Gniloba čebelne zalege (Dalje) . . 181 Nekaj opazk k našim strokovnim
debatam .........183
Minulo čebelarsko leto.....185
Opazovanje . .........186
Čebelar . . . . . . . . . . .	187
Listnica tajništva.
Vsem podružnicam smo odposlali tiskovine za prihodnje leto. Občni zbori podružnic naj se izvršijo, če le mogoče v decembru. Imenike članov s pripadajočo članarino nam pošljite najkasneje do 10. januarja prihodnjega leta. Na naro-
Število panjev z ozirom na pašne
razmere..............188
Opazovalne postaje......190
Društvene vesti........192
Vesti iz podružnic.......194
Drobiž..............195
čila brez plačane članarine se v prihodnjem letu ne bo oziralo. Člani naj plačajo članarino v znesku 40 Din pri podružnici. Naročnikom smo pa poslali položnice. Prosimo točnih vplačil, ker drugače ne bo nihče prejemal lista, dokler ni članarina vplačana. Pridobivajte nove člane.
DOIMAČI VRT
Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo.
Priredil M. Humek.
Cena Din 48'—, vezano Din 60*—.
Kdor hoče obdelovati svoj vrt tako, da mu bo prinašal največ dobička, naj si to knjigo omisli. Preizkušeni nasveti te knjige mu bodo mal izdatek za njo stotero nadomestili. Knjiga je bogato ilustrirana in obsega 69 podob v besedilu in 2 barvni tabeli. — Knjiga se naroča v
Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Baloni s podstavkom
za pitanje iz medišča ali skozi veho za A.-Ž. panje in razne druge
sisteme.
Pitanje iz medišča s pomočjo balonov se lahko vrši pozno jeseni ali zgodaj spomladi brez nevarnosti za ropanje. Priporočljivo je zato, ker pridejo čebele najlažje do krme, katero jim postavimo tik nad gnezdo. Cene so sledeče:
balon ..........Din 8 —
zaprti podstavek k balonom . . „ 10"— odprti podstavek k balonom . . „8 —
SLOVENSKI«
LEBELRR
pp
I
I
II
I
GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Urejuje M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica štev. 21.
Letnik XXVII.
Ljubljana, dne i. decembra 1924.
Štev. 12.
Gniloba čebelne zalege.
(Konec.)
Kak« zatirajmo gnilobo.
V zadnjem članku je bilo po nazorih dr. Zander-ja pojasnjeno, kako se je varovati čebelne gnilobe in kuge, da se nam ne pritepe v čebelnjak. Ko bi se v s i čebelarji ravnali vsaj v glavnih točkah po dotičnih nasvetih, bi bila gniloba in zlasti čebelna kuga redka prikazen v naših čebelnjakih. Toda, kaj hočemo, ko je in bo še vedno dokaj zanikarnih čebelarjev, ki se ne zmenijo ne za snago, ne za varnostne odredbe, ki se niti toliko ne potrudijo, da bi kugo poznali, ali če jo poznajo, da bi se zavedali, kako nevarnega sovražnika imajo v čebelnjaku. Navadno šušmarijo z zdravljenjem okuženih panjev toliko časa, da zatrosijo bolezen med sosede-čebelarje, z okuženim medom pa zanašajo kugo celo v oddaljene kraje. Ni čuda torej, da se pojavlja ta bolezen zdaj tu zdaj tam tudi v čebelnjakih rednih in uzornih čebelarjev.
Omenjeno je bilo že v prejšnjem članku, da se pri nas običajno pojavlja gniloba čebelne zalege v najhujši obliki kot čebelna kug a. Zdravljenje te bolezni je v panjih z nepremakljivim delom popolnoma izključeno. Pa tudi v ^ modernih panjih s premakljivim satjem nikdar ni zanesljivo in se vobče nikakor
ne izplača. Zlasti pa ni, da bi ga priporočali preprostim čebelarjem, ki nimajo potrebnih pripomočkov in časa, niti niso vajeni na tisto skrajno natančnost, ki je za tozadevna opravila neogibno potrebna. S takimi poizkusi, ako niso izvedeni s strogo natančnostjo in previdnostjo, se bolezen samo raznaša po čebelnjaku in po soseščini.
Kdor se hoče torej h i t r o in zanesljivo iznebiti te hude nadloge, mora žrtvovati okužene čebele, ter satje z zalego in medom vred. Vse druge predmete pa, ki so prišli kakorkoli v stik z okuženim | panjem, mora pa temeljito razkužiti. To važno in že sto in stokrat po vsem svetu preizkušeno pravilo, naj si vsak čebelar dobro zapomni in v slučaju nesreče upošteva. iSkoro ga ni večjega čebelarja, ki bi še ne bil imel čebelne kuge v svojem čebelnjaku, pa še vsak jo je pregnal razmeroma hitro in trajno, kdorkoli se je ravnal po tem pravilu. Poznamo pa tudi znamenite čebelarje, ki so se leta in leta borili z boleznijo baš zaradi tega, ker takoj izpočetka niso dovolj temeljito obračunali z njo.
Prva in glavna naša skrb mora biti, da bolezen zasledimo takoj izpočetka. Če se pase v panju že toliko časa, da se škrlup že posuši v celicah in
da ga čebele noisijo iz panja, ali pa da se celo razleze po mnogih panjih, potem seveda je hudo. Toda baš v takih nesrečnih slučajih je pa še bolj važno, da opustimo vsako misel na rešitev okuženih panjev. Čimdalje bi čakali, ugibali in poizkušali z zdravljenjem, tem večjo škodo bi imeli.
Kako se bolezen spozna, je bilo povedano že prej. V panjih s premakljivim delom, zlasti v A.-Ž. panjih, ki jih prevešamo, jo je kaj lahko najti. Ako se pojavi kmalu na pomlad, jo najdemo že pri prevešanju. Čez tri tedne po preve-šanju jo zasledimo pa še laže. Najkasneje 24. dan po prevešanju mora biti vse satje (tudi trotovsko) v medišču brez zalege. Ko bi pa našli ta dan ali še kasneje tu in tam kako celico z vdrtim preluk-njanim pokrovcem in v njej namesto ličinke sluzasto, smrdečo tvarino, je bolezen tu. Pri kranjičih jo je izpočetka težje dognati. Kadar prihaja iz panja že neprijeten duh po kleju, je bolezen že silno razvita. Dokler pa tega duha ni, pa je panj sumljiv, izrežimo iz gnezda kosce zalege in jih preiščimo. Ako panju odtrgamo dno in satje previdno razmaknemo, se tudi vidi, v koliko je bolezen že napredovala.
Ko opazimo in z gotovostjo dožene-mo bolezen v enem panju, moramo preiskati ves čebelnjak. Tu je treba pa velike previdnosti, da sami ne okužimo zdravih panjev. Zato si vsakokrat, ko končamo preiskavo enega panja, temeljito umijmo roke v vodi, ki smo ji dodali 5 odstotkov .Saneolina — to je najnovejše razkuževalno sredstvo, ki ima veliko razkuževalno silo. (Glej konec tega spisa!) Pregledovanje opravimo, če le mogoče, brez orodja, ali pa tudi orodje razkužimo vsakokrat, preden se lotimo drugega panja, prav tako kakor roke.
Kdor bolezni ne pozna dobro, ali sam sebi ne zaupa, naj naprosi zanesljivega čebelarja, ki je izurjen v tej zadevi, da skupno z njim pregleda čebele. Vsak panj, kjer se je zasledila gniloba
moramo zaznamovati s kredo na vratcih in spredaj na končnici, da se izognemo vsaki pomoti in prenagljenju.
Ko je na ta način revizija čebel končana in so okuženi panji dognani in zaznamovani, naredimo brez vsakega odlašanja načrt, kako bomo bolezen najtemeljiteje zatrli in odpravili iz čebelnjaka. Ravnajmo takole:
Takoj, ko se stemni in so vse čebele doma, zamašimo prav tesno žrela okuženih panjev in od zadaj čebele za-ž v e p 1 a j m o. Drugo jutro namažimo brade in končnice zažveplanih panjev z raztopino Seneolina ali s sirovo karbol-no kislino, da preprečimo raznašanje bolezni od zunaj. Potem napravimo v bližini čebelnjaka grmado in s e ž g i m o na njej vso vsebino zažveplanih panjev, torej čebele in s a t n i k e s satjem, zalego in medom vred. Rešiti skušajmo samo panje — ako so kaj vredni. Kdor ima pa kugo v kranjičih, naj sežge vse skupaj. Komur bi bilo sežiganje nerodno, naj pa izkoplje 60—70 cm globoko, dovolj prostorno jamo in naj hitro pospravi vanjo vse, kar je treba uničiti in zagrebe tako, da ne bo prišlo nikdar več na dan. Vsa ta dela se morajo izvršiti kolikor mogoče hitro in z vso opreznostjo, da čebele iz zdravih panjev ne pridejo v čebelnjak niti do okuženih predmetov zunaj čebelnjaka.
Primeriti bi se utegnilo, da je v okuženem panju precej medu in satja in bi ga radi rešili. To je silno težavno in nevarno delo. Vse tako z medom napolnjeno ali prazno satje bi morali umakniti v kak bolj oddaljen zaprt prostor,' kamor nikdar ne bi mogle čebele. Tam bi medeno satje prekuhali in na ta način ločili med od voska. Vobče pa tega nikakor ne moremo priporočati, zlasti ne za kako malenkost. Ali ni bolje žrtvovati poleg čebel še nekaj medu in satja, pa tudi kak malovreden panj, pa imeti mirno vest in precejšnjo gotovost, da smo se rešili bolezni, nego živeti zaradi
par kg medu v vednem strahu, da se bolezen zopet pojavi?
Ko smo požgali ali zakopali, kar je bilo treba brezpogojno uničiti, je končan šele prvi del tega žalostnega, pa neizogibno potrebnega posla. Sedaj pride na vrsto razkuževanje vseh tistih predmetov, ki so prišli v kakršenkoli stik z okuženimi čebelami.
Ogenj, oziroma vr o č i n a nad 100° Celzija je najboljše razkuževalno sredstvo, kajti nevidni kužni trosi, ki se drže v neizmernem številu panja, orodja, in raznih drugih predmetov v čebelnjaku, so za vročino najbolj občutljivi. Malovredne predmete, kakor omelca, peresa za ometanje ali kake druge lesene predmete kar sežgimo. Vse kovinsko orodje, ki brez škode prenese nekoliko večjo vročino, nalahko i z ž a r i -m o v plamenu. Panje najprej dobro iz-mijmo z močnim lugom (vrela voda s sodo). Ko se posuše, jih temeljito znotraj obžgimo z bencinovo spajalko, kakor-šno ima dandanes vsak klepar, in sicer, tako v živo, da vrhnja plast lesa zogleni in skoro počmi. Zelo natančno moramo obžigati po vseh kotih in oglih, razpokah in v žrelu. Vse druge predmete, ki ne preneso ognja, kuhajmo dalje časa v hudem lugu. Česar pa ne moremo razkužiti ne z ognjem in ne z vrelim lugom, tisto pa temeljito in večkrat operimo s toplo vodo, ki smo ji primešali 10 odstotkov Saneolina. Nazadnje osnažimo z vročim lugom ves čebelnjak, torej stene, panje, kolikor moremo do njih in tla. Še celo obleko, v kateri smo opravljali ta dela, bi morali razkužiti. Še enkrat pa povdarjam, da si moramo zlasti roke skrbno in pogosto umivati v vodi, s 5% Saneolina.
Umevno je, da moramo ostale čebele še dalje časa opazovati, ker ni izključeno, da bi ne bili pri kakem panju bolezni prezrli ali pa še ni bila toliko razvita, da bi jo bili mogli opaziti.
V tolažbo bodi povedano, da se gniloba lahko hitro zatre, ako se opazi
takoj v početku in ako pri zatiranju ravnamo po gorenjem navodilu. Jaz sam sem imel tekom 34 let dvakrat opraviti z gnilobo v svojem čebelnjaku, pa sem se je obakrat rešil hitro in z lahkoto. Dandanes je to pa še vse laže, ker bolezen bolje poznamo in imamo na izbiro izvrstna razkuževalna sredstva.
Vsakemu čebelarju nujno svetujem, da ima vedno v zalogi steklenico najnovejšega razkuževalnega sredstva Saneolina, o katerem je nedavno izrekel državni higijeniški zavod v Ljubljani sledečo sodbo:
»Preizkušnja bakterieidnosti desin-fekcijskega sredstva Saneolina kaže, da je Saneolin prav dobro desinfekcijsko sredstvo z veliko baktericidno silo. Je enakovreden, odnosno prekaša mnoga dosedaj znana druga desinfekcijska sredstva.«
To sredstvo je tudi sicer jako potrebno v čebelnjaku, ker rabi kot zaščita zoper čebelni pik. Če si umijemo obraz in roke z 1% raztopino Saneolina, preden se lotimo dela pri čebelah, se nam ni bati pikov. Ako nas pa po nesreči vendarle katera piči, odstranimo najprej žrelo, potem pa namažimo ranico s čistim Saneolinom. Saneolin je tudi iz-'borno sredstvo pri vseh kužnih boleznih domačih živali.
Saneolin se dobi pri tvrdki Chemo-techna v Ljubljani, Glavni trg št. 10.
M. Humek.
Nekaj opazk k našim strokovnim debatam.
S. Kosi. — Celje.
Če nas tudi narava včasih neusmiljeno udari in pahne čebelarje nekaterih pokrajin glede števila panjev za par let nazaj, vendar ni dvoma, da strokovno vidno napredujemo. Sicer pa mora tako biti, kajti na razpolago sta nam samo dva pota, ali napredujemo, ali nazadu-
jemo. Jako žalostno bi bilo, ko 'bi nazadovali. Viden znak našega napredka so tudi naše strokovne debate v »Slovenskem Čebelarju«, katere razčistijo marsikatero vprašanje.
Napreden čebelar hrepeni po novih idejah, po novih metodah, da bi izboljšal svoje čebelarstvo. In če se mu taka ideja bodisi glede sistema panjev ali načina čebelarjenja po lastni poizkušnji dozdeva dobra, bo svojo izkušnjo tudi priobčil v prid svojim tovarišem, če ni egoist. Potrebne pa so k vsakemu novemu načinu obratovanja le smernice — pravim le samo smernice, kajti natanko predpisovati, kako naj kdo čebelari, ali bolje rečeno, natanko čebelariti po predpisih se pač ne da. 'Spominjamo se še debate o prevešanju. Tedaj so se nekateri trudili predpisovati, kako se naj preveša. Prevešanje toliko časa ni imelo uspeha, dokler so čebelarji prevešali po predpisih, a ne po lastnih izkušnjah. Danes preveša skoraj vsak drugače, nekateri pa sploh nič. In morebiti imajo vsi prav. Kaj bom predpisoval, kako naj drugi preveša, če pa sam prevešam skoraj vsak panj drugače. Naj v jeseni panje glede moči še tako izenačimo, spomladi gotovo niso več enako močni. Tudi med maticami je razlika in se torej ne razvijajo vsi panji enako hitro. Panj, ki je mesec ali tri tedne pred glavno spo-mladno pašo dovolj razvit za prevešanje, bom prevesil drugače, nego onega, ki se razvije štirinajst dni pozneje itd.
Večkrat se primeri, da so nekateri panji šele med glavno pašo do dobra razviti. Tem bom odprl samo medišče, ki je opremljeno s satjem brez zalege, kajti napačno bi bilo tedaj napolniti medišče z zalego, ko je ta prostor potreben čebelam za odlaganje medu. Tu je torej potrebno, da čebelar vzame namesto knjige ali kakih predpisov v roke svoj razum in dela z njim oziraje se na pašne in vremenske razmere, pa tudi na stanje svojih čebel.
Nič drugače ni s prezimovanjem čebel. Lahko se n. pr. priporoča prezimovanje v medišču na podlagi lastne izkušnje in se tudi podajo neke smernice, motil bi se pa, kdor bi mislil, da se postopanje pri tem vzimovanju da tako natanko predpisovati, da dotični ne bi mogel narediti nobene napake, če ne bi zraven sam nič, ali saj nepravilno mislil. Kako naj n. pr. pišem, kdaj se mora v jeseni gnezdo predjati v medišče, če to sam z ozirom na pašne in. druge razmere skoraj vsako leto izvršim ob drugem času.
Prav taka je glede postopanja v no-trajnosti panja. Večkrat vzimimo kako šibko družino, drugca ali tretjeca, če slučajno takega kje dobimo ali sprejmemo radi mlade in še povrh morda dobre matice. Jasno je, da bomo takega revčka zadelali kolikor mogoče toplo, podložili mu bomo kako lepenko bodisi na rešetko ali pa na spodnje sate ter tudi rešetke ne bomo preveč odmaknili od sprednje stene. Tudi od zadaj ga bomo dobro zapažili, posebno če stoji čebelnjak bolj na prostem in mrzlem kraju. Drugače bomo pa postopali, če vzimimo kakega orjaka, ki morda v prav mrzlih jesenskih dnevih zaseda celo medišče, pa še del plodišča. Tu bi bilo celo napačno, če bi ga ločili s kako lepenko od plodišča. Važna je tudi lega čebelnjaka. Če je topla, solnčna in obrnjena proti jugu, proti severu pa zavarovana, sploh ni treba polagati nobenega ločila med središče in plod:šče.
Kdo drugi naj te okolnosti vse ve, če ne dotični čebelar sam?!
Ko sem pred leti bral o Kuncu in prezimovanju v medišču, se mi je stvar dozdevala takoj čisto naravna. Saj je naravno, da si čebele izberejo za gnezdo čez zimo v svojem bivališču najvišji dosegljiv prostor. Tak prostor je v visokih stoječih panjih in pa v kakih drevesnih du£)lih gotovo tudi pod stropom, ne pa spodaj neposredno nad žrelom. Tudi način, kako naj postopam pri tem preži-
movanju, se mi je dozdeval sam ob sebi umeven.
Ko se je bila bitka za in proti A.-Ž. panju, je panj takorekoč na celi črti izmagal, takisto tudi princip prevešanja, ki je skoraj v tesni zvezi s tem panjem.
Vendar pa s tem ni rečeno, da je ta panj za vse kraje dober.
V krajih, kjer je vobče slaba poletna paša, morebiti s samo redkimi izjemami, jesenska pa še slabša, ali pa sploh nikakšna, se A.-Ž. nikdar ne bo dobro obnesel, prevešanje v njem pa še manj. Ali naj bodo za neuspehe odgovorni tisti, ki so oboje priporočali"?
Po mojem mnenju se ne bo nikdar dalo čebelariti s knjigo v roki, kakor to n. pr. delajo nekatere kuharice pri svojem poslu. Pa še tiste večkrat kako jed zasmodijo.
Minulo čebelarsko leto.
Spisal H. Peternel.
Ni v celjskem, ni v konjiškem okraju ni čebelarja, ki bi hvalil minulo leto, tudi jaz ga ne hvalim.	ij
Po izredno hudi zimi smo pričakovali naglega razvoja rastlinstva spomladi, a tudi pomlad je bila zelo hladna, tako da je bilo mogoče še-le začetkom aprila pregledati panje, a le površno, ker je ob vsakem vremenu začelo ropanje, da je bil en panj le nekoliko časa odprt. Sosed čebelar je opazil isto, ter me vprašal, kaj to pomeni. Dejal sem mu, da letos ne teče nektar, radi tega stikajo čebele tako rade po drugih panjih, dostavil sem svojo sodbo o letini: kakor začne paša, tako jenja, čebele bodo tudi v jeseni suhe. Že slavni čebelar Berlepš je pravil: ni odvisno od solnčnih dni, je-li čebelna letina dobra ali ne, so pač zagonetke, ki jih ne znamo še rešiti: solnce sije po dnevu, noči so tople, ni vetrov in vendar ni najmanjšega donosa. So pa zopet letine, ko je precej hladno in vetrovno, in vendar se polnijo panji neverjetno naglo. Kar čebelarim, sem opazil, da ni nikdar kaj prida letina, ako zapazim
spomladi nagnenje k ropanju, kar je dokaz, da čebele zunaj dobijo malo ali nič; kakor spomladi, je tudi poleti in v jeseni.
V minulem letu je še neugodno vreme pomagalo slabšati letino. Družine so se.razvile dobro do konca aprila, kjer je čebelar količkaj pomagal, in že so vsi mislili, da bo majnik popravil, kar je pokvaril april. A ni bilo tako: kdor je prevešal začetkom majnika, je našel sredi meseca mnogo plodišč zapuščenih, matice so postale vitke, ker so jih čebele preslabo krmile in se potegnile skozi rešetke v medišče. To je vedno nevaren pojav, ker se lahko pokaže na zapuščenih, zaleženih statnikih plodi-šča — gniloba čebelne zalege. Starejši čebelarji smo prevešali sredi majnika, prvič zato, ker je to naša navada, drugič pa, ker nismo verovali v letino in smo postali nemarni. Do konca majnika je bilo čim manj medu v panjih, še-le v rožniku, ko je bilo vse v cvetju, so postajali panji bolj medeni, našlo se je tu pa tam kako medišče nabito polno medu. Koncem meseca rožnika je bil pravi trenutek za odjemanje medu, kdor je takrat previdno odjemal, približno polovico medenih satnikov iz medišč, je prav napravil, z drugo polovico zaloge so čebele izhajale in si večinoma nabrale še za zimo. Meseca julij in avgust sta dajala komaj za sproti, september pa samo prve dni nekoliko, kjer je bila ajda vsejana in nepoškodovana od toče.
Ker so čebele nabrale premalo na cvetju, so jeseni silile trumoma k preš-nicam, kjer se je napravijalo sadno in pravo vino, našle so pa tam mesto zimske zaloge — smrt. Ne pomaga noben pouk, ljudje smatrajo čebele za velike škodljivce sadja in grozdja.
Tako smo zlasti v vinorodnih krajih vaimili le šibke družine s komaj zadostnimi zimskimi zalogami. Jesensko pitanje je bil pravi križ, ker se je povsod pojavljalo ropanje. Žal, da se je letos izpolnilo, kar sem slutil že spomladi: »kakršen je bil začetek, tak je bil konec.«
Opazovanje.
Fr. D. Jug.
V nekem svojem članku sem trdil, da je v medišču, ako prezimujejo čebele v njem, višja in bolj enakomerna toplina nego pa v plodišču. Nekdo me je zbadljivo vprašal, če sem jo meril. Izposodil sem si zato od svojih znancev več primernih toplomerov in začel zadevt, praktično opazovati.
Prvi poskus sem napravil dne 20. in 21. oktobra. Za poiskušnjo sem določil dva panja in sicer A.-Ž. panj št, 12, ki stoji ob kraju druge vrste v skladu in pa še en panj, ki nima medišča ter so čebele v plodišču, kakor navadno v A.-Ž. panju. Dne 20. oktobra sem vložil v panj št, 12, v katerem prezimujejo čebele v medišču, med sate v sredi gnezda toplomer, na to sem okence zaprl itn ga nekoliko zadelal s papirjem. iSpodaj v plo-dišče med prazne sate sem pa postavil drugi toplomer in panj zaprl. Tretji toplomer sem obesil v panj, v katerem so čebele vzimljene v plodišču in sicer med sate v sredi gnezda. Ta panj sem tudi nekoliko zadelal za okencem s papirjem. Drugi dan okoli 8. ure zjutraj sem šel opazovat kako toplomeri kažejo. Zunaj na prostem je kazal 6° C toplote, v čebelnjaku pa 10° C. V panju, ki prazimu-je v plodišču, 20° C, v panju št. 12 v medišču 26° C, spodaj v plodišču pod rešetko med praznimi sati pa 18° C.
Drugo opazovanje sem izvršil dne 3. in 4. novembra. Zunaj na prostem je kazal toplomer 0, v čebelnjaku pa 6° C. V panju, ki prezimuje v plodišču, 16° C, v panju št. 12 v medišču sredi gnezda 22° C, od spodaj v plodišču med praznimi sati pa 15° C.
Tretje in zadnje opazovanje sem izvršil dne 14. novembra ob priliki odeva-nja panjev od zadaj med vratci in okenci. Nastal je bil tiste dni precej občuten in suh mraz. Čebele so v panjih popolnoma vtihnile. Začele so se za nje zimske počitnice, a pri izvrševanju zadnjega le-
tošnjega opravila pri čebelah sem se pa le še enkrat hotel prepričati kakšna toplota je pozimi v panjih. Dne 14. novembra je kazal toplomer zunaj na prostem 5° C pod ničlo, v čebelnjaku 2° C nad ničlo, v panju, v katerem čebele prezimujejo v plodišču, je bilo sredi gnezda 14° C, na dnu panja pa 10° C. V panju št. 12 v medišču sredi gnezda 17° C, v plodišču med praznimi sati pa 11° C.
Pri panju št. 6, ki stoji pod panjem št, 12, sem pa opazoval toplino na drug način tako, da sem vložil toplomer zadaj med mrežo in sati, da lahko vidim živo srebro kar skozi mrežo. Okence sem imel zadelano s papirjem. Ta toplomer je pa kazal dne 22. oktobra 21° C, dne 4. novembra 15° C, dne 14. novembra pa 11° C. Pri tem opazovanju sem prišel do prepričanja, da imajo čebele v sredi gnezda med sati 4 do 5 stopinj več toplote nego ob krajih gnezda. Ta toplomer sem pustil za okencem, da ga bom lahko opazoval še nadalje. Ker so panji od sedaj naprej tudi od zadaj za okenci dobro za-paženi in odeti in jih čez zimo nič več ne odpiram, čebele pa stalno mirujejo, ostane tudi v notranjosti čebelnega gnezda stalna toplota, ki se kljub zunanjemu pritisku mraza ne bo mogla kaj znižati. Ako so panji dobri in pravilno odeti, se lahko računa, da je v pravilno vreje-nem plodišču A.-Ž. panja v dobi zimskega počitka 12 do 14 stop. C, v medišču pa 14 do 16° C. Razlika je tudi ta, da je toplota v medišču bolj stalna nego v plodišču, ker skozi odprto žrelo bolj ali manj vplivajo zunanje vremenske izpremembe. Sicer čebele same skrbijo za zadostno toploto v svojem bivališču, ako bi jim je zaradi slabe odeje primanjkovalo, vendar le do neke meje. Kolikor udobnejše stanovanje jim oskrbi čebelar, toliko lepše čebele prezimijo. Ako pa kaka stvar ni v redu, bodisi, da je v panju prepih, ali pomanjkanje hrane in vode, ali da se zaradi kakega drugega vzroka v zimskem počitku

razburjajo, toplota v panju poskoči nad normalo, in od tod v hudi zimi v panju vlaga in mokrota, vrhu tega pa lahko še griža, katere nas Bog varuj.
čebelar.
J. A r m i č. — Radeče p. Z. m.
Čebelar ali čebelo jed —me-r o p s apiaster L. (Bienenfresser, TTeuvogel, Kardinal, Goldstar, Meeres-schwalbe itd.) je ena izmed najkrasnej-ših evropskih ptic. Velikosti je drozgove, samo daljši rep in peroti ima ter 3—4 cm dolg, črn, zelo koničast, malo zakrivljen kljun. Z razprostrtimi peroti meri 37 do 43 cm, od čela do konca repa je pa 21 do 24 cm dolg.
Barve je na prsih in čelu, v perotih in repu jasno zelenomodre, grlo je svetlo rumeno ter temno obrobljeno; po hrbtu je rudečkasto rujave barve, ki prehaja proti repu v svetlejšo rumeno in zelenkasto modro. Noge so rdečkasto rujave ali temno rdečkasto sive z dolgimi prsti, ki so oboroženi z velikimi, močno ukrivljenimi krempeljci. Oko ni veliko, a lepe, jasno rdečkaste barve. Neumann pripoveduje v svojem prirodopisju ptic Srednje Evrope, da je izreden prizor opazovati te ptice v solnčnem svitu, ker ima njihovo perje poseben jasen, lasurnomo-der, zlatozelen sijaj, ki spominja precej na vodomeeve barve.
Čebelar živi v toplejšem in vročem pasu ter je selilec, ki se pojavi na severu celo do Finske. Gnezdi pa v Zapadni Aziji, iSeverni Afriki, koder se seli celo do Kaplandije. Navaden gost je tudi na otočjih Atlantskega oceana (Kanarskih otokih, Madeiri itd.) V Evropi je reden letni gost na vseh otokih 'Sredozemskega morja, na Apeninskem in Pirinejskem polotoku, v Franciji — priklati se celo do Belgije. Na Balkanskem polotoku je anan v Grški, Bolgarski, Črni gori, Hercegovini, Dalmaciji in v Istri, kjer je pri Piranu ob reki Dragonji že gnezdil. Po-
javil se je že na Moravskem, Češkem, v Nemčiji do Lapplandjje. V Južni Rusiji je znan kot najpoznejši selilec, ki prihaja koncem maja in odhaja koncem avgusta. Pogosto se pojavi v družbi z lastovkami po 40 do 50 skupaj. Njegov polet je plavajoč in lastovičjem podoben. Glasi se: kriii, kriii ali: grii, krii, krii.
Čebelar.
Narisal Jos. Armič, naduč. v Radečah pri Zidanem mostu.
'Silno požrešen je in pravi žužkoje-jed. Najbolje mu diše čebele, če jih pa ni, lovi in žre razne žuželke: muhe, hrošče, metulje, kobilice i. dr. ter je v obče koristna ptica; le čebelarjem napravi ogromno škodo, zlasti, če se pojavi v večjem številu. Posedajoč po drevju okoli čebelnjakov ali krožeč in plavajoč — podobno lastovkam — nad njimi, spretno lovi in žre čebele.
Gnezdi ob vodah, koder si na bregovih izkoplje s kljunom in krempeljci male rove tako velike, 'kakor izahteva velikost njegovega trupla. Koncem junija mladiči že poletavajo s starimi. Iz gnezda vzete so vzgojili že in prehranili z mo-karjevimi ličinkami, mravljinčjimi bu-bami in drugimi žuželkami.
Čebelarjevo meso je užitno in ga kot posebno slaščico cenijo oni požeruhi v južnih krajih, ki love in žro celo naše lastovke. Naši čebelarji lahko Boga hvalijo, da ne zahaja ta selilka v naše kraje, ampak se pojavi pri nas le kot prav redek gost.
9. majnika letošnjega leta se je zaletelo sedmero teh ptic v vas Vrhovo pri Radečah ob Savi. Dva dni fco posedale in poletavale okrog čebelnjaka g. Mu-niha, kateremu <so se jele zdeti sumljive, da je eno ustrelil in mi jo prinesel. Poslal sem ptico g. F. Schulz-u, da jo je nagatil. Ta gospod mi je sporočil, da je poslani eksemplar samica čebelar jeva, ki se pri nas zelo redko nahaja. V želodcu je imela samo ostanke čebel.
V ljubljanskem muzeju se nahajajo samo štiri take, v raznih krajih na Dolenjskem (žuženberg, Stična itd.), v teku par desetletij ustreljene ptice.
Ta muzej pa hrani tudi sliko dveh takih ptic z napisom: »Der gleichen Fremde Vogelein grosse schar setzten sich umb Leybach nider 1. maij 1710 Jahr.* Napravili so čebelarji takratnim čebelarjem tako občutno škodo, da so ta pojav ovekovečili s to sliko.
Tudi letošnje čebelarje, ki so se priklatili v omenjeni kraj, je gotovo opazil še kak drug čebelar, pri katerem so se tudi zglasili. Vsi oni, ki so take ptice letos opazili, se vljudno prosijo, da spo-roče na kratko po dopisnici gosp. uredniku našega lista n. pr.: dan pojava, koliko časa so bivali v 'kraju itd., da se bo
* Teb tujih ptičkov velika četa (jata) je posedla okrog- Ljubljane L majnika 1710. leta.
dalo dognati, v kateri smeri so potovali ti, za čebelarje tako škodljivi klateži.
Pa tudi v prihodnje naj opazujejo čebelarji in sporoče vsak pojav takih ptic na isti naslov.
Če bi pa kdo kako tako ptico ujel ali ustrelil, naj jo pa pošlje takoj tudi gospodu uredniku »Slov. Čebelarja«. Stroški za pošiljatev se mu bodo gotovo ra-devolje povrnili. Gospod urednik bo pa tako prijazen, da bo te podatke v listu sproti objavljal, kar bo zanimalo marsikoga, zlasti pa zasledovalce tega, sicer redkega, a hudega sovražnika naših marljivih čebelic.
število panjev z ozirom na pašne razmere.
Iv. J u r a n č i č. — Andrenci.
Čebelarstvo se je v zadnjih desetletjih izdatno razširilo, vendar se ni še bati, da bi bila Slovenija s čebelami prenapolnjena. Nasprotno! Mnogo krajev je še, kjer bi bilo želeti več čebel, ne le da se sicer izgubljeni zakladi: med in vosek, iz narave dvignejo, ampak tudi zato, ker so čebele za rodovitost premnogih sadežev neobhodno potrebne. V manjših okoliših in v posameznih slučajih pa se vse-kako lahko pripeti, da se namnoži več čebel, nego jih more redno in normalno izhajati, zlasti kjer se čebele privažajo v pašo. Enak slučaj se je zadnjič obravnaval na občnem zboru Čebelarskega društva v Ljubljani, ker so baje čebelarji iz raznih, celo oddaljenih krajev nakopičili ob ajdovi paši na Ljubljanskem polju toliko čebel, da tuji niso dosegli nič, domačim so pa pokvarili še tisti borni uspeh, kar se ga je bilo nadejati pri letošnjih slabih vremenskih razmerah. In končni uspeh je bil: splošna roparija vse križem, donosa pa malo ali nič.
Ta slučaj me je napotil k temu spisu, v katerem hočem podati svojo tozadevno izkušnjo. Okoliš mojega doma se ne more prištevati k najboljšim krajem za čebele. Zastopane so pač vse kulturne vr-
ste, ali travnikov v bližini ni veliko in so bolj slabi; gozdov je obilno, a večinoma mladi, ki čebelam ne dajo veliko. Vse skupaj pa tvori sicer bolj skromno, pa nepretrgano pašo. Glavna paša je edino ajdova, spomladni donos porabijo čebele večinoma za lastni razvoj; le redka so leta, ko se dobi kaj pomladnega medu. Pripomnim še, da 2—3 km daleč v celi okolici ni nikjer drugih čebel.
Kljub opisanim skromnim pašnim razmeram je šlo čebelarjenje od začetka še dosti po sreči; dosegel sem nekako v 10 letih 100 panjev in nekaj črez. Ali dalje naprej ni šlo več gladko. Nekaj ur predpoldnem so čebele pridno izletavale in tudi prinašale, potem pa so se pri vseh žrelih napadale, trgale in mikastile, pod bradami na zemlji je bilo posejano z mrtvicami. Ko sem pogledal okoli po tratah in travnikih, na vsakem cvetu je bila čebela, a druga je .že čakala in ko je prva odletela, je ta našla cvet — izpraznjen. Tako je šlo ves poletni čas do ajde. Spoznal sem iz tega, da je za ta moj oko: liš 100 panjev čebel preveč. Za prihodnje leto sem število panjev skrčil na 80; zdaj je bilo nekoliko bolje, vendar so se od časa do časa napadale in bilo je še vedno nekaj mrtvih pred čebelnjaki. Pozneje sem skrčil število na 50 in zdaj je prenehalo vse napadanje. Pri 35 ple-menjakik čez zimo, ki jih spomladi pomnožim na 50, sem ostal do danes.
Ta izkušnja- me je nadalje tudi poučila, da paša v večji daljavi čebelam malo izda. V odprtem svetu, t. j. na ravnini izda paša še do 3 km. Ako pa je svet omejen z nizkimi griči ali gozdovi, pa že nad 2 km polet malo zaleže. Tukaj imamo n. pr. 2 km od tod prvovrstne, bujne travnike, a se tamošnja paša ob najlepšem cvetu pri meni komaj čuti, ker je vmes hrib.
Navedeno dejstvo dovolj jasno kaže, da ne velja kjersibodi nagromaditi cele stotine panjev na pretesnem stališču ali celo v enem čebelnjaku. Isto velja tudi najbrž za Ljubljansko polje; saj se je
na obč. zboru naravnost priznalo, da je tukaj paše komaj za čebele domačih ljubljanskih čebelarjev, nikar da bi še drugi pripeljali tje vsak kar po 200—300 panjev. Tukaj bi bilo priporočati, da čebelarji sploh, zlasti pa oni, ki vozijo čebele v pašo, pomislijo, da ima vsaka reč svojo mejo in mero! V srednje rodovitnih krajih zadostuje na stalnem mestu 50 panjev v okolišu 2 km, na p aš i pa za isti okoliš k večjemu dvakratno število. Tukaj seveda mislim panje s premakljivim delom, ki imajo 4—5 krat toliko čebel, kakor »kranjič« ali »slamnat koš«, zato zahtevajo tudi toliko obsežnejši delokrog oziroma ozemlje.
V tem oziru se opaža ponekod v Sloveniji neka prevelika gorečnost, nekako pretirano hrepenenje po »napredku«, ki pa se suče v glavnem le okoli častihlepja, ali dobičkaželjnosti, ali — obojega. Ako je bilo nekdaj v enem čebelnjaku 100 panjev starega kova, hoče biti danes toliko panjev današnjega sistema. Marsikdo hoče imeti veliko panjev, Via bi bil slaven. Toda, dragi čebelarji! »Svaka sila do vremena!« Kjer je nekdaj uspevalo 100 čebelnih družin v starih panjih, moremo danes dobro vzdrževati največ 20—25 panjev A.-Ž. ali enakega sistema, ako se hočemo izogniti tistemu »večnemu krmljenju« od rane pomladi do pozne jeseni. Marsikomu bi bilo priporočati polovico manj a bolje oskrbljenih čebel, po tem pa za to več zadovoljnosti, prave ljubezni do stroke in čebelarskega idealizma.
Slavni mojster preteklega stoletja dr. Dzierzon je čebelaril večjidel z nad 400 panji, pa ne v enem čebelnjaku, temveč porazdelil jih je na 8—10 stališč v okolišu 10 km premera.
Čebelarjem, zlasti onim, ki prevažajo čebele na pašo, bi bilo potrebno mnogo več čebelarske plemenitosti: obzirnosti, strpnosti, ljubezni, poštenosti, kolegijalnosti, socijalnosti in kakor se že imenujejo vse te blage lastnosti,
katere podedujejo od čebel, ako jih ne-gujemo s pravim strokovnim čutom in ljubeznijo. Že v lastnem interesu bi moral vsakdo pomisliti, da prevažanje stane mnogo denarja, truda, časa, ter je v zvezi z nevarnostmi, nezgodami itd. Zato bi moral tembolj računati, da si zagotovi uspeh, kar je pa le mogoče, ako se čebele na pašišču razpostavijo v primerni razdalji. Izobražen, pošten čebelar ne bo svojih čebel postavil preblizu drugega čebelnjaka, že zaradi tega ne, da se izogne ropanja; on ve, da tudi lastnik roparja trpi škodo. Čebele roparice z »ukradenim blagom« ne ravnajo tako štedlji-vo, kakor sicer v normalnem stanju, ampak ravno tako potratno, kakor tatovi v človeški obliki. Tat ni nikdar obogatel: »Lahko dobljeno, lahko izgubljeno.« V obče je tudi znano, da se ropajoče čebele ne branijo, zato jih domače pri ropanem panju lahko koljejo in morijo; ropar se po tem takem sam pri svojem nepoštenem poslu uniči in v kratkem je iz njega — slabič brez medu in brez čebel, kakor pri ljudeh: »Mlad tat, star berač,« ali obratno.
Največ nesporazumljenja med čebelarji se nedvomno pojavlja na pasiščih. Ko bi pa posnemali zgoraj navedene lepe, blage lastnosti, ki jih ima čebela v tako obilni meri, pa bi bila tudi med čebelarji ljubezen, mir in složnost, kakor v čebelni družini. -
Opazovalne postaje.
Jo s. V e r b i č. — Ljubljana.
V oktobru 1924 smo opazovali lep prehod čebel od poletnega delovanja k zimskemu počitku. Živahnost čebel je vedno bolj pojemala ter prehajala v zimski mir.
Medunosne rastline so popolnoma preminule in naše varovanke so v začetku meseca iskale primernega nadomestila. Iz Cezanjevcev poročajo, da so ga tam našle pri sadjarjih, ki so izdelovali
mošt. Navalile so na posodo in stroje v takih množinah, da je bilo delo v odprtih prostorih podnevi nemogoče. Na prostem ležeče tropine in posodo so popolnoma izsrkale in posušile. — Po vrtovih so dobile na resedi, astrah in drugih jesenskih cvetlicah še nekaj cvetnega prahu. Nabirale so ga posebno čebele iz panjev z mladimi maticami.
Toplina zraka je postajala polagoma hladnejša, vendar do splošne slane ni prišlo. Dopoldne večinoma megleno, popoldne jasno in mirno vreme je bilo zelo primerno za zimsko pitanje. V to svrho se je uporabljal med in tudi sladkor, ki mu je padla v tem času cena od 21 na 13 Din. Iz Tuhinja, Sv. Gregorija in Vržeja so došla poročila, da je nastalo ropanje, v dveh krajih vsled pitanja z medom. Ropanje ni imelo znatnih posledic.
Gos. poročevalec iz Tuhinja javlja, da imajo ondotni čebelarji za zimo slabo pripravljene čebele. Če mislijo, da se pozimi lažje krmi ali da bodo prihodnje leto že januarja ali februarja cvetele in medile rastline, se zelo motijo. Kdor pa noče v slabih letih ničesar žrtvovati za čebele, stori boljše, da čebelarstvo opusti.
Upad teže je bil normalen in je znašal povprečno 90 dkg. V Vržeju so imeli celo donos. Dosegel ga je opazovalni panj tako, da je olajšal slabejšo družino.
V oktobru >so imeli čebelarji dovolj ugodnih prilik, da so storili in pripravili vse potrebno za slučaj, da nastopi huda zima.
Žnideršičeva knjiga. Vse društvene člane in tudi druge čebelarje opozarjamo na današnjo prilogo o Žnideršičevi knjigi »Moj panj«, ki bo izšla kmalu po novem letu. Upamo, da ne bo čebelarja v Sloveniji, ki bi te knjige ne naročil. Posebne ugodnosti imajo naročniki do novega leta. Knjiga bo izšla v samozaložbi in bo zaradi tega precej cenejša nego bi bila v knjigarniški založbi.
u
<0 JO
o
-H
X
o «
N
•O iž "So
<u h a
c
K)
a>
VI
a>
S
	qinA0J^8A			ta	•>*	o	irs	TU	oo r-	co		00	os	CM	CM	00	1	t-	T* ca	1	00 ca	rH	co co	os r—	r* CM
	q;usBl			CS	co rH		o	S	CD rH	o rH	s	IO rH	rti rH	O CM		CO	2	co	co	S	co	CO	rH rH	CO rH	irs
o rH 2	qiusBt pd			irs	CC	rH rH	co	CO rH	<N	^			CO rH	CD	05	rH rH	r-	o ca	ca		co	CO	irs rH	c-	os T-
e	qiUDB|qo			t>	<N rH	05		00	t>	O rH	2	CN	CO	m	00	l>	oo	os	i>	05	IO	l>	IO	rH	t-
a O	uioSaus s			i i i i i i i i i i i i r i i i i i i i i i i i																					
	qinA9zap			00	00	00	oo	O	CD	co	1£5	00	tO		irs	as	o	co	CD	irs	co	l>	co	co	
	qpH3pi			o <N	OS	oo	o <N	OJ	C-	S	S	o IN	I> CO	C- CO	CM co	CM r—	o CM		O)	irs co	irs	ro rH	00 ca	co	rH
«S (3	ca "S 13 <13 h m	• g 03 d d >u d ® cn		co as oo O O r- r- i- rH rH r OS 00 rH + + + + + + +							- +	ia os +	co o rH +	o rH +	os 00 rH + +		f. +	lO r- o ca rH r- + +		CD S +	t> cb +	Cp rl +	irs 05 +	m o +	CO +
cd c o. o f-	■ V a	cd a	o o	<N +	CO +	+	IM <N CQ CO + + + +				CO +	co +	co +	C0 +	rH 4-	CO +	CM +	CM +	ca +	T— +	T—' +	rf CO + +		+	co +
	i '5? d	_ca 'vm V		(N CJ +	O IM +	o IM +	IM +	IM +	CO r-1 +	+	(M +	tO t- rfl o rH rH r— CO C0 + + + + +					co +	ro ca +	CD CM +	co +	m +	Co CO +	O co +	ca ca +	co ca +
	as >	o	as d T3	1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 1																					
	RS d	2 'C p.	5»	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	j	1	1	1	1	1	1	1	1	1	o ca	1
>N	3 cs as ai as	Os	O S	o CD	O rH	O rH	8 (M	IO 00	O os	g	irs O r-"	O 00	S	ro CO	O tO	m co	o rji	o oo	S	§	irs co	o CO	1	113	1
V	a >	"co	•il	1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1																					
c« B	>	co		IO CM	O ca	g	IO CO	IO rH	o Ttl	irs <M	O co	o CO	o	00 1-1	irs	irs r™	O rH	o	S	o co	irs	o ca	1	o 00	1
<u —i	z s b«	GM'		ICS m	o	O -tfl	m ca		o rH	m	irs co	S	o t-	co	irs r-	IO CO	O	o ca	as	o co	o co	o co	1	irs ca	1
C rt	N	T-J	_d ■p as	1	O m	s	o T*	O CO	O	o co	o ril	1	1	o CM	O CO	m co	o co	o m	co lO		o m	o ca	1	g	1
0.	>	CO	d >o as	1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 S |																					
	S o TJ	<N	m <D B	1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 | 1 t 1 1 1 1 1 10 1																					
	U a	TH		i i i i i i i r i i i i i i i i i i i i i i i i																					
cd
.3 X « n
75 g M.2,
C Q. "
»N >N >N >N >N >N >N >N « SJ >N >N >N '.	■. 55 1 1 1 *
<i <i <i <j <3 <i | •< <i <j
<i
bi a s
as O
M d
s >N
as
O
3 >N >N
M CS >
T3
s < <
n
U
U!
o
>OJ
O M
co
tn O
S
~ S S ^
t-l
oo eo a>
S	S
CD	CO
CO	rH
t>	^
S S E S
00	S, os
OJ
w	C
CS
O	== 03
==	S X! O
"v1	M -O
1	s. a
a,	®
>2	O
>	s
a
«
_ S
J >CO
C
a> o co H
m
o
«
p
XI
o
a
tH
a
C«
c
s os
š e
s C«
3
j
3
©
fl
cO
c«
C
s H
H= . O ^ M Jil W N KB
jO os
(M —'
C8
e
I
co
00 S fcn
S, O o
O CO a
© A h o
bX)
o
Ih
O
CH
O
O
ca bfi O
o Ou O b X> O
Q *
a S ® -S
b£ S - S >N
> £ 3
CC C0 >N
co
•	e	'
1=	I	.
o	S	_
X	®	C
w	.	O
O	&	S
x	—, ■	w
o	o
s	^
oa
'5
S c
> >N
.O o
02 CS
^ ce k
o • s
o
2 5
5s ^
O cO
£ a
.« a.
(D
CO >
CO >
O XI
as h O
(N (M
ia
(M ^
CD zo
co t ~ »O. U,
O
u
"Č0 >N
©
H-»
©
Oh >
CO
C0
o
'S
>N O u-}
Xi
o Cu
tO C
O
C
©
u >
O
J
3 -C
ti E>
03
O
s
ti
©
B
o <n
oo
S.-s
C o. o
CL, > CC C0
O	"57	§
.	>N	N)
>	fc.	(D
C0	t>	O
DRUŠTVENE VESTI
Predavanja.
7. decembra: Planina pri Rakeku: tema: Čebelar jeva opravila pomladi. Cas in kraj javi podružnica. — 8. decembra: Spod. Hrušica p r i Ljubljani: tema: Razvoj čebelne družine, (krmljenje čebel. Popoldne ob 3. uri v ljudski šoli. — 14. decembra: Zagorje ob Savi: tema: Čebelarjenje v A.-Ž. Ob 13. uri pri g. Ašiču na Lokah. — 21. decembra: Cirknica pri Rakeku: tema: Rentabilnost čebelarstva. Ob 11. uri dopoldne pri gospodu Sajovicu v Cerknici. — 26. decembra : Dolsko: tema: Moderno čebelarstvo. Ob 3. uri popoldne v društvenem domu pri iSv. Heleni. — 27. decembra: Kamnik : tema: Med, iz česa sestoji, kako ga obdelujemo in pripravimo za trg. Ob pol 10. uri dopoldne v Kamniškem domu. — 28. decembra: Tacen : tema: Prevešanje, rojenje in prevažanje čebel v pašo. Ob 1. uri popoldne pri gospodu Ivanu Snoj v Tacnu. — 1. januarja: Domžale: tema: Pomladanska opravila. Ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni. — 5. januarja: Š k o f j a L o k a: tema: Razvoj plodišča. Ob 10. uri dopoldne v društvenem domu. — 6. januarja: Predole: tema: Važnost vzgoje matic v malem čebelarstvu. Ob 3. uri popoldne pri g. Kastelicu v Predolah.
I. seja širšega odbora dne 13. novembra 1924.
Navzoči gospodje: prost Kalan, Humek, Mesar, Močnik, Vokač, Šmajdek, Babnik, Ivo Verbič, Okorn, prof. Verbič. Opravičil se je g. Peterlin. Odstotni gg. Strgair, Černej, Ju-rančič.
G. predsednik otvori sejo, pozdravi vse navzoče in konštatira sklepčnost.
Dnevni red:
1. Volitev tajnika in blagajnika. Tajnikom se izvoli g. Jože Okorn, blagajnikom, ravnatelj g. Mesar.
2.	»Slov. Čebelar«. — Tajnik poroča, da odpošlje v drugi polovici novembra vsem podružnicam tiskovine kakor tudi okrožnico z navodili za delovanje podružnic. Prva številka prihodnjega leta se pošlje vsem starim naročnikom, nadaljine številke se pošiljajo pa samo onim članom, ki so list naročili in plačali. Nalog za prvo štev. se določi na 3000 izvodov. Da se list raizširi, se sklene opozoriti nanj čebelarje nečlane v »Domoljubu«, »Kmetovalcu« in »Slov. Gospodarju«. Agitacija za list naj se poleg tega izvede tudi potom organizacije. Podružnice naj javijo imena čebelarjev, ki še niso člami, da se jim pošlje 1. štev. na ogled. Pa tudi posamezni člani naj agitirajo za list, tako, da bomo v številu članov narasli, ker le, ako 6e zviša število naročnikov, je možno list izdajati v isti obliki in boljši opremi. Za koroške čebelarje se določi članarina na 45.000 aK, katere naj plačajo potom čekovnega urada na Dunaju. Položnice bodo priložene 12. od-nosno 1. štev. »Čebelarja«. Tajnik naj preskrbi pogoje tiskarn, pod katerimi bi bile pripravljene prevzeti list v tisk. — Dosedanji urednik izjavi, da je zaradi bolehno.sti prisiljen s koncem t. 1. odložiti uredništvo. Načelstvu se naroči, da poišče drugega urednika.
3.	Blagovni oddelek. — Vodja blagovnega oddelka poroča o prometu v tek. letu. V sezoni je bilo prometa veliko, dočim je sedaj skoro popolna stagnacija. Naročilo se je 50 točil, A.-Ž. panji so še na skladišču. Kozarci za med so skoraj popolnoma pošli. G. vodji se naroči, da preskrbi oferte za kozarce i. s. po 1 kg ter manjše v obliki navadnih kozarcev. Načrti za etikete naj se preskrbijo in sicer .naj se naprosi g. Dragotma Hu-meka, da jih izdela. Glede voska se objavi poziv v 1. štev.
4.	Opazovalne postaje. — G. Šmajdek predlaga, naj se napravi tiskovino iza celoletno poročilo tako, da imajo poročevalci koncem leta lahek pregled o poročilih. Sprejeto. Ustanovi se opazovalna postaja v Tolstem vrhu, katero bo vodil g. nadučitelj Močnik.
5.	Slučajnosti. — Za pouk v ljubljanski oblasti je z imenovanjem specialista za čebelarstvo preskrbljeno, dočim za mariborsko oblast še ni bil nihče imenovan. Zaradi tega se sklene napraviti vlogo na poljedelsko ministrstvo, da to zadevo čimjpreje ugodno reši.
Tečaj za podeželske predavatelje se vrši v maju. Tajniku se naroči, da izdela podroben učni načrt, potem se bo (ukrenilo vse ostalo. G. Ivo Verbič predlaga naj se napravi stojnica za prodajo medu. G. Veribič se naprosi, da prihodinji seji poda konkretne predloge in rešitev. Nekaterim sotrudnikoin »Čebelarja« se določi honorar za izvršene prevode. Nevezane knjige iz knjižnice naj se dado vezat, naročijo naj se dobre čebelarske revije, v kolikor to še ni izvršeno. Knjige naj se izposojujejo samo proti garanciji, da se vrnejo nepoškodovane. Seja se zaključi. — Joža O.korn 1. r., tajnik.
Prevažanje čebel v pašo čez državno mejo v Avstrijo. Na pritožbo našega čebelarskega društva z dne 24. avgusta t. 1. št. 276. je društvo prejelo od glavne carinarnice II. reda na Jesenicah sledeči dopis, ki je važen posebno za kraje ob avstrijski meji. Objavljamo ga v doslovnem prevodu.
Ministrstvo financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Generalna direkcija carin.
Cbr. 53.690 31./X. 1924. g.
Beograd.	Prepis.
Carinarnici na Jesenicah.
Glasom sporazuma o paši, ki je sklenjen med našo kraljevino in republiko Avstrijo, je določeno: »da je prevoz čebel v svrho paše v obmejni pas obeh pogodbenic podvržen zdravstvenemu postopku v toliko, da je predložiti pismeno potrdilo politične oblasti dotičnega kraja iz katerega izvirajo čebele, da so iz neokuženega kraja in da same niso okužene. Tako potrdilo ne sme biti čez 10 dni staro. To postopanje velja pri prevozu čez mejo in pri povratku.«
Ministrstvo za kmetijstvo ;in vode se vsled odloka z dne 21. okt. t. 1. št. 10.412 s tem sklada in določa, da taka uverenja izdajajo občinske oblasti in da morajo biti potrjena od pristojne srezke oblasti. Pri prevozu črez mejo, bi se čebele ne imele podvrgavati živinozdravskemu pregledu, ako so opremljene s takim uverenjem.
Carinarnici se naroča, da v bodoče tako postopa pri izvrševanju takih ekspedi-cij.
To naj carinarnica v prepisu dostavi Čebelarskemu društvu za Slovenijo sklicuje se na njegov prednji akt št. 276. od 24. avgusta, tek. 1.
Za sebe naj obdrži ta odlok, v prepisu pa predmet dostavi carinarnici v Mariboru, da tudi ona tako stori in po tem predmet semkaj vrne.
3./XI. 1924. g., Beograd.
Po naredbi Generalnega direktorja carin šef administrativnega odseka Vlad. D. Stojanovič, s. r.
Vloge čebelarskih organizacij na državne oblasti in kolekovanje. Društvo je dobilo od Saveza jugoslov. pčel. društ. sledeči dopis, ki je važen za vse podružnice:
Savez Jugoslovanskih pčelarskih dru-štava, 12. nov. 1924., Beograd.
Čebelarskemu društvu za Slovenijo
v Ljubljani.
Na prošnjo Saveza je g. minister financ TBr 45273 od 9. septembra t. 1. oprostil vsa čebelarska društva v kraljevini in njihove podružnice od plačevanja državne takse, kadar delajo vloge in prošnje državne oblasti. Dovolj je, da se napiše na prošnjo ali vlogo na mesto, kamor se prilepi ja jo koleki: »Oproščeno plača-nja takse vsled rešenja minister stva finansij TBr. 45273 o d 9. septembra 1924. let a.«
Uprava Saveza dostavlja to v vednost in v objavo Vašim podružnicam.
Predsednik: Svet. K. Gjorgjevič, s. r.
Sekretar: M. R. Maksimovič, s. r.
*
Pripis ure d n i š t v a. Da ne bo ne-sporazumljenja in nepotrebnega poznejšega pojasnjevanja, se podružnicam javlja, da velja oprostitev le od državne takse v znesku Din 5. Ako pa podružnica želi na svojo vlogo odgovor, mora vseeno priložiti kolek za Din 20, kajti od tega ni oproščena. Oproščenje državne takse velja samo za društvo in podružnice. Privatnt vloge morajo biti vse kolekovane.
»Jugoslovanski pčelarski vestnik« organ »Saveza jugoslov. pčelar. društava«, bo začel izhajati v Beogradu. 1. štev. bo izšla takoj po novem letu. Glavni urednik je g. Jov. P. Jovanovič, urednik »Srpskega Pčelara«.
Stran 194___SLOVENSKI ČEBELAR XXVII.
ft^ VESTI IZ PODRUŽNIC Jjg
Redni občni zbor čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico se vrši dne 14. decembra 1924. ob pol deseti uri pred-poludne v godbeni dvorani na moškem učiteljišču v Ljubljani, Resljeva cesta, pritličje desno, z običajnim dnevnim redom. Podružnični člani se vabijo, da se zbora polnoštevilno udeleže. — S čebelarskim pozdravom za podružnični odbor: Fran Pre-zelj, t. č. tajnik.
Čebelarska podružnica v Velikih Laščah naznanja, da se vrši dne 21. decembra t. 1. po jutranji maši v tamošnji ljudski šoli občni zbor z običajnim dnevnim redom. K polnoštevilni udeležbi vabi — odbor.
Čebelarska podružnica na Breznici ima
svoj redni občni zbor dne 8. decembra 1924. ob 3. uri popoldne pri predsedniku v Smo-kuču h. št. 37 z običajnim dnevnim redom in s pobiranjem članarine za leto 1925. Poleg članov dobro došli prijatelji čebelarstva.
Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi na dan sv. Ambroža t. j. v nedeljo dne 7. decembra ob 3. uri popoldni, svoj redni občni zbor v gostilni gospoda Konfidentija v Zavodni pri Celju. Ob enem se bo tudi vršilo strokovno predavanje.
Na mnogobrojni obisk vabi odbor.
Čebelarska podružnica v Rog. Slatini praznuje čebelarskega patrona sv. Ambro ža dne 7. decembra 1924 na sledeči način:
Ob 10. uri v župnijski cerkvi v Kostriv-nici slovesna sv. maša, katero bo daroval domači gospod župnik kot član podružnice.
Po slovesni sv. maši bo predavanje \ gostilni Tereze Ogrizek v Kostrivnici. Po predavanju se namerava prirediti skupni obed v ravnokar omenjeni gostilni.
Člani podružnice se zbirajo ob 9. uri v gostilni Prah v Kostrivnici ter odhajajo potem skupno v cerkev. Po možnosti naj si nabavi vsak član voščeno svečo.
Tovariši čebelarji udeležite se polnoštevilno te slavnosti, katera je kot prva od obstoja podružnice. Pokažimo s tem drugim čebelarjem nečlanom, da vlada v podružnici solidarnost in prijateljstvo ravno tako kakor v cebelnem panju.
Člani iz Rog. Slatine in bližnje okolice se zbirajo dne 7. decemebra 1924 ob 8. uri zjutraj pri predsedniku Muršič-u v Rog.
Slatini, potem skupen odhod v Kostrivni-co. Po možnosti se bo za člane iz Rog. Slatine najel voz.
Na svidenje tovariši čebelarji dne 7. decembra 1924. v Kostrivnici.
Predsednik.
Ljutomerska čebelarska podružnica
vabi člane, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora, ki bo dne 7. dec. 1924. ob 9. uri v pevski sobi oziroma ljudski knjižnici (stari realki) v Ljutomeru.
Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Odobritev zapisnika. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Poročilo delegata. 5. Pristop članov. 6. Volitev novega odbora odnosno dveh preglednikov računov. 7. Slučajnosti.
V zadnji točki se bo razpravljalo tudi o tem ali je vertikalna ločilna deska r AŽ.-. panju potrebna in kakšna naj bode. Vsak naj se pripravi na stvarno razmotri-vanje. Dolžnost vsakega dosedanjega člana je, da pridobi vsaj enega novega člana in da se gotovo udeleži občnega zbora, če bo imel »peneza« za članarino ali ne, da ne bo treba vsakega loviti posebej! Članarina ostane ista kot letos. V slučaju, da pridobimo več novih članov, priredimo na pomlad večji poučni tečaj ali vsaj strokovno predavanje. Na svidenje!
B. Kantušer.
Občni zbori nekaterih drugih podružnic.
Čebelarska podružnica v Zagorju: Dne
14. decembra na Lokah pri Zagorju ob Savi ob 1. uri popoldne pri g. Ašiou.
Čebelarska podružnica Cerknica pri Rakeku: Dne 21. decembra ob 11. uri dopoldne pri g. Sajovicu v Cerknici.
Čebelarska podružnica v Dolskem: Dne 26. decembra ob 3. uri popoldne v društv. domu pri Sv. Heleni.
Kamniška čebelarska podružnica priredi svoj redni občni zbor na Št. Janžev dan, t. j. v soboto dne 27. decembra 1924 točno ob H10. uri dopoldne v Kamniškem domu, I. nadstr. desno. Spored: 1. Pozdrav predsednika; 2. predavanje; 3. poročilo tajnika in blagajnika; 4. plačevanje članarine za 1. 1925.; 5. volitev odbora; 6. nasveti in predlogi. — Čebelarji udeležite se občnega zbora polnoštevilno, pripeljite s seboj naraščaj, da pokažete zmdsel za napredno čebelarstvo.
Čebelarska podružnica na Vrhniki
priredi svoj redni "letni občni zbor v nedeljo dne 21. decembra ob 3. uri popoldne pri g. Kosu na Vrhniki. — Odbor.
Čebelarska podružnica v Tacnu ima svoj letni občni zbor dne 28. decembra ob 1. uri popoldne pri g. Snoju. — Dnevni red: 1. Predavanje, nato občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Predsednik.
Čebelarska podružnica v Domžalah priredi svoj letni občni zbor v četrtek dne 1. januarja 1925. v občinski pisarni ob 9. uri dopoldne.
Redni letni občni zbor čebelarske podružnice v Škofji Loki se vrši v nedeljo dne 5. januarja 1925. ob 10. uri dopoldne v društvenem domu.
Čebelarska podružnica Račna ima svoj občni zbor v pondeljek dne 6. januarja 1925. ob 3. uri popoldne pri g. Kastelicu v Predolah.
Čebelarska podružnica za konjiški okraj ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 14. dec. 1924. ob 9. uri v občinski posvetovalnici v Konjicah z običajnim vzpore-dom. — Polnoštevilne udeležbe pričakuje
Odbor.
DROBIŽ
Odmevi s čebelarskega kongresa. V 11.
številki »Hrvatske Pčele« omenja g. Ilan-eič med drugim, da Slovenci nekako preveč naglašamo svoj A.-Z. panj, češ da smo z njim zadovoljni in ne mislimo odstopiti od njega. Točno je, da smo z njim zadovoljili in naravna posledica te zadovoljnosti je, da za enkrat res ne mislimo na kako izpremembo, ker A.-Ž. v vsakem oziru odgovarja zahtevam modernih panjev, kljub temu da se ne opravlja od zgoraj. Gospodje z juga tako radi pozabljajo, da mi čebelarimo v čebelnjakih in da čebele prevažamo. Za tak način čebelarjenja pa je A.-ž. naravnost idealen panj. Tudi mi vemo, da za južne kraje, kjer je obilna paša in so drugačne razmere, bolj ugaja originalni ameriški sistem. Zato pa se ne gre za edinstven panj, ampak samo za edin s t v e n o m e r o , ki jo lahko uporabljamo v raznih panjevih oblikah. Opravljanje o d zadaj ni nikaka ovira, da (bi panj popolnoma ne odgovarjal, ker opravljanje od zadaj je v A.-Ž. prav tako lahko, kakor v amerikankah od zgoraj. A.-Z. panja ni primerjati v tem oziru z dunajskim »Hin-terladerjem«.
V isti štev. se je lotil A.-Ž. panja tudi g. Antonioli. Odgovor bo bral v prih. štev.
Razlika pri donosu medu. Vsak čebelar, ki ima vsaj nekaj panjev čebel, opazuje leto za letom, da je velika razlika v donosu medu pri posameznih čebelnih družinah. Dasi so panji na videz enako močni, vreme ugodno, paša za vse enaka, vendar nanese kak panj obilo medu, drugi precej manj, kakšen prav malo ali celo nič.
Ta čudni pojav si razlagajo čebelarji na razne načine. Nekateri mislijo, da je večji ali manjši donos zavisen od matice, oziroma njene rodovitnosti, drugi iščejo vzrokov v marljivosti čebele in v raznih zunanjih vplivih. Pri razmotrivanju tega vprašanja se hočemo ozirati le na vzroke pri čebeli sami.
Preostanek medu, ki ga nakopiči posamezen panj, si moramo predstavljati kot razliko med dohodki in i z d a t k i. Dohodki so zavisni najprej od števila be-rivk, ki so v pravem času na razpolago, moč čebelne družine je pa zopet zavisna od množine čebelne zalege in od dobe čebeli-nega življenja. Nekateri Američani in župnik Strauli so bili mnenja, da čim bolj je matica rodovitna, tem večji je donos medu. Pa menda ni tako. Saj tudi na njivi ne boš žel temveč pšenice, čimveč je boš vsejal na isti prostor. Če je setev pregosta, bo slaba žetev.
Sloveči ameriški čebelar Doolitle je dokazal, da donos medu ni odvisen od rodovitnosti matice in da preveč rodovitna matica tudi prej opeša nego manj rodovitna. Dokazal je pa tudi, da matica ob najboljšem času ne sme žaleči več nego okoli 60 kvadratnih decimetrov satja ali poprečno kakih 2000 jajčec na dan. Doolitle je našel matico, ki je na dan zalegla blizu 5000 jajčec, pa je tudi že prvo leto odmrla. Močno pa je zavisna zalega od paše. Dobra matica zalega po razmerju paše.
Važno je glede donosa dalje tudi to, kako dolgo žive čebele. Ako en čebelni rod pri dobri paši manj časa živi, nego drugi, bo drugi z manjšo zalego prišel do tako močne čebelne družine kakor prvi, a bo
pri tem porabil manj medu. Dalje je potrebno, da se čebelna družina razvije do viška pred glavno paš o. Kaj pomaga ob času glavne paše poln panj zalege, pa malo nabiralk!
Pri donosu medu se moramo ozirati tudi na delo nabiralk samih. Donos je tukaj odvisen od časa nabiranja in pridnosti posamezne čebele. Glede pridnosti se marsikateri čebelar zelo moti. Ako pred žrelom vse kar mrgoli čebel, to še ni znamenje, da je dotiena družina zelo pridna. Prav pridne čebele se na bradi nič ne obotavljajo, temveč zlete kar naravnost na pašo in zato ni videti pred žrelom mnogo čebel. Panji, ki se pripravljajo na roj tudi precej odnehajo v pridnosti.
Glede porabe ali izdatkov moramo čebelne družine razločevati v »šparovce« in »cirovce«, kar je za pridobitev medu velikega pomena. Čebele uporabljajo med za se in sicer ga potrebujejo letalke in dojilje. O trotih ne govorim; prav pa je, da jih pustimo v panju primerno število. Največ medu gre pa za čebelno zalego.
Za večji donos je tudi važno, da je v plodišču lep red, da imajo čebele tako rekoč vse pri rokah. Saj tudi rokodelec hitreje dela, ako ima vsako orodje na svojem mestu, da ga hitreje vzame v roko, kadar ga potrebuje. Ko precenjamo vrednost če-belnih družin, glejmo torej tudi na to, kako imajo razdeljeno zalego, obnožino in med. Končno je dognano, da rojenje jako ovira donos medu. Pravilo pri čebeloreji na med naj bo: malo pa zgodnjih rojev. Izmenjava matic, in sploh brezmatičnost jako neugodno vpliva na donos.
Najboljše je, ako matica pravočasno preleže. To čebelne družine nič ne oslabi; en ali dva matičnika čebele z vso ljubeznijo oskrbujejo in navadno se izleže prav krepka matica.	P. Angelus.
Na znanje onim čebelarjem, ki bi imeli priliko med prodati v inozemstvo: Lansko leto so avstrijski kupci čebelarje plašili, da baje naša država pobira carino na med in sicer 1 Din od kg. S tem so hoteli seveda ceno znižati in prodajalca oškodovati. V tej zadevi sem se obrnil na velikega župana v Mariboru, na kar sem prejel naslednje pojasnilo: »Z ozirom na to Vam dajem na znanje, da se pri izvozu medu iz naše države ne pobira nobena carina. (Gl. »Službene novine« br. 130
od 10. VI. 1924.) V tem smislu blagovolite informirati morebitne interesente.«
13. oktobra 1924.
Za vel. župana: Zidanšek, 1. r.
Jurančič.
Važno za razpošiljalce čebel. Kakor je razvidno iz dopisa, ki ga je poslal poljedelski minister poštnemu ministru, so st čebelarji pritožili, da se pošiljke s čebelami (roji), ki jih pošiljajo zaradi čim hitrejše odprave s pošto, večkrat na poti tako za-kasne, da prispejo čebele v naslovni kraj mrtve, kar nikakor ni v interesu čebelarskega napredka. Zato poziva poštno ministrstvo vse pošte, da morajo pakete s čebelami odpravljati v naslovni kraj vedno p© najkrajši in najhitrejši poti ter jih tam nemudoma izročiti naslovnikom.
»Včelarski kalendar na rok 1925.« Kakor vsako, tako je tudi za prihodnje leto izdala zveza čebelarskih društev za Češko v Pragi krasen koledarček, ki bi gotovo zanimal tudi marsikaterega slovenskega čebelarja, ki je zmožen češčine. Lično vezana knjižica stane 7 Kč in se naroči pri Zemske ust red i spolku včelar-s k y c h pro Čechy Praha — Har-1 i č k o v o nam. č. 11.
Listnica uredništva. Zaradi bolehnosti in preobloženosti lodlagam s to številko uredniške posle »Slovenskega Čebelarja«, ki sem jih opravljal zadnjih 6 let. Ko se poslavljam od uredništva, si štejem v dolžnost, da se iskreno zahvalim vsem vc. gg. sotrudnikom, ki so me podpirali v ne baš lahkem poslu. Njihova zasluga je, ako je list dosegel vsaj deloma svoj namen. Moj uredniški koš je bil prazen vseh 6 let, Ako je slučajno tu ali tam kaj zaostalo, n; bilo zavrženo. Ob ugodni priliki bo lahko uporabil moj naslednik. Podpirajte tudi njega, kajti brez dobrih stalnih sotrudnikov ne more izhajati noben list.
Vesele božične praznike, bolj medeno in srečnejše - čebelarsko leto nego je bilo minulo, želi vsem članom Čebelarskega društva in vsem sotrudnikom »Slovenskega »Čebelarja« dosedanji urednik Martin Humek.
* * #
V vseh uredniških zadevah naj se gg. sotrudniki odslej obračajo na g. rač. nad-svetnika Augusta Bukovic-a, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14.
Lastnik ,.Čebelarsko društvo za Slovenijo"
Tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve).
Cena	
Din	P
300	
325	—
8	—
8	—
7	—
35	—
60	_
50	—
42	
28	—
40	—
5	_
60	—
120	—
12	—
15	—
3	—
85	-
18	—
16	—
200	—
50	—
180	—
8	—
18	50
2	50
200	—
135	—
100	—
76	—
25	—
20	—
32	—
150	—
7	—
6	—
900	—
12	—
18	—
10	—
3	
1100	—
58	—
100	—
38	—
5	_
2	—
5	—
9	
5	—
6	—
3	—
60	_
4	—
1	_
28	—
1	—
15	
Predmet
A.-Ž. panj na 9 okvirov najnovejšega sestava:
_ kompleten z vsemi pritiklinami (s pripravo za prevažanje) . . . . .
Isti na 10 okvirjev, najnovejši in najpreciznejši izdelek........
Baloni, za 1 liter.........................
Deska za pritrjevanje satnic...................
Euskol zavitek .........................
Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje)
Kadilnik ............................
Kapa, čebelarska, za odpirati s tkanino ..............
„	„ s tkanino (navaden)...............
Klešče za okvirčke........................
Klešče za okvirčke v topli stavbi............... . .
Kolesce za vtiranje žice.....................
Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satnikov..........
Matičnice (kletke) raznih vrst od 3 do 15 Din.............
Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti..........
Mreža žična za okenca (pocinkana) a m2...............
Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu.........
Nož za izpodrezovanje satja....................
Nož za odkrivanje satja.....................
Odvijač za vijake........................
Pipe čebelarske ...............,...,,,,,
Pitalnik za A.-Ž. panj Din 10"—, iz bele pločevine..........
Posode za med, pločevinaste čt 4 kg................
Iste za 55 kg..........................
Iste (leseni sodi) za 50 kg.....................
Posoda za čiščenje medu z dvojnim sitom..............
Ravnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-Ž. panju.......
Ražpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo ...........
Razstojišča pločevinasta mesto kvačic za 9 ali 10 okvirčkov......
Rešetka matična močna (nemškega fabrikata) za m2 . . .......
Rešetka matična šibkejša.....................
Rokavice, čebelarske.......................
Satnice 39 X 23 cm, pr. kg.....................
Sipalnik lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov...........
Sito za čiščenje medu, leseno................ , , ,
Isto pločevinasto ........................
Solnčni topilnik.........................
Spone za rokave I. vrste par ...................
Iste	II. vrste par ...................
Stiskalnice za umetno satje....................
Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev.................
Šablona jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic)......
Ščetica za ometanje čebel.....................
Šilo za vrtanje luknjic......................
Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm,	........
Topilnik s svetilko in žličko za lepljenje satnic......Din 48-— in
Topilniki za voščine.......................
Vilice za odkrivanje satja .....................
Zapahi za žrela:
a)	kovinski enostranski Din 5-—................
b)	leseni (Trinkov sestav).................. .
Znaki..............................
Žica v klobčiču dkg Din t —................... ,
Kovinska garnitura za A.-Ž. panj:
a)	6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo)............
b)	2 nosilca za matično rešetko.................
c)	2 tečaja za vratica a Din 3—................
d)	4 tečaji za bradi a Din —'75.................
e)	mreža za okenca po m2...................
f)	zapahi za okenca p. Strgar a Din 1-— ............
g)	2 zaporici za zaklopnico a Din —"50..............
h)	kvačice iz železne žice, kilogram . . . ............
i)	1 kljukica za vratica, večja.................
j) kos matične rešetke 33 X 25 ...............
Janša, Nauk O Čebelarstvu Humek, Praktični sadjar Slovenska kuharica Sadje v gospodinjstvu. Gospodinjstvo. Nasveti za hišo in dom. Sodno vino ali sadjevec. Breskev in marelica. Naše gobe. Kubična računica
Tretja izdaja. Priredil Frančišek Rojina. Z dodatkom Albertijev-Žnidaršičev (A.-Ž.) panj. M. Humek. Din 24'—.
Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Vezana Din 120'—-.
Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Velika izdaja s slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami v naravnih barvah. Sedma izdaja. Vez' Din 220'—.
Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelen-jadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek. Pojasnjeno s 13 barv. prilog, in 42 slik. Din 30.
Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Priredila S. M. Lidvina Purgaj. S 156 slikami. Zdravstveni del spisal Dr. Fr. Dolšak. Din 40-—.
Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo vele-važna in koristna knjiga. Priredil I. Majdič. Din 32'—, vezana Din 48'—.
Navod, kako ga izdelujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Z 42 pod. Sestavil M. Humek. D. 20.'
Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Z 22 slikami in 2 barvanimi tabelami. Sestavil M. Humek. Din 12'—.
Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole. Vezana Din 100"—.
v novi meri s pridejano naštevanko do 100. Pregledna in praktična strokovna knjiga za posestnike in lesne trgovce. Sestavil Janko Dolžan. Vezana Din 30'—.
Računar Zemljepisni atlas
v kronski in dinarski veljavi. (Hitri računar.) Vezan Din 30'
kraljevine S. H. S. Izdalo društvo slovenskih profesorjev. Sedem podrobnih zemljevidov. Izvršil ing. Viktor Novak. Din 48-—.
Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Napisal Fran Erjavec. Vezan Din 60 —.
Slovenci. Gospodarska geografija. Farni kotel. Ojačen beton.
(Zgodovinski razvoj trgovine in prometa. Naravni pogoji in človek. Produkcija. Trgovina. Promet in njegova sredstva.) Sestavil dr. Vinko Šarabon. Vezana Din 48 —..
NaVodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov itd. Spisal ing. Gvidon Gulič. Din 30"-.
Učna knjiga za stavbne šole in za stavbne obrtnike. I. del. Izračunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in neojače-nega betona. Spisal ing. Jaroslav Foerster. Din 30 —.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.