddanih glasov izvoljen dr. Deucber. * Prometno mlnlstrstTO. V vladnin krogih se resno bavijo z idejo o ustano?itvi novfga proraetnega ministratva, ki naj bi prevzelo pošte iu parobrodstvo. Nova stolica ae hoče oži?otvoriti obenem z novim koalicijskim miuistrstvom. * OUoriter tnrškega parlamenta. Dne 17. t. m. se je otvoril parlament z običajoimi orientaUkimi ceremonijami. Prihod poslancev io sultana v sijajnem apremstvu 80 množice pr^d parlamentom viharno pozdravljale, dočim 80 ? parlamt-ntu zbraoi poslanci pri 8ultanovpm vstopu aamo vstali. a oglaail se ni nihče. Prestolni govor ao poslušali vsi poalanci in gostje atoje. tudi sultan je vps čas stal. Liberalui poslanci uiso 8 prestoloira govorom zadovoljni ter niso hoteli priseči, ker ni sultan iznova prisegel na ustavo. Prt-stolni govor ne pove ničesar posebnega. Edino zanimiv je odstavek. ki 86 glasi: nMedte*n ko se ,je ministrski svet bavil z organizacijo nove ustavne vlade, je knez Bolgarije in vali Vzhodne Rumplije Ferdinand iz uekega vzroka prelomil naši držiivi dolŽDO zvestobo ter proglasil Bolgarijo za neodvisno. Nato je Avstro-Ogrska sporočila turški vladi in velesilam, da je sklenila auektirati Bosuo. katere zafasno okupacijo ji je poverila berlinska pogodba. Oba ta važna dogodka. ki kršita pravieo in dobro razmerjn, sta provzročila naše globoko obžalovanje. Zaradi teh kršitev smo naročili ministerskemu svetu, naj ukrene vse potrebno v obrambo pravic države." Sultan je tudi govoril o potrebi razširjpnja Ijudske proavete potom šol. Turški parlament so pozdravili ?si evropaki parlameuti.