Št. 2-3	-	Leto	VI.	-	GLASILO	DELOVNE	SKUPNOSTI	»BETI«	METLIKA	-	Maj	1970
Samoupravljanje ■ pogoj uspeha
ali razmišljanje ob pasivnosti nekaterih članov organov upravljanja
Slavnostna seja starega in novega DS
Ni slučajno, da sem se lotil pisanja tega sestavka. Že dalj časa razmišljamo o vlogi našega samoupravljanja. Letos je primeren čas za to. Praznujemo namreč 20-letni-co delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji. Prav tako je za to jesen sklican tudi II. kongres samo-upravljalcev.
20 let je, odkar so dobili naši delovni ljudje ustavno pravico, da upravljajo s podjetji, načrtujejo proizvodnjo in delijo dohodek. Ko po dvajsetih letih še vedno bolj ali manj močnega vpliva države na dogajanja v delovnih organizacijah in ustanovah postavljamo naloge za XV. ustavni amandma, se srečujemo tudi z novimi problemi.
Jasno je, da ustavne spremembe zahtevajo od samoupravljalcev večje sodelovanje pri vodenju podjetja, večjo angažiranost in pozornejše spremljanje gospodarskih gibanj doma in po svetu. Formalno stran tega vprašanja smo rešili tudi pri nas. V statut smo zapisali pravice in dolžnosti posameznikov in organov. Vendar je to vse šele začetek. Premalo za uspešno poslovanje, zato je potrebna pripravljenost u-pravljalcev za resnično delo v samoupravnih organih in drugih oblikah neposrednega upravljanja.
Zadnja seja DS, ki je bila v sredo, 22. aprila, naše dvome opravičuje. Le šestnajstim od 31 članov DS se je zdelo vredno priti na sejo in poslušati poročilo o izidu volitev v DS in svete OZD in predati delo novemu DS. Ali se člani organov upravljanja ne zavedajo svojih dolžnosti do volivcev? Tako se ne vrača zaupanje članom, ki so jih volili. Lahko so imeli zbori delovnih ljudi »nesrečno roko« pri predlaganju kandidatov.
Morda bo v novi mandatni dobi udeležba boljša, smo z negotovostjo upali.
Vendar se nam je to upanje kmalu zrušilo. Ko je bil sklican v soboto, 25. aprila, zbor samouprav-
ljalcev in se ga je udeležilo malo več od polovice vseh povabljenih, je razočaranje nekaterih entuziastov še poraslo. Tu so bili vendar vabljeni na zbor vsi člani samoupravnih organov in vodstva družbeno političnih organizacij ter vodilni delavci. Vsebina obravnave zbora je bila takšna, da bi zanimala slehernega delavca tudi v nesamouprav-ni ureditvi. Na zboru je namreč direktor podjetja Peter Vujčič informiral člane o možnostih nadaljnjega razvoja podjetja in o položaju kolektiva v novih pogojih gospodarjenja. Ce je direktor čutil potrebo in dolžnost, da informira najširši politični in samoupravni zbor o nadaljnjem razvoju podjetja in da dobi pristanek za svoj program, potem lahko rečemo, da takšna pasivnost članov organov upravljanja in političnih organizacij ne deluje najbolj stimulativno na direktorjevo prizadevanje, da najde našemu
podjetju pravo mesto na sodobnem konkurenčnem tržišču.
Tudi slaba udeležba na zadnjem sestanku OOZK nam ne more biti v pohvalo. Že sama vsebina sestanka je zahtevala aktiven prispevek slehernega komunista v podjetju, a žal, večina s svojo pasivno udeležbo ni omogočila realne diskusije. Nekaj torej ni v redu, če vlada v organih upravljanja in organizacijah takšno nezanimanje. Temu bi lahko rekli podcenjevanje vloge, ki jo ti organi imajo. Verjetno ni že samo delo dovolj vrednoteno. Saj na splošno vlada miselnost, da so splošne službe nepotrebne, da so le nekakšen privesek osnovni dejavnosti in strokovnim službam. Temu primerno so delavci na tem področju tudi nagrajeni.
Nič boljši odnos tudi ni do dela v samoupravnih organih in organizacijah. Pa vendar imamo še vedno ljudi, ki so aktivni na različnih Nadaljevanje na 3. strani
VOLITVE V ORGA
V petek, 10. 4. 1970, so bile volitve v centralni delavski svet in svete organizacij združenega dela (delovne enote). Izvoljenih je bilo 17 novih članov v CDS in 23 v svet OZD. Mandatna doba novoizvoljenih članov organov upravljanja je eno leto, ker 1971. leta preneha mandat vsem članom organov upravljanja.
Člani delovne skupnosti so izbrali svoje kandidate na zborih delovnih skupnosti, ki so bili od 26. do 31. 3. 1970. Na njih so prišli do veljave volja posameznika in celotnega kolektiva. Na zborih so proizvajalci neposredno predlagali tiste člane delovne skupnosti, za katere so menili, da jih bodo najbolje za-
peč 100%, obrat IV. Dobova 88°/o in Gostur 93%.
V konfekciji so bili izmed šestih kandidatov v centralni delavski svet izvoljeni: Vlado Brine, Marija Jaklič in Jožica Nemanič.
V svet organizacij združenega dela (OZD) so bili izvoljeni (9 kandidatov): Martina Črnič, Jožica Ma-lerič, Marija Merlič in Savo Vule-tič.
V pletilnici sta bila v centralni delavski svet izvoljena (5 kandidatov): Anton Brodarič in Zlatko Bukovec.
V svet organizacij združenega dela sta bila izvoljena (4 kandida-
Predsednik starega UO Stane Makar med podajanjem poročila o delu tega organa v preteklem obdobju
ti): Tomo Grubač in Jože Zvonko-vič.
Volilna enota skupnih služb je imela dve volišči, in sicer v Metliki in Ljubljani. Izmed petih kandidatov sta bila v centralni delavski svet izvoljena ing. Ružiča Škof in Anton Štrucelj.
V svet organizacij združenega dela so bili izvoljeni (11 kandidatov): Matija Jamjevič, Jurij Matekovič, ing. Karolina Puhan, Zinka Vrščaj in Nada žabčič.
Barvama je volila le predstavnika v svet organizacij združenega dela, ker njenemu predstavniku v centralnem delavskem svetu še ni potekel mandat. Izmed petih kandidatov sta bila izvoljena Josip Cigič in Tončka Drkušič.
V obratu II. Črnomelj so bili v centralni delavski svet izvoljeni (7 kandidatov): Mimica Črnič, Danica Garilovič, Olga Janžekovič in Mimica Judnič.
V svet organizacij združenega dela so bili izvoljeni (5 kandidatov) Mirko Sladič, Marija Smrekar in Milka Štrucelj.
Obrat III. Mirna peč je izvolil v centralni delavski svet (4 kandidati):	Marijo Progar in Majdo
Rozman.
V svet organizacij združenega dela pa so izvolili (8 kandidatov): Štefko Drenik, Ano Jarc, Vido Kos in Ido Krevs.
Obrat IV. Dobova je v centralni delavski svet izvolil (11 kandidatov): Anico Blaževič, Elzo Gerjevič in Silvo Lubšina.
stopali v organih upravljanja, to je pri vodenju podjetja. Kandidatne liste so bile sestavljene iz samoup-ravljalcev, ki so v preteklosti z delom na delovnem mestu, v družbeno političnih organizacijah in drugod dokazali, da so vredni tega zaupanja. Podatek, da so za vsako prosto mesto v organih upravljanja bili predlagani povprečno 3 kandidati, nam pove, da so volitve potekale na samoupravni osnovi, ob najširši udeležbi članov delovne skupnosti, tako da lahko ugodno o cenimo predvolilno aktivnost.
Pregled rezultatov volitev za celotno podjetje je naslednje: Volilnih upravičencev je 1139; volilo jih je 1029 ali 90%, volilo pa ni 110 volilnih upravičencev ali 10%.
Udeležba po posameznih volilnih enotah je naslednja: konfekcija 86%, pletilnica 95%, skupne službe 90 »/o, barvarna 92 %, obrat
II.	Črnomelj 95%, obrat III. Mirna
Novoizvoljeni predsednik DS Tone Štrucelj takoj po prevzemu nove dolžnosti
NE UPRAVLJANJA
V svet organizacij združenega dela pa so v Dobovi izvolili (11 kandidatov):	Anico Blaževič, Vinka
Bražinč in Elzo Gerjevič.
»Gostur« letos ni volil v svet organizacij združenega dela, ampak samo v centralni delavski svet. Izvoljen je bil Jože Geršič.
Volitve je vodila volilna komisija centralnega delavskega sveta, ki so jo sestavljali Slobodan Udovičič, predsednik, Milan Dragišič, član, in Mirjana Radojčič, članica.
Struktura novoizvoljenih članov organov upravljanja je dobra. Izvoljeni so bili člani delovne skupnosti, vredni zaupanja in s primemo izobrazbo, ki bodo znali voditi podjetje k še večjim uspehom. Posebno je razveseljivo, da je 50% novoizvoljenih članov organov upravljanja mladincev — mladih strokovnjakov, ki bodo s svojim znanjem in mladostnim poletom uspešno sodelovali pri delu organov upravljanja.
Slobodan Udovičič
Volišče v Mimi peči
Skrb za delovnega človeka
Novo leto, 8. marec — Dan žena,
1.	maj — praznik dela! Praznovanja in slavja. Pregled delovnih uspehov, razmišljanje o uspehih. To so dnevi, ko pozabimo na majhne vsakdanje skrbi in se zazremo v zgodovino. Spomnimo se dogodkov, ki so skozi desetletja spremljali delovnega človeka na njegovi trnovi
poti do pravice, da je smel odločati in upravljati z dosežki svojega dela.
Težka je bila borba delavskega razreda, preden si je izbojeval te svoje pravice. Ali jih zna delovni človek še vedno tako ceniti, se sprašujemo?
Samoupravljanje
Nadaljevanje s 1. str.
forumih. Paziti moramo le, da ne zgubijo volje ob vse večji nedelavnosti drugih.
Potrebno bo dosledno izvajati redne pravne možnosti za tiste člane političnih organizacij, ki s svojim delom ali pa nedelom ne zaslužijo mesta, ki ga imajo. Neresne voljene člane samoupravnih organov pa bo morda potrebno tudi odpoklicati. Tisti člani, ki stalno izostajajo s sej, niso opravičili zaupanja volivcev in volivci naj jih odpokličejo. Na njihovo mesto pa naj izvolijo nove člane, ki so pripravljeni žrtvovati tudi kakšno uro prostega časa in se udeležiti seje, sestanka ali pa zbora samoupravi j al-cev.
Upamo, da je imel delavski svet na zadnji seji srečno roko, ko je izvolil nov upravni odbor. Res
je, da ni UO organ upravljanja, vendar pa opravlja poleg direktorja vse izvršilne zadeve v zvezi s poslovanjem podjetja in odnosi v podjetju. Struktura UO je takšna, da nam vzbuja upanje, da vse tisto, kar smo zgoraj napisali o pasivnosti in nedelavnosti, ne bo veljalo za ta organ. Iz poročila predsednika starega UO in iz smernic za nadaljnje delo je razvidno, da so naloge novih članov velike. Upajmo, da so člani: Jure Flajnik, Matej Grm, Jože Jankovič, Mirko Jelenič, Viktor Kozjan, Rado Macarol, Ivan Malešič, Stane Mrvar, Franc Oletič, Ružiča ing. Škof in Leon Vogler dovolj zavzeti, da bodo naloge, ki jih bo pred njih postavil DS, uspešno izvršene.
Pri tem jim želimo največ uspeha!	Mirko	Jelenič
Še vedno jih ceni in prav je tako! Ohrani in utrdi naj svojo vero, svoje prepričanje in spomin na zgodovinski boj delavskega razreda! Ohrani naj ga, pa naj bo na mitingu, proslavi, akademiji ali tihem zborovanju, z objavo čestitke ali s stiskom roke. To je manifestacija naprednega duha — to je skrb za delovnega človeka. Želja da ga odtrgamo od vsakodnevnega dela pri stroju in mu izročimo čestitko in zahvalo.
Letošnje leto je skrb za našega proizvajalca še posebno prisotna. Nagrada za Novo leto — 300 novih din, lična čestitka za 8. marec in darilo — kombineža, naš izdelek — vsem delavkam za njihov praznik, in nazadnje čestitka za prvi maj, praznik dela, vsem članom kolektiva in simbolična nagrada 100 novih din nas razveseljuje. Vsi organi organizacije in uprava ter direktor podjetja zaslužijo za to povečano skrb vso pohvalo in priznanje. V mejah možnosti se vrača delavcem rezultat njihovega uspešnega dela. Spet lahko zapišemo, da smo veseli, ko čutimo, da je med nami nekdo, pa naj je to organ, organizacija ali posameznik, ki se tudi na ta način spomni na delovnega človeka.
Mirko Jelenič
Raztezalni stroj je rekonstruiran
Leta 1967 je bil montiran nov sušilno raztezalni stroj — znamke Briickner. Ta investicija, pa čeprav je bila za takratne razmere precej visoka, je bila nujno potrebna. Z razvojem tovarne je bilo obenem potrebno izboljševati tudi tehnološki postopek dela. Sušilno raztezalni stroj (španram) je pomenil velik korak naprej, saj je bil takrat najmodernejši v državi.
Namen stroja je oplemenitenje pletiva. Iz barvarne prihaja mokro blago, ki ga je treba predvsem po-
sušiti. Razen tega dobi pletivo tudi druge predpisane lastnosti, na primer: zmanjšanje krčenja po dolžini in širini, trdoto blaga, fiksirano širino itd. Ker ima naše podjetje zelo širok asortiman proizvodnje, gre skozi proces mnogo različnih artiklov. Za vsako vrsto blaga je točno določena širina, temperatura v komorah in hitrost prehoda blaga (kontakt, čas). S kombinacijo teh elementov dajemo pletivu določene lastnosti.
Komore se ogrevajo direktno z
izgorevanjem nafte v gorilcih. Temperatura se regulira s pomočjo pnevmatičnih termostatov. Na zaželeni temperaturi se vžigalec prižge in gori toliko časa, da toplota poraste na -f 3“ C, nato ugasne. Ko temperatura pade na —3° C, se zopet vžge. V komorah stalno kroži vroč zrak, ki je po šobah speljan tako, da piha z obeh strani pletiva, ki se, nataknjeno na verige, pomika skozi sušilno in fiksimo komoro. Vodenje blaga je avtomatsko, saj se stroj sam prilagaja spremembam širine in premikom blaga. Upravljanje se opravlja preko komandne plošče in se s pomočjo elektro-signalnih naprav delovanje lahko kontrolira z enega mesta. Zaradi kombinacije več mehanizmov (za zrak, plin, nafto) in električnih avtomatov zahteva stroj tudi strokovno vzdrževanje, kajti če ni en sistem točno prilagojen drugemu, se delovanje avtomatsko ustavi.
Zaradi povečane proizvodnje je lansko leto raztezalni stroj postal ozko grlo proizvodnje. Ta problem smo rešili tako, da smo vgradili še eno sušilno komoro. Med dve stari komori je bila postavljena še tretja. S tem se je povečala ogrevna površina. Ker je kontakni čas fiksiran, je bilo možno spremeniti hitrost prehoda blaga skozi komore. S povečanjem hitrosti se je povečala kapaciteta stroja za približno 60%, kar je odpravilo ozko grlo. Ker je rekonstrukcija trajala 12 dni, je vodstvo podjetja sklenilo, da jo opravi med novoletnimi prazniki. Tako je bila izguba zaradi zastoja proizvodnje minimalna.
Nikola Podrebarac
Rekonstruiran raztezalni stroj
LEP JUBILEJ
metliške godbe na pihala
Metliška mestna godba se pripravlja na praznovanje 120-letnice svoje ustanovitve. Proslava tega pomembnega jubileja bo v dneh od
12.	do 14. junija. V ta namen je bil izvoljen poseben odbor in več pododborov, ki naj bi poskrbeli za vso organizacijo in propagando. Sklenjeno je bilo, da bo že v petek
12.	junija zvečer odprta v Belokranjskem muzeju razstava 120-letne dejavnosti metliške godbe. Isti večer bo krenila baklada z godbo na čelu po mestu. Naslednji dan, 13. junija, bo na grajskem dvorišču slavnostni koncert metliške godbe z izbranim sporedom, na katerega se godbeniki pridno pripravljajo. Na
tem večeru bodo tudi podelili^ naj-_	nim go “
sove plakete, diplome in spominske
bolj zaslužnim godbenikom Gallu-
‘ipT
značke. V nedeljo dopoldne bo na
Trgu svobode koncert več godb na pihala. Za to prijateljsko srečanje se je do sedaj	priglasilo devet
godb na pihala, in sicer iz Novega mesta, Brežic,	Kočevja, Vevč,
Mengša, Domžal, Trbovelj, Celja in Maribora. Pričakujejo, da bo prišlo v Metliko še nekaj drugih godb.
Propagandni odbor namerava organizirati tudi večjo tombolo, za katero že dalj časa zbirajo razne dobitke. Ob tej priložnosti nameravajo izdati tudi manjšo knjižico, v kateri bo prikazana zgodovina
mestne godbe skozi vseh 120 let.
S pomočjo domačih delovnih organizacij, občinske skupščine in mnogih meščanov je godbi uspelo zbrati potrebna sredstva, s katerimi so kupili nove instrumente. Prav tako so godbeniki dobili znatno pomoč našega kolektiva za nabavo novih uniform.
Predvidevajo, da bodo na glavno proslavo, v nedeljo 14. junija, prišli tudi od drugod številni ljubitelji glasbe in Bele krajine. Upamo, da se bodo Metličani zopet izkazali kot dobri organizatorji in da bodo gostje in domačini s proslave odnesli naj lepše vtise.
S
delati - to je sedaj vprašanje
Ko pri reševanju mladinske problematike tavamo s sestanka na sestanek, ko obupavamo, ko se gra-žamo nad dolgolasci, huligani, ko ugotavljamo nezanimanje mladine za to in ono delo, radi pozabljamo, da smo okosteneli. Pozabljamo, da se mladim ne bomo približali, če bomo stali na nekem podstavku in od tam žugali s prstom. Vsak mlad človek bi v tej naši družbi rad nekaj pomenil, nihče noče biti le delček množice, ker je po sodbi nekaterih nezainteresirana, apolitična itd. Mlademu človeku se je treba približati iz njegovega zornega kota, graditi delovanje na njegovem zanimanju, pokazati zanimanje za njegove probleme in delo. In kar je morda najvažnejše — ustvariti pristne tovariške odnose.
Zgodi se tudi, da ocenjujemo delo kakega mladinca po tem, če hodi na sestanke, če se tam oglaša, če je v tem ali onem predsedstvu. Radi pa smo gluhi in slepi za delo v svobodnih dejavnostih, kjer se mladi izobražujejo, kjer se jim vzgaja čut do lepe besede, glasbe, filma, kjer dobijo voljo, da bi aktivno pomagali pri reševanju problemov. Tudi tovrstna dejavnost je neke vrste politična dejavnost.
Tako je v mladinski igralski skupini, ki je bila ustanovljena avgusta 1969. leta vključenih šestindaj-set mladih ljudi. Z vajami so pričeli brez hrupa in nepotrebnih sestankov. Najprej so preštudirali Jankovičev satiričen kabare: Podgane — narodni sovražnik št. 1, s katerim so dosegli prav lep uspeh na Suhorju, v Gradcu in Metliki. S Podganami bo igralska skupina Osip Šest tekmovala za Župančičevo nagrado v Črnomlju.
Lep vtis je zapustil tudi večer, posvečen občinskemu prazniku. Z mešanjem glasbe, filma, recitacij in svetlobnih efektov so mladinci dosegli zanimiv in duhovit večer.
Brez dvoma pa jim je najbolj uspelo postaviti na oder pretresljivo poemo Ivana Gorana — Kovačiča: Jama, s katero bodo sodelovali na republiškem tekmovanju mladinskih amaterskih skupin Naša beseda.
Za slovenski kulturni praznik so pripravili Prešernov Sonetni venec, ob Dnevu žena pa Menartovo Belo pravljico, ki so jo poživili z diapozitivi in vmesnimi intervjuji.
V načrtu pa imajo še vrsto stvari. Ena med njimi je tudi pritegniti k skupini čim več mladih, ki jih tovrstna dejavnost veseli.
-ni
Ko smo prišli v obrat III. Mirna peč, smo bili prijetno presenečeni, saj smo videli slovesno okrašeno celotno proizvodno poslopje in ne samo volišče. Radovedni smo bili, kdo je vse tako lepo okrasil, pa
se mladinska organizacija v podjetju čimbolj uveljavi. V bližnji prihodnosti nameravamo ustanoviti aktiv ZMS za celotno Mimo peč, ki ga še nima. Občasno prirejamo mladinske plese, ki jih obiskuje
Sekretar Aktiva ZMS BETI Slobodan Udovičič in predsednica akvita ZMS v obratu MIRNA PEČ sta kramljala o delu mladine pri izvedbi volitev
smo zvedeli, da je to storila mladina BETI v Mimi peči. Tov. Marija Progar, predsednica AK ZMS, nam je v pogovoru zaupala: »Aktiv ZMS v našem obratu šteje 29 članov, ki aktivno delajo v naši mladinski organizaciji. Mladinci smo sodelovali v predvolilni aktivnosti in tudi uspeli, da so bili nekateri naši kandidati izvoljeni v CDS in svet OZD. Seveda pričakujemo od izvoljenih mladincev, da bodo aktivno delali v organih upravljanja in skrbeli, da
vsa mladina Mirne peči. V prihodnosti pa pričakujemo za delo našega aktiva od krajevne skupnosti in vodstva podjetja več pomoči, predvsem denarne. Upamo, da bo poziv ZMS BETI v Mirni peči naletel na ugoden odziv«.
Mladinski organizaciji BETI v Mirni peči in tov. Progar j evi smo zaželeli pri njihovem delu še veliko uspehov.
Slobodan Udovičič
»Tudi v Črnomlju smo bili mladinci aktivni na volitvah v organe upravljanja«, se nam je pohvalila sekretarka aktiva ZMS BETI Črnomelj, Mimica Črnič. Rezultati volitev so pokazali, da trud mladinske organizacije ni bil zaman, saj je 50% novoizvoljenih članov organov upravljanja iz vrst mladinske organizacije.
Mladincem aktiva ZMS BETI Črnomelj želimo v prihodnje še veliko uspehov pri njihovem delu.
Slobodan Udovičič
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo sindikalni organizaciji podjetja in celotnemu kolektivu za čestitke in darilo ob dnevu žena.
Upokojenke:
Terezija MATJAŠIČ Alojzija RUS Eda PETRIČ
Vtisi iz Francije
Vsako potovanje je na svoj način zanimivo. Kolikor dalj se oddaljujemo od domačega kraja, toliko bolj zanimivo je, ker spoznavamo nove ljudi in njihove običaje.
5-članska skupina naše tovarne: Ivan Malešič, Mimica Horvat, Franci Barbič, Anton Matjašič in ing. Daniel Makar, ki je bila določena za tridenesko specializacijo v francoski tovarni ARCT, je odpotovala
4.	aprila 1970. Tovarna ima svoj sedež v Roannu, ki je oddaljen 400 km od Pariza. Odpotovali smo z vlakom preko Trsta, Milana, Lyona v Roanne. V Lyonu smo bili zelo presenečeni, ker nam je vlak odpeljal 15 sekund pred nosom. Točnost nas je spremljala ves čas našega bivanja v Franciji. Hotel v katerem smo stanovali je v bližini železniške postaje, tako da smo že z vlaka videli naš novi dom. V hotelu smo se težko sporazumeli, saj nihče ni znal francoskega jezika. Drugi dan je prišla naša prevajalka, gospodična Milena Živec, ki študira na pariški Sorboni, ki nas je rešila iz zadrege. Milena nas je spremljala ves čas in nam je bila v veliko pomoč. Brez njenega sodelovanja bi se znašli v velikih težavah. V začetku nas je motil deljeni delovni čas. Pri njih namreč delajo od 8. — 12. ure in od 14. — 18. ure. 2-umi odmor izkoristijo za kosilo in počitek. Prvih 10 dni smo poslušali predavanja skupaj s skupino Madžarov. Izredno zanimivo je predaval simpatičen gospod Ni-ekly, ki nam je skušal na najbolj enostaven način razložiti delovanje strojev FT-415 in FTF-400. V nasled-
njih 10 dneh pa smo na teh strojih v laboratoriju praktično delali.
V raziskovalnem laboratoriju smo opazili najsodobnejšo opremo. V njem so zaposleni sami strokovnjaki. Ogledali smo si tudi njihove obrate, kjer izdelujejo posamezne dele strojev. Obiskali smo tovarno kodranke v Valenci, ki je tipičen primer sodobno organizirane in o-premljene tovarne.
Vsako nedeljo so nas predstavniki AECT-a peljali v bližnjo in daljnjo okolico, kjer smo si ogledali zgodovinske in turistične zanimivosti. Tako smo neko soboto prisostvovali nogometni tekmi v
Minili sta že dve leti, odkar je bil ustanovljen Košarkarski klub »Beti«. Sezona 1969 je bila najbolj uspešna za metliške košarkarje, saj je pač košarka edini kvalitetni šport v metliški občini. Košarkarji »Beti« so si v lanski sezoni postavili cilj, da ostanejo v ligi. To jim je tudi uspelo, čeprav prvo leto nastopati v republiški konkurenci ni bilo lahko. Z voljo in osebno požrtvovalnostjo pa je vsak poedinec rispeval k uspehu svojega kluba, am klub je imel kar precej igralcev, ki pa niso vsi nastopali. Naj tu naštejem nekaj igralcev, ki so prvo leto dali od sebe največ. To so: Polojac, Mrvar, Jezerinac, Guštin, Gašperič, Ipavec in še nekate-
St. Entienne, kjer sta igrali moštvi St. Etienna in Metza.
Prepričali smo se tudi, da so govorice o kvaliteti francoske kuhinje resnične, vendar smo se izogibali specialitet kot npr.: polži, žabe in podobno. Življenjski stroški so v Franciji precej večji kot pri nas. Če primerjamo cene posameznih potrošnih dobrin lahko ugotovimo, da so stroški za prehrano podobni našim. Tehnični proizvodi pa so glede na zaslužek precej dražji. Naj navedem zanimiv primer, da je stalo 2 del mineralne vode v hotelu, ki po kvaliteti zaostaja za hotelom Bela krajina, 2NF ali 410 starih dinarjev.
In tako je prišel dan odhoda, ki smo ga težko pričakovali. Poslovili smo se od naših gostiteljev in odrinili v našo lepo domovino, polni novih izkušenj.
ri. Toda to je bil samo začetek. Letos imajo košarkarji že večjo nalogo: uvrstiti se žele med prvo petorico najboljših. Treningi so redni in obiskujejo jih vsi igralci. Uprava kluba si zelo prizadeva, da teče delo v klubu kar najbolj v redu. Tu imata največ zaslug tovariš Jože Jankovič kot predsednik kluba ter tovariš Zvonko Pavlovič kot tajnik in blagajnik. Obenem moram omeniti tudi dr. Goraniča kot tehničnega vodjo. To dolžnost je opravljal od ustanovitve kluba pa do svojega odhoda na novo službeno mesto. Na sestanku z igralci je uprava predložila novega tehničnega vodjo, in sicer Jožeta Mozetiča. Naj naštejem nekaj rezultatov, ki so jih košarkarji dosegli v pretekli sezoni: v Metliki so premagali vodečo Ježico, premagali Šentvid, Hrastnik, Prule, izgubili zelo tesno s Trnovim (54:53), kar pa je bila sodniška krivda. V prijateljskih tekmah so vedno zmagovali. Februarja letos so sodelovali na zimskem košarkarskem prvenstvu Dolenjske in zasedli odlično drugo mesto. V finalu so tesno izgubili z Novomeščani. To so samo nekateri uspehi košarkarjev »Beti«. Upam, da res upravičeno nosijo trenirke z imenom svoje tovarne. Košarkarji »Beti« so letos startali v soboto 18. aprila v Metliki na Pun-Nadaljevanje na 8. strani
ZAHVALA
Iskrena hvala za darovane vence in cvetje ob izgubi naše drage mame TEREZIJE ŠTEFANIC. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Zinka in Martina
I
I !
m
Pogled v konfekcijo — Zakaj pri tako velikih kupih gotovih izdelkov, nimajo dela v adjustimici? To se mnogi sprašujejo. Na to vprašanje bi lahko odgovorila komercialna služba. Pogosto se pojavlja, da primanjkuje enostavnih pomožnih materialov: etikete, škatle, kartoni itd. Posledica tega pa je kopičenje zalog
Delo v košarkarskem klubu »BETI«
Naročite se na knjižne izdaje
Prešernove družbe
V letu 1970 bo izdala Prešernova družba tele knjige:
1. Prešernov koledar za leto 1971,
bogato ilustriran tudi z večbarvnimi podobami. V njem bodo mnogi aktualni prispevki in priročni podatki.
2. Leopold Suhodolčan:	Sledovi molčečih, napeta povest, pisana v slogu kriminalke.
3. F. S. Finžgar: Prerokovana, povest klasika slovenske literature, po kateri bo rada segala zlasti šolska mladina v okviru obveznega čtiva.
4. Pavle Zidar: Pišem knjigo, mladinska povest, prepolna fantastike mladega človeka, ki jo bodo z enakim užitkom brali tudi starejši.
5. D. H. Lovrenc: Izgubljenka, roman odličnega angleškega pisatelja o meščansko vzgojeni ženi, ki se hoče otresti konvencionalnih spon.
6. Dr. Metod Mikuž:	Zgodovina NOB, knjiga ki bo še prav posebno dobrodošla učeči se mladini ne glede na vrsto in stopnjo izobraževanja.
7. Družabne Igre, opis vsakovrstnih pri nas priljubljenih pa tudi manj znanih iger, od tistih na karte, šaha do raznih zabavnih iger.
Vseh sedem broširanih knjig bodo prejeli naročniki za 30 N din. V platno vezane (razen koledarja), tiskane na brezlesnem papirju pa bodo veljale 20 N din več.
Zbirka žepnih romanov Ljudska knjiga
Izbor je umetniško dognan in bo zaradi bralnosti knjig zanimiv prav za vsakogar.
V letu 1970 bo izšlo v zbirki šest romanov v približnem obsegu 1600 strani.
1. Giuseppe Marotta:	Mllančanke, 31 ljubezenskih zgodb, ki jih pripovedujejo Milančanke brez kakršne koli zadrege.
2. Allen Roy Evaus:	Proti severu, roman strahotnega pomanjkanja in žrtev ljudi, ki so gradili strateško cesto skozi Aljasko.
3 Mario Vargas Liosa: Zelena hiša, morda najbolj pretresljivo in
najbolj literarno pričevanje mlade generacije.
4. Andic Pieyre de Mandiargues: Na robu, zgodba francoskega pisatelja, polna psihološke bistrosti in odkritosrčnosti.
5. Edouard Peisson: Morski orel, roman, ki spada med najbolj zanimive in napete morske zgodbe.
6.	Karl Ivar Lo-Johansson:	Samo
mati, pretresljiv roman žene, ki je bil večkrat nagrajen in je doživel velik uspeh tudi v filmu.
Naročnina za šest knjig v broširani vezavi je 50 N din, v platneni vezavi in na brezlesnem papirju pa 75 N din, vse plačljivo tudi na obroke.
Mesečna ljudska revija Obzornik 1970 je bogato ilustrirana revija, ki objavlja zanimive kratke zgodbe iz svetovne literature, poljudnoznanstvene članke, odpira pogled v umetnost in druge kulturne vrednote. Zaradi privlačnega urejanja in poljudnosti ima stalen krog bralcev vseh slojev in starosti.
960 strani, od tega 96 strani slik v bakrotisku in 12 barvnih reprodukcij, prejmejo naročniki za vsega 40 din naročnine, ki jo lahko plačajo tudi na obroke.
Vsak naročnik na redno letno knjižno zbirko Prešernove družbe, vsak naročnik na zbirko Ljudska knjiga in vsak naročnik na revijo Obzornik prejme ob vpisu ali s prvo knjigo žepnih romanov Ljudska knjiga ali s prvo številko revi-
je Obzornik — srečko za veliko nagradno žrebanje, ki bo 15. junija 1970 v Ljubljani.
Med dobitki so: pralni stroji, televizijski sprejemniki, mopedi, glasbene skrinje, kinoprojektorji, radijski sprejemniki, peči na olje, brivniki, sesalci itd. Vsega je 200 dobitkov.
Vsaka peta srečka pa zadene knjigo Marije Majerove: Devištvo.
Naročila sprejema Marica Lozar. Na redno letno knjižno zbirko se naročite najkasneje do 31. maja 1970.
Marica Lozar
Pred lepo urejenim voliščem v konfekciji je bila v jutranjih urah gneča
V
Kadrovske vesti
V marcu in aprilu so prišli naslednji novi sodelavci:
v barvarno: Anka Česanj, Ljubica Bahorič, Velemir Vezeninac, v pletilnico: Katarina Plut, Janez Muc, Anton Klemenčič, Jože Dragovan, Slavko Markovič, Božo Kopinič, Martin Malnarič,
v konfekcijo: Faketa Gutič, Dra-gutin Martič in Pepca Rajer,
v upravo: Vera Malič, Anton Starešinič in Marija Horvat v Ljubljano,
v krepirnico: Anton Matjašič in Danijel ing. Makar.
Iz podjetja so odšli:
±n±
Blaž Novosel, Dragica Mihalič, Marica Bahorič, Frančiška Muc, Marija Jordan, Marica Benkovič, Jakobina Stare, Anton Brine, Dako Vladič, Jože Lukek, Franc Guštin, Mirko Galez, Stjepan Maršič, Stje-
fan Novosel, Dako Tončič, Marija idler, Dragica Odanovac, Franc Režek, Blaž Matešič, Anton Breznik, Josip Starešinič.
OBVESTILO
Vse člane kolektiva obveščamo, da se pravočasno prijavijo za letovanje v našem počitniškem domu v Seči pri Portorožu. Prijavite se v recepciji hotela BELA KRAJINA.
POROČILE SO SE:
Anica SULJIČ por. ŠTRBENAC, Pepca ŽLOGAR por. VRANIČAR, Marica GARPIČ por. BRAJKOVIČ, Marika HOČEVAR por. GAŠPERŠIČ, Marica BENKOVIČ por. BRI-NAC, Marija CUNJAK por. NA-STAV, Marija ILENIČ por. PANJAN, Jožica KOPINIČ por. CIGIČ, Dragica ŠILC por. MUŠIČ, Martina ILENIČ por. BAJUK, Marija SEMEN por. KRALJ, Marija VESELIČ por. KOZAN, Jožefa BRUNS-KOLE por. VLAŠIČ,
RODILE SO:
Emilija MITEVSKI — dečka, Dragica NOVOSEL — deklico, Frančiška MAVSAR — dečka, Zora BRAJKOVIČ — deklico, Jožica PENICA — dečka, Dragica ČRNIČ — dečka, Ada KRALJ — deklico, Marija KOLMAN — deklico.
Vsem novoporočenim in mamicam iskreno čestitamo!
DELO V KOŠARKARSKEM KLUBU »»BETI«
Nadaljevanje s 6. strani
gartu. Pomerili so se s košarkarji iz Most. Ostali razpored tekem je takšen:
Šentvid : Metlika
25. 4. 1970 v Ljubljani
Metlika : Zarja
2.	5. 1970 v Metliki
Litija : Metlika
9. 5. 1970 v Litiji
Metlika : Prule
13.	5. 1970 v Metliki
Tabor : Metlika
30. 5. 1970 v Ljubljani
Metlika : Zagorje
6.	6. 1970 v Metliki
Metlika : Trnovo
13.	6. 1970 v Metliki
Novo mesto : Metlika
20. 6. 1970 v Novem mestu.
Milan Predovič
Nekaj
nepočesanih
misli
»Nekaj gnilega je v deželi Danski!« je rekel Hamlet.
Mi pa si upamo reči le: »To sadje je gnilo!« In še to le, če ni iz državnega sektorja.
Škoda, da nimamo ljudje repov. Z njimi bi lahko pometali za seboj.
- ♦ -
Mi smo za socializem. Vprašanje je le, če je socializem za nas!
- ♦ -
Da, bog je šest dni delal, sedmi dan pa počival. Pri nas ne priznavamo boga, zato šest dni počivamo, sedmi dan pa imamo nedeljo.
- ♦ -
Poznal sem prijatelja, ki sta v mladosti skupaj pasla krave. Prvi je odšel za duhovnika in je pasel verne ovce. Drugi se je zaposlil v državni službi. Tudi on je pasel — LENOBO.
- ♦ -
Tistega, kar ima človek v glavi, mu ne more nihče vzeti, pa čeprav je to SLAMA.
Poslanec je govoril občanom tako sladke besede, da je moral plačevati občinski davek za čebele.
»BETI«
Izdaja; Belokranjska trikotažna industrija Metlika.
Ureja uredniški odbor: Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, Dragica Nenadič, ing. Franc Oletič, Slavko šilar, dipl. ing. Ružiča Škof. Odgovorni urednik: Mirko Jelenič
Izhaja mesečno v 1200 izvodih.
Tisk: Papirkonfekcija, Krško.