GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
@©IM!Kf(JMEEGLAS
CENA 19 000 DIN - LETO XLII - št. 88
Kranj,  torek,  14.  novembra 1989
Slovenska cerkev v prenovitvenem času
Kaj je na Glasovi preji povedal dr. Alojzij Šuštar
Vstopimo v novi čas, poslovimo se od LTH Vincarje
Glasova preja Cerkev v prenovitvenem času
Pozebe ne bodo zatrle slovenske pomladi
Rihno, 9. novembra - V Cerkvi prenova ni nikoli končana, vedno se zastavljajo nova vprašanja, na katera je mogoče najti odgovore le v pogovoru med vernimi, med vernimi in nevernimi - je ena od številnih trdnih niti, ki sta jih v četrtek na Glasovi preji v Ribnem stkala gost, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in podpredsednik republiške konference SZDL mag. Viktor Žakelj, ki je prejo tudi vodil.
Bo zmagalo novinarstvo
Za zdaj še retorično vprašanje našega stanu bo iz dneva v dan stvarnejše. Bolj ko se bo do marca prihodnje leto razvnemal pluralistični volilni boj in ko naj bi bil parlament po volitvah pluralistično sestavljen, bolj bo moralo novinarstvo odgovoriti na to vprašanje. Ali časnikarstvo v teh razmerah lahko zmaga. Ivan Oman je dejal, da lahko, če bo objektivno in pošteno, samostojno in strokovno, Janez Janša pa je menil, da je nevtralnost v novinarstvu nemogoča in da so mediji orožje politike in je boj za oblast boj za medije. Igor Bavčar je dodal, da je videl že veliko primerov krivljenja novinarskih hrbtenic, Ie-te pa se, tudi po tujih izkušnjah, lahko krivijo ali celo lomijo s političnim in gospodarskim orodjem.
Kako bomo sukali peresa slovenski časnikarji v pluralističnem, če že nočemo naravnost reči strankarskemu sistemu, je bila ena nosilnih tem pravkar končanih 12. študijskih dne-vov Mitje Gorjupa v Žalcu, pa tudi delovnega občnega zbora Društva novinarjev Slovenije, ki je bil v okviru dnevov v Žalcu. Da bo strokovno, profesionalno in čim bolj neodvisno ter kritično novinarstvo obenem ubranilo svojo čast, se mora samo najprej stanovsko, da ne rečem cehovsko ali sindikalno, trdneje organizirati, ker se obubožanemu, za svojo eksistenco trepetajočemu novinarju, ki se valja v nižjih razredih plač v družbi (to je ena od značilnosti sedanjega slovenskega novinarstva), kaj hitro lahko omaja trdnost in prepričanje. Novinarstvo mora zavarovati samega sebe, tudi pred ti-
stimi, ki se štejejo za zaščitnike svobodnega in neodvisnega novinarstva, saj praksa nekaterih dežel kaže, da se v volilnem boju do kritičnega novinarstva prizanesljive stranke po zmagi ali pridobljeni delitvi oblasti spremenijo v novinarski oklep. Seveda pa to ne pomeni, vsaj tako razumem dosedanje razprave, da novinar ne bi smel biti politični človek, pristaš te ali one stranke, vendar mora tudi v tem početju spoštovati načela objektivnega novinarstva, ki smo ga pri nas močno zmaličili s tem, da bralce, poslušalce in gledalce posiljujemo z raznimi komentarji, pred tem pa jim objektivne informacije, za kaj sploh gre, nismo dali. Spremenjena novinarska organizacija bo morala biti skrbnik in zagovornik tega načela ter hkrati strog razsodnik, če bo kdo ta pravila kršil.
Nekaj časa, najmanj do volitev, bo tudi novinarstvo pahnjeno v politično džunglo, v bolj ali manj umazano igro boja za oblast. Tudi pot do sporazuma, kdo bo v prihodnje ustanovitelj časnikov in RTV (sedaj je to SZDL, če pa bo fronta stranka, je to vprašljivo) ne bo lahka. Po moje bo treba najti kompromis med zagovorniki izključno strankarsko obarvanih medijev in predlagatelji nevtralnih in za vse odprtih osrednjih medijev, ki naj bi jih ustanovil in financiral parlament, ob njih pa strankarskih medijev, ki se bodo morali preživeti na krutem medijskem trgu. Trg pa bo iskal in poskušal barantati tudi s časnikarji.
J. Košnjek
Ko je dr. Alojzij Šuštar odgovarjal na vprašanja iz zgodovine Cerkve, je kar nekajkrat poudaril, da je bila Cerkev vedno otrok svojega časa in da se je morala prilagajati, včasih za nazaj in včasih za naprej. "Slovenski narod je zame pravi čudež. Kako se je mogel sploh ohraniti, preživeti vse pritiske?! Če smo preživeli dosedanje, bomo tudi vse druge," je dejal dr. Šuštar in poudaril, da Slovenci nismo Kajnovi potomci, da je med nami marsikaj hudega, a tudi dobrega. Na vprašanje, kaj bo, če slovenska pomlad propade, je odgovoril takole: "Lahko bomo doživeli kakšne nevihte, tudi kakšno pozebo, mraz, vendar tega življenjskega razvoja, moči in volje ne bo nihče ustavil. Ce bo pomlad propadla, bomo začeli znova." Ko je ocenjeval odnose med oblastjo in Cerkvijo, je dejal, da je včasih teorija pred prakso, včasih pa obratno. Predvsem mladi, ki so neobremenjeni s preteklostjo, pripisujejo razlikam fned vernimi in nevernimi vse manjši pomen. Na vprašanje, ali verjame v skorajšnjo spravo Politike in Cerkve, je dr. Šuštar odgovoril, da
gre pri tem predvsem za to, da se ljudje, verni in neverni, pogovarjajo o pomembnih vprašanjih kot enakovredni partnerji, ne pa kot prvo-, drugo- in tretjerazredni občani. Večeri, kakršen je Glasova preja, so dokaz, da se stvari spreminjajo na bolje. Ko je beseda nanesla na šolstvo, je dr. Šuštar dejal, da je bilo v preteklosti v raznih predmetih marsikaj proti Cerkvi, da pa si zdaj želi predvsem to, da v šoli ne bi bilo nobenega protiverskega in proticerkvenega pouka. Ker je Zveza komunistov Slovenije z novim programom odprla vrata vsem, tudi vernim, je bilo na Glasovi preji pričakovati tudi vprašanje, kakšno je o tem stališče Cerkve. Dr. Šuštar je dejal, da je to predvsem stvar partije in osebnih nagibov ljudi, da pa se je že tudi v preteklosti dogajalo, da so se zaradi možnosti napredovanja in drugih ugodnosti včlanjevali v ZK tudi po srcu verni ljudje. (Več o Glasovi preji na petkovih Odprtih straneh.)
C. Zaplotnik Foto: F. Perdan
UGOD N O!
salon pohištva ALPLES Železniki
tel.: 06-155
»1
TV SAMSUNG
C
dE
>*1
1
-SAMSUNG
Deveta letošnja uskladitev pokojnin
Za dan republike tri pokojnine
Minuli teden je odbor za plan in finance pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja znova sklenil uskladiti pokojnine. Tokrat (že devetič letos) se bodo povečale za 25 odstotkov.
VIDEOREKORDER ^^alples industrija pohištva
^g^gGLAS
Z novembrskim povišanjem pokojnin za četrtino bo povprečna starostna pokojnina znašala 17.800.000 dinarjev, invalidska 15.100.000 in družinska 13.300.000 dinarjev. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo 4.486.800 dinarjev. Seveda bodo upokojenci tudi tokrat prejeli razliko za deset mesecev nazaj, kar bo denimo prejemniku najnižje pokojnine vrglo 13.460.500 di-
Ugledni ekonomist Jeffrev Sachs v Jugoslaviji_
Dovzetni za tuje izkušnje
Ljubljana, 13. novembra - V Sloveniji se je od 10. do 13. novembra lnudil svetovno znani ameriški ekonomist in harvardski profesor dr. Jeffrey Sachs, kar je sprožilo ugibanja, kako nam lahko pomaga.
Dr. Sachs je prišel v Jugoslavijo na povabilo predsednika Predsedstva SFRJ dr. Janeza Drnovška, v Sloveniji seje mudil tri dr>i in imel vrsto pogovorov z našimi finančnimi strokovnjaki z dr- Ivanom Ribnikarjem na čelu, sprejel pa ga je tudi predsednik Predsedstva SRS Janez Stanovnik. Danes pa je ugledni ameriški ekonomist odpotoval v Beograd.
Njegov obisk je sprožil različna vprašanja, predvsem, kako nam lahko pomaga pretanjen specialist za inflacijo in dolgove, SaJ je naša gospodarska kriza vendarle specifična, povezana z ^oboko politično krizo, pri kateri nasvet še tako uglednega eko-n°mista na pomaga dosti. V kolikšni men bodo uresničeni, je ne-mara res odvisno od naše dovzetnosti za tuje izkušnje, ta pa je paposled vendarle večja, saj nismo več zagledani vase in lastne "lovacije", temveč se v zadnjem času kar vrste obiski tujih stro-k°vnjakov, kar pomeni, da smo le postali sposobni za dialog.
M. V.
Stavka v zdravstvu spet preložena
Po »koledarju« stavkovnega odbora slovenskih zdravstvenih delavcev naj bi bila 15. novembra stavka. Toda odbor predalaga, da bi jo vnovič odložili, za največ pol leta.
Videti je, da je ostrina od pomladi, ko so v zdravstvu najbolj srdito pozivali k stavki, že močno otopela. Nič čudnega, kajti gmotne razmere v tej dejavnosti so se zadnje mesece izboljšale. Zdravstvo je hitreje dobivalo zasluženi denar, s tem jamstvom pa si je lahko najelo tudi posojila. Ravno zaradi slednjih se pojavlja bojazen, da se bo ob letu, ko bo treba posojila vrniti, finančno stanje spet poslabšalo. Zato se v stav-
kovnem odboru ogrevajo, da bi posojila postala nepovratna.
V prihodnje bo v zdravstvu obveljal nov način financiranja, ko se bo zdravstveni dinar zbiral v republiški blagajni. Še pred nedavnim skupščini ni uspelo izglasovati enotnega republiškega financiranja bolnišnic in specialistične dejavnosti s tako imenovanim »malim zakonom«, zdaj pa se ta sistem kot zveličaven obeta za ves program
zdravstvenega varstva. Ne bi rekli, da v slovenskem zdravstvu obstaja neomajno zaupanje v bodoče financiranje, kar je bilo očitno tudi ob srečanju stavkovnega odbora. Ta bi namreč za odločitev, da se povsem odreče napovedani stavki, potreboval zagotovilo, da bo v prihodnje zdravstvu zagotovljen trden denar za njegovo delovanje. Tako pa še ni jasno niti kako bodo iz enotne zdravstvene vreče delili regijam. Niti še ni znano, koliko denarja nameravajo zdravstvu nameniti za prihodnje leto in kaj vse bo všteto v začetno osnovo pri določanju te vsote.
D. Ž.
narjev skupnega izplačila. Najvišja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo 21.264.200 dinarjev, skupaj z razliko pa 63.792.700 dinarjev.
Povečali se bodo tudi dodatki za pomoč in postrežbo, prav tako za 25 odstotkov, za toliko bo višja tudi kmečka starostna pokojnina, od 1. novembra bodo za toliko višja tudi denarna nadomestila za telesno okvaro, z veljavnostjo od 1. januarja pa bodo višje tudi preživnine kmetov.
Upokojenci bodo dobili pokojnine in razlike izplačane še pred prazniki, in sicer 27. novembra.
D. Ž.
SiK0©5S(GLAS   2. stran
Torek, 14. novembra 1989
MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Nemško vprašanje
Berlinskega zidu ni več. Podirajo ga dobesedno, podira se kot simbol. Zid je namreč že od nekdaj prispodoba za pregrajo, ki zapira neki svet in preprečuje, da bi vanj prodrli nevarni in škodljivi vplivi »nižjega« izvora. Ta naloga zidu ima svojo slabo in dobro stran: slabo zato, ker zaprti svet tudi omejuje, dobro zato, ker ga brani in hkrati dopušča nebeške vplive; zapira pred svetom naokoli in ne pred tistim, kije nad njim.
Zidovi imajo tudi to slabost, da niso večni. Zob časa jih slej ko prej načne. Veliki kitajski zid je danes samo še spomenik, manj slavni berlinski zid, ki mu je Erich Honecker nedavno prerokoval, da bo še vsaj sto let varoval realsocialistični raj pred škodljivimi vplivi gnijočega kapitalizma, pa je prešel kar čez noč. Tega ni zakrivil le kapitalistični virus; vsaj toliko ali še več so pripomogli državljani NDR, ki se že nekaj mesecev kakor narasle vode valijo proti ZRN. Naposled je zelena luč za rušenje zidu in odprtje meja zasijala še na nebu. Prižgala sta jo Mihail Gorbačov in Egon Krenz, novi in nepredvidljivi vzhodnonemški voditelj, ki se je nedavno mudil na nebeškem prestolu, v Kremlju.
Nepopisno je navdušenje, ki je zajelo Nemce na eni in na drugi strani zidu. Toda tisto, kar oni doživljajo kot uresničevanje svojega sna, lahko za druge postane prava mora. Sredi Evrope se znova zastavlja nemško vprašanje, tisto, kije tako usodno obvladovalo njeno novejšo zgodovino. Pruski Berlin je leta 1871 postal prestolnica združene Nemčije, velike države s še večjimi apetiti, ki je v tem stoletju kar dvakrat pahnila vso celino v svetovno vojno. Ko so 8. maja 1945 Nemci v tem istem mestu podpisali brezpogojno kapitulacijo, čemur je kasneje sledila še v Jalti dogovorjena razdelitev Nemčije in Berlina, se je zdelo, da je nemško vprašanje razrešeno enkrat za vselej. Nemčija in vsa Evropa sta se razdelili na dva dela, kiju ločita »železna zavesa«. Ta se je kmalu dvignila na jugu, na jugoslovanskih mejah, letos pa smo priča spekta-kularnemu dvigu na osrednjem in severnem odseku, najprej na madžarsko-avstrijski in zdaj še na mednemški meji. Zagrnjena ostaja le še slabo propustna češko-nemška meja.
Krenz in Gorbačov sta torej napravila kapitalno potezo. Zdaj sta na vrsti Helmut Kohl in George Bush. Prvi je takoj prekinil svoj obisk na Poljskem in se prek Berlina vrnil v Bonn. Kako bo odgovoril, sam ali skupaj s zahodnimi zavezniki? Kaj bo storil z novim valom rojakov z vzhoda? Jim bo lahko dal delo? Za njimi namreč v NDR že prihajajo Vietnamci; bodo morali zato iz ZRN oditi Jugoslovani in Turki?
Nemčija, ki se je sicer zmeraj uvrščala med srednjeevropske sile, je zdaj razdvojena med dvema velikima evropskima dogaja-njima. Na zahodu nastaja Evropska skupnost, »največji prostovoljni prenos suverenosti v zgodovini«. Zahodnoevropske države se v projektu Evropa 92 srečujejo na skupnem trgu, napovedujejo skupno valuto in se pogajajo celo o nekakšni konfederaciji. Na vzhodu pa se postopoma, a z velikimi dejanji drobi («dezintegrira«) sovjetski imperij, pri čemer nastaja gospodarski in geopolitični vakuum, v katerega vleče tudi Nemčijo.
Združena Nemčija bi najprej postala še večja ekonomska sila, ki bi oslabila integracijo v ES, hkrati pa bi, podobno kot nekoč, izkoriščala in obvladovala obubožane sosede na vzhodu. Zato mora združevanje Evrope (»novi evropski dom«) potekati hitreje od združevanja obeh Nemčij. V »Evropi brez meja«, kakršno propagira italijanski zunanji minister Gianni de Michelis in kakršna bi omogočila svobodno povezovanje v vseh ozirih, bi tudi združena Nemčija ne bila premočna. Obstoječih meja namreč ne kaže spreminjati, treba se je povezovati preko teh, ki so.
Nova Evropa bi torej lahko odgovorila na znova zastavljeno nemško vprašanje. Upamo le, da se ji ne bo spet vnel balkanski slepič. Potem ko je pred dnevi v zasluženi pokoj odšel še Todor Zivkov, ostaja na prestolih v Bukarešti, Beogradu in Tirani še nekaj trdoživih kamenodobnih paleokomunistov, ki očitno ne morejo iz svoje kože in utegnejo, preden odmro, svojim sosedom in vsej Evropi povzročiti še marsikak glavobol ali še kaj hujšega.
Opravičilo
V petkovem Gorenjskem glasu nam je tiskarski škrat na drugi strani pomešal naslove poročil Darinke Sedejeve o jeseniškem in Danice Žlebirjeve o tržiškem sindikatu. Avtoricama in bralcem se opravičujem.
L. Bogataj
(GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Naročnina za IV tromesečje 370.000 din
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski gliis urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SL.O in DS. ekologija). Danica Zavrl Žlebir (socialna politika. Tržič), Dušan Humer (šport). Vrne Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik rafija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Novinarstvo in pluralizem
Se bodo še krivile novinarske hrbtenice
Žalec, 9. novembra - Večina slovenskih političnih subjektov se v tem času predstavlja kot neopredeljena, vendar se za to neopredeljenost marsikaj skriva. Svoboda novinarstva pa se začne tam, kjer se konča omejevanje števila različnih mnenj, kjer se konča diktat interpretacije nekega dogodka. Popolne nevtralnosti v novinarstvu ni, je pa poštenost. Mediji so orožje politike, boj za oblast je boj za medije, ugotavlja Janez Janša iz Slovenske demokratične zveze.
V tej Janševi ugotovitvi je veliko resnice, saj ne poznamo samo politične odvisnosti medijev in novinarjev, ampak tudi gospodarsko, ki zna biti še bolj krvoločna za časnikarja kot prva. Poštenost in profesionalnost je v takih razmerah še težje obdržati, na kar kaže izkušnja novinarjev iz sicer politično pluralistične Italije. Goj-mir Tavčar iz tržaškega Primorskega dnevnika je na Gorjupo-vih študijskih dneh povedal, da je neodvisnost časnika relativna. Ko so novinarji pred leti terjali višje plače, so jih dobili na račun zmanjšanih svoboščin. Tako je na primer 70 odstotkov tiska v rokah treh ali štirih gospodarskih skupin in torej ni govora o neodvisnosti od različnih vplivov.
Kako bo pri nas s sredstvi obveščanja in časnikarji v pluralistični družbi, je težko reči, saj nimamo odgovorov na mnoga odprta vprašanja, zastavljena tudi na Gorjupovih dneh konec preteklega tedna v Žalcu. Samo nekaj teh vprašanj: kdo bo ustanovitelj glasil, ali skupščine oziroma parla-
menti ali stranke, ali bo SZDL še lahko ustanovitelj, če se bo organizirala kot stranka, kdo bo izbiral urednike in kako zagotoviti, da bodo zavezani resnici in ne vladajoči ali kateri drugi partiji, ali bodo novinarji smeli biti v strankah, kako zagotoviti avtonomnost uredništev, ali bodo stranke, ki so sedaj naklonjene novinarjem (to se v Sloveniji jasno kaže) tudi po morebitni zmagi tako dobrohotne do sredstev obveščanja (omenjena je bila poljska Solidarnost, ki je pred vstopom v vlado branila novinarsko hrbtenico, sedaj pa ji ni več tako všeč novinarska samostojnost. Itd. V kopici teh odprtih vprašanj je vsaj'za nekatere že mogoče najti odgovore, vsaj okvirne. Časnikarstvo se bo moralo samo zaščititi pred tistimi, ki se bodo oklicali za zaščitnike, za kar pa bo potrebna visoka profesionalnost, strokovnost, pa tudi poštenost. Poskusi krivljenja hrbtenic bodo še naprej. Zato potrebuje novinarstvo trdno organizacijo, tudi sindikat, ki bo po gmotni plati zagotovil novinarjem pogoje za samostojnost. Nujno
bo ustanoviti nevtralna in vsem dostopna glasila in RTV, jih financirati, ob teh pa bodo strankarska glasila, ki jih bo pač financiral tisti, ki jih bo ustanovil. Trg informacij in konkurenca bosta največja selektorja, kdo bo preživel in kdo ne.
Na okrogli mizi o novinarstvu in pluralizmu smo iz ust skoraj 100 odstotno zastopane uradne politike in alternative (opazili smo odsotnost mladinske stranke - op.p.) slišali zanimiva mnenja.
Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza) je dejal, da lahko zmaga novinarstvo, če bo objektivno in pošteno. Imeli bomo strankarske časopise, vendar bi bil zelo vesel, če bi imeli tudi neodvisne, nacionalne, nad-strankarske (RTV, osrednji časniki). Tista stranka, ki bi po zmagi postala kruta do novinarjev, nima pravice do zmage. Igor Savič z Radia Ljubljana je opozoril, da so tudi do novinarstva napredne usmeritve hitro pokvarljivo blago, zato se moramo novinarji sami zaščititi. V pluralizmu bo šlo za profesionalna vprašanja novinarstva, zato moramo svoj politični pluralizem zaščititi znotraj svoje organizacije. Ivan Pučnik iz Socialdemokratske zveze je menil, da je usoda in neodvisnost novinarstva odvisna od profesionalnosti novinarstva.
Novinarstvo mora krepiti samozavest. Skupščina ni pristojna za oceno dela novinarja, ampak je to pristojnost novinarstva. Do politikov mora biti novinarstvo objektivno in pošteno, vendar neusmiljeno. Igor Bavčar, Odbor za varstvo človekovih pravic je menil, da se njega in novih organizacij ni treba bati zaradi morebitne okrutnosti do novinarjev. Spoznal sem mnoge načine lomljenja novinarskih hrbtenic, je dejal in omenil, daje partijski časopis že sponzoriran od firm, katerih direktorji sedijo v čekaju. V pluralizmu bo šlo za dostojanstvo in pokončnost novinarjev. Gojko Brvar z ljubljanskega radia trdi, da je osnova eksistenčna neodvisnost novinarjev, brez nje pa so vse besede brez pomena. Možnosti za to je dovolj, tudi samostojno sindikalno organiziranje. Marjan Podobnik, predsednik Slovenske kmečke mladine pa Je sodil, da tisti, ki obljublja, da bo po volilni zmagi podpiral novinarje pri kritičnem delu, ne misli resno. In za konec še misel predsednika Društva novinarjev Slovenije Borisa Bergan-ta: "Doslej smo imeli pritiske samo z ene strani, v pluralizmu pa jih bo z več strani. Predvsem pa bo za časnikarstvo pomembno, da je osnova poštena in objektivna informacija, šele nato pa komentar."
J. Košnjek
Poziv edine radovljiške srednje šole svoji ustanoviteljici
Srednja šola na slabšem kot osnovne šole
Radovljica, 8. novembra - Ko so delegati radovljiške občinske skupščine na seji v sredo obravnavali poročilo o izvajanju programov samoupravnih interesnih skupnosti in izvajanju predpisov s področja družbenih dejavnosti, je bilo največ pripomb iz vzgojno-izo-braževalnih organizacij.
Delegacija Srednje šole gostinsko turistične in ekonomske usmeritve je opozorila na to, da v poročilih njihova šola skorajda ni omenjena in da bi se bilo treba ob uspehih pri reševanju prostorske stiske v osnovnih šolah (novi prizidki v Radovljici, Lescah, na Bledu, v Gorjah in kmalu tudi v
Lipnici) vprašati, kakšno je stanje v edini srednji šoli. Razmere pa so - kot je opozorila delegacija - slabe. Število dijakov in oddelkov se je v zadnjih dveh letih precej povečalo, za pouk 714 dijakov pa je na voljo manj kot 2000 kvadratnih metrov uporabne površine, in sicer na dveh lo-
kacijah - v Radovljici in na Bledu. Nekatere učilnice so zasedene tudi po štirinajst ur na dan, v vsakem oddelku je povprečno več kot 32 dijakov...
Delegacija ugotavlja, da je šola doslej imela pri reševanju prostorskega problema le moralno podporo, da pa bi bilo prav, če bi
se obljube začele uresničevati. V srednji šoli ne zahtevajo nemogočega, zahtevajo le to, da ustanovitelj, radovljiška občinska skupščina, skupaj z republiško izobraževalno skupnostjo zagotovi prostorske razmere, ki bodo enakovredne osnovnošolskim.
C. Zaplotnik
V radovljiški izobraževalni skupnosti so v zadnjih letih sprejeli več varčevalnih ukrepov. Uvedli so gibljive šolske okoliše, ki so se dobro uveljavili na območju osnovnih šol Lesce in Radovljica (za otroke iz Begunj), nekoliko slabše pa v Lipniški dolini. V osnovnih šolah v Bohinjski Bistrici in v Begunjah so že v lanskem šolskem letu ukinili celodnevno šolo in namesto nje uvedli podaljšano bivanje. V osnovni šoli na Koprivniku je letos le en kombiniran oddelek (prvi in drugi razred), učenci tretjega in četrtega razreda pa se vozijo v matično šolo v Bohinjsko Bistrico). Novozgrajeni prizidki k šolam v Radovljici, Lescah, na Bledu in v Gorjah omogočajo šolam enoizmenski pouk, kar je pomembno predvsem zaradi velikega števila vozačev in kar 52-odstotnega deleža zaposlenih žensk. Do spomladi bo obnovljena tudi Upniška šola.
Spremenjen sindikalni statut je v Kranju pogorel
Neodvisnega sindikata ni!
Kranj, 9. novembra - Najsi je zavoljo hitrih družbenih sprememb se bolj nujno spremeniti sindikalni statut, da bo dohajal razmere, s člani kranjskega sindikalnega sveta niso pustili prepričati, da J sprejemanje tega akta »v paketu« utemeljeno. Brez zadržka, da jih imeli v sindikalnih vrhovih za heretike, so glasovali proti spremembam v doslej veljavnem statutu.
Radovljiški sindikat
Od ozimnice k prenovi
Radovljica, 9. novembra - Na četrtkovi seji razširjenega občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica, na kateri so med drugim obravnavali program neodvisnih sindikatov, teze za novi statut in druge kongresne dokumente, se ni zgodilo ničesar pomembnega: udeležba je bila na meji (ne)sklepčnosti, razprava pa sila skromna.
"S procesom prenove sindikata je bilo treba začeti," je na seji dejal predsednik občinskega sindikalnega sveta Anton Ažman. "Zadnje čase je bilo namreč velikokrat slišati, da sindikat skrbi le za ozimnico in za izlete in da se premalo vključuje v ostale aktivnosti. Priznati je treba, daje marsikje res bilo tako in da sindikat tudi sicer zaradi lagodnega življenja in povezanosti političnih organizacij ni imel svojega "jaz". Z novim programom pa tudi sindikat dobiva svoj "jaz", je dejal in opozoril na to, da morajo sindikalni aktivisti pri reorganizacijah uresničiti sindikalna stališča o novi organiziranosti v podjetjih.
V razpravi je bilo še najzanimivejše vprašanje, kakšna bo po programu neodvisnih sindikatov vloga direktorjev.
C. Z.
Že spočetka so razpravo o spremembah v dosedanjem statutu označili kot debatni klub, kajti vodstvo slovenskih sindikatov je predlog  spremenjenega statuta
ponudilo v odločanje v zgolj enofaznem postopku. Zato se je veliko razpravljalcev spotaknilo ne toliko ob vsebino sprememb, pač pa ob način njihovega sprejemanja. Ob tem niso kritično ožigosali le slovenskega sindikalnega vodstva, pač pa tudi gorenjske in kranjske delegate, ki so bili navzoči pri snovanju statutarnih sprememb, pa niso pravi čas povzdignili glasu, da bi bil postopek bolj demokratičen. Razprave o vsebini so ob obliki domala zbledele, vendar je bilo slišati zlasti glas zoper prihodnjo enosmerno sindikalno organiziranost v sindikatih dejavnosti, medtem ko sindikalisti v občinah pričakujejo, da se bodo delavci lahko svobodno odločali, v kakšen sindikat se bodo povezovali.
Jože Stegne, član republiških, in Branko Iskra, predsednik medobčinskega sindikata, ki sta prisostvovala kranjski seji. sta bila V navzkrižnem ognju ves čas v obrambni poziciji. Čeravno je bi-
lo njune razloge o nujnosti statutarnih sprememb slišati docela razumne, pa ogorčeni razprt'* vijaki niso mogli mimo neregularnega postopka. Cilj tudi v tem primeru ne opravičuje sredstev. zlasti ker so Neodvisni sindikat Slovenije v svojem gradivu napovedali, da bodo poslej bolj demokratični. Prvi. statutarni. kora* je bil, žal. storjen ravno v nasprotni smeri.
Sicer pa so v Kranju sodili- da tudi prenovljeni sindikati ne bodo mogli biti neodvisni. Tu« vnaprej bodo namreč delovali soodvisnosti z državno, poliltcn in poslovodno oblastjo, v tem ou-nosu pa bodo samostojni tolik0-kolikor bodo uspešno delovati. Ob ponujenem programu so po ' vomili v resnost sindikalne pr ' nove, češ ali ne gre le za reorg nizacijo. V Kranju si pi"en°v predstavljajo tako, da bo odpra vljen dolgoletni sindikalni rnOV zem in monopolni položaj. uv.. ljavljena   organizacijska   8lDj • vost in odprtost ter sindikai" pluralizem, ali z drugimi bc*ca ■ mi konkurenca med različnim sindikati.
D. Z. Žlebir
Torek, 14. novembra 1989
J NOVICE Pf DOCODKJJt
3. stran (i^^lKSJJ©ISIGLAS
PRED KONGRESOM SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Zakaj Milan Kučan ne bo več kandidiral za predsednika slovenskih komunistov
Priseganje na samo enega človeka je pogubno za vsako organizacijo
Demokracija ni kar tako
Kandidatura ni stvar človeka posameznika, ne more pa mimo posameznika. Menim, da je vsake politične organizacije konec tisti trenutek, ko se začne mišljenje, da v organizaciji ni nobenega človeka več, ki bi organizacijo lahko uspešno vodil. Normalno je, da se ekipa, ki je imela levji delež pri oblikovanju programa, preizkusi in išče skozi stvari, ki jih je predlagala. Zaupam človekoma, ki sta največ prispevala v pripravah novega programa ZKS, Cirilu Ribičiču in Franciju Pivcu, je med drugim povedal predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan v pogovoru z novinarji na 12. študijskih dnevih Mitje Gorju pa v Žalcu. Ne bi bilo pa demokratično, če bi komuniste v primeru poraza likvidirali z nedemokratičnimi sredstvi, je dodal.
slovenske ZK v ZKJ,
Zaradi zanimivosti dveurnega Pogovora v Žalcu, v katerem se Je Kučan, ki po anketah javnega mnenja vodi po priljubljenosti v Sloveniji, ponovno izkazal kot vešč, pronicljiv in tudi duhovit Politik, ki ga je težko presenetiti, objavljamo nekatere njegove odgovore oziroma razmišljanja. Zakaj ne bo, kljub podpori slovenskih komunistov, več kandidiral za predsednika partije, smo poudarili že v naslovu in podnaslovu. Na vprašanje, kako gleda na svojo 25 let dolgo pot poklicnega Politika in očitke, da je vojak revolucije, pa je dejal, da je v četrt stoletja res počel marsikaj in da seje v teh letih v Sloveniji in Jugoslaviji marsikaj zgodilo. Uporabil je svetopisemski rek, naj prvi vrže kamen vanj tisti, ki ni nikoli grešil, ter dodal, da zavida tistemu, ki nikdar v svojem življenju ni govoril ali delal napak. Če bi resno premislil svojo politično Preteklost, bi si lahko očital, da sem  nekatere  stvari ocenjeval preveč   optimistično. Nekatere Pobude bi morali postaviti prej ^'i jih oblikovati drugače, tako V;t bi jih razumela cela Jugoslavija- Naša konferenca je dobila vsejugoslovansko podporo, pa tega nismo znali izkoristiti. Če ob-C|nske in osnovne organizacije ?»Cdijo liberalnemu predsedniku. Je Kučan odgovoril z Leninovo Mislijo, da je največja nevarnost 2a partijo njena birokracija in nJena zavest. Prenova ZK ni Hi-ler proces in je odvisna od spreminjanja zavesti ter ljudi prenovitvenega mišljenja, ki jo vodijo, kiudi   prepričujejo konkretna reJstva ne programi. Vprašanje Je- ali bomo dali ljudem s prenovitveno zavestjo možnost, da se bodo uveljavili. Na 10. kongresu ^KS smo rekli, da to, kar živimo, 5J socializem. V takem nihče no-Ce živeti in ne živi dobro. Izhod ni v popravkih sistema, ampak v gpremembah.
*na polovica Jugoslavije želi zapreti drugo
Vprašanja Kučanu so ciljala na medijsko vojno v Jugoslaviji. na položaj Slovenije v Jugoslavi-
je in slovenske /.K. v Z.KJ, na podporo, ki jo uživajo ali naj bi jo uživali v Sloveniji slovenski politiki.
Slednje je komentiral zelo kratko: priljubljenost uradne politike in one druge bodo pokazale volitve in takrat bodo odgovori na ta vprašanja jasnejši. Do takrat pa lahko samo ugibamo. Za medijsko vojno v Jugoslaviji niso odgovorni samo mediji, čeprav padamo na izpitu profesionalnosti. Problem je, da polemiziramo s stališči, ne da bi bralci poznali avtentično, pravo vsebino. Tako sem mislil in tako mislim že sedaj in prav zato je mogoča manipulacija. Slovenija je del Jugoslavije na osnovi slovenske volje, premalo pa se potrudimo, da bi naša stališča spoznali ljudje po vsej Jugoslaviji. Imamo pravico reči, kakšno bo naše skupno življenje. Kako nas pa razumejo, pa je odvisno predvsem od nas, pa tudi od drugih. Kar mi ponujamo Jugoslaviji, je dobro za nas, pa tudi za druge, za vsakega človeka v Jugoslaviji. Nikomur ne odrekamo pravice misliti drugače, ne dovoljujemo pa, da bi nam kdo predstavljanje naših pogledov drugim preprečeval. Če bo v Sloveniji manjši vpliv komunistov, to ne bo vplivalo na položaj Slovenije v Jugoslaviji, seveda, če bo ta pravna država. Povezovalni dejavnik je lahko marsikaj drugega in ne le ZKJ ali armada. Interes Slovenije je, da se čim bolj odpre politični prostor, za katerega bi bilo slabo, če bi bil vezan samo na stranke. Slabo pa bi bilo prav tako, če bo kdo iskal uspeh samo na pozicijah protisocializ-ma in protikomunizma. Za politični uspeh je treba veliko več. Da dialoga v Jugoslaviji ni, nisem kriv jaz. Nisem pa seveda za tak dialog, v katerem moraš najprej sprejeti argumente drugega, potem se pa pogovarjaš. V takem ozračju dialog ni potreben. Mi dialoga nismo zagovarjali zato, da bi obšli federalne centre, ampak zato, da bi ti centri lahko delali. Danes pa smo prišli v položaj, ko ena polovica Jugoslavije želi zapreti drugo.
Janša je precenil svoj politični pomen
Na osnovi pisanja Janeza Janše v zadnji Mladini, da je bil Milan Kučan vpleten v snovanje procesa zoper četverico v Ljubljani in da naj se ta problem razčisti pred volitvami, da potem s tem volilni boj ne bo obremenjen, je Kučan odgovoril, da je vprašanje Zorana Thalerja o tem v slovenski skupščini in Janševo pisanje v Mladini že v funkciji volilnega boja. Ker s procesom nimam nobene zveze, doslej nisem imela namena odgovarjati na vprašanje, ker pa je to že volilni boj, bom odgovoril, je dejal Kučan. V Mladini piše, da je bil proces montiran. Jaz razumem, da Janez Janša tako misli. Menim pa, da je Janša poveličal svoj pomen v tedanjem slovenskem političnem prostoru. Jaz sem Janšo cenil, nikdar pa nisem mislil, da je politični nasprotnik in moteč faktor, ki bi ga bilo treba na tak način odstraniti, kar je tudi v nasprotju z mojimi nazori. Vsak sicer lahko o svoji pomembnosti misli, kot želi, najmanj pa sem razmišljal o eliminaciji po sodni poti. O tajni preiskavi v Mikroa-di sem bil obveščen, je povedal Kučan, ko so preiskovalci želeli preveriti istovetnost najdene kopije stenograma njegovega govora na zaprti seji CK ZKJ z originalom. Istovetnost z originalom ni bila ugotovljena, pač pa s fotokopijo mojega govora, ki smo jo poslali na SZDL. O aretaciji Janeza Janše me je seznanil Božo Kovač, takrat pa sem tudi zvedel, da so našli tajni vojaški dokument, je povedal Kučan. Vprašal
Z Miloševićem se ne videvava
Na vprašanje, kakšni so njegovi osebni stiki z Miloševićem, je Kučan odgovoril, da se sedaj, ko ni več član predsedstva CK ZKJ, z njim več ne videva, zato dialoga med njima ni, kar je škoda. Pred tem je bilo najino pogovarjanje zelo zanimivo._
Odnosi z JLA
Pri odnosih z JLA pri vsakdanjem sodelovanju ni problemov. Skladno s svojimi dolžnostmi in sposobnostmi uresničujemo svoje obveznosti. Z napadi na JLA pa se ne ukvarjamo po svoji volji. Predvsem ni meril, kaj je razprava o JLA in kaj napadi. O reformah govori tudi armada in pri reformah nihče ne bo ostal neprizadet.
Cenim Šuštarjevo izjavo
Cenim in zelo pomembno se mi zdi, kar je rekel nadškof Šuštar glede vstopa vernikov v Zvezo komunistov. To je napisano tudi v programski zasnovi za naš kongres. Če kdo misli, da je to le naša propagandna poteza, se moti. To je naše prepričanje, da je treba ideje socializma uveljavljati na druge načine.
pa se je, ali se bo v prihodnje tako dogajalo s političnimi nasprotniki.
Oblast je oblast, je dejal Kučan. Nisem prepričan, da bo šel razvoj samo k neodvisnemu novinarstvu. Bodo tudi strankarski časopisi. Vnaprejšnjih garancij ni. Edina garancija bo konkurenca, želja po neodvisnem novinarstvu pa tudi skriva strah, da si ga ne bi prilastil nasprotnik.
Mogoče bom tudi jaz na vrsti
Soglašam s Kocjančičevo utemeljitvijo in predlogom za abolicijo Vllasija in soobtoženih. Ne razumem pa tistih, je dejal Kučan, ki zavračajo abolicijo, po drugi strani pa zagovarjajo pravno državo, v kateri je abolicija sestavni del pravnega sistema. Ne morem reči, da ne bo šlo kdaj tudi zame, vendar bi želel, da se v sodnem procesu dokaže ali ovrže krivda. Procesu v Titovi Mitrovici je treba posvetiti vso pozornost, saj je to preizkusni kamen načel o pravni državi in neodvisnem sodstvu, o katerem govorijo mnogi dokumenti, tudi slovenski. Dvom pa je upravi-[ čen, če vemo, kako se je vse skupaj začelo.______
Programsko - volilna seja občinske konference ZKS Tržič
J. Košnjek
Čim hitreje in pošteno povedati resnico
Tržič, 9. novembra - V preteklem mandatnem obdobju smo bili priča intenzivnemu vsestranskemu političnemu dogajanju, ki je različno vplivalo na člane Zveze komunistov, je v svojem poročilu ugotavljal sekretar obeske konference ZKS njen sekretar Jože Klofutar: za del članstva je vse, kar je nastalo novega, pomenilo Napredek, bolj demokratične odnose, zagotovilo za hitrejši razvoj in večjo socialno varnost, ustreznejšo vlogo cve
„ pozna pri manjšem ...
So zastareli, prenovitveni procesi zamujajo, še vedno je preveč čakanja na direktive "od zgoraj" in premalo ^•noiniciative. "Vendar slaba ocena ne sme vzeti volje do dela vnaprej; s svojo vsakodnevno aktivnostjo in °»našanjem bomo prepričali ljudi, da smo sposobni in pripravljeni spreminjati neugodne okoliščine in razme-re> v katerih živimo. Na tej osnovi se bo v prihodnje bolj kot kadarkoli doslej oblikovalo zaupanje ali nezau-panJe ljudi v Zvezo komunistov in komuniste tudi v Tržiču," je poudaril Jože Klofutar. ■ V razpravi na poročila se je po-.*?a'o veliko nezadovoljstvo starih r^'ških komunistov. Zora Šemrl, ,ekretarka KO Bistrica se ni strinja-* 1 oceno, da so bili sekretarji prt-J/' o delavni. Pogreša oceno, kaj je Uredil občinski komite. Sekretarji
^"••ja. Nadalje je" ugotavljala, da {,Kfbi za članstvo v tržiški občini ni.
naredili marsikaj tudi mimo ko-
..lr°ko analizo bi morali narediti o nj ■ '"nstvu. Izstopi so se vrstili. Veliko ' "ilo starih komunistov, ki so dol-Y 'eta pošteno delali. Na koncu VY n.'nfie ni rekel hvala. Lahko pa s:.'[žiču pričakujejo, da bo še mar-n'KUo izstopil. Tudi visoka članari-g je lahko ob tej draginji upravi-j n vzrok. Ne more se strinjati tudi v "■"vijo, da komisija za izobraže-s^nje ni imela dela; komunisti, po-v ICJ pa sekretarji bi potrebovali jo K Več in,ormacij, kot jih dobi-, • Ne strinja se tudi z očitkom, da soj|'J° direktiv "od zgoraj". 40 let
P k
p.    res čakali, je poudarila, saj ob , 'nem delu, zadolžitvah v tovarni, ^'Jevni skupnosti, sekretarji res ne
morejo uspešno voditi osnovne organizacije. Pomoč upravičeno pričakujejo od občinskega sekretarja. Kar se tiče volitev občinskega sekretarja, bi morale osnovne organizacije dobiti oceno obeh kandidatov in njune programe. Komunisti bi morali tudi bolje poznati rezultate gospodarjenja v Tržiču, prestrukturiranja gospodarstva, štipendira-Nacionalni program je za Tržič veliko breme. Doma manjka za zdravstvo, šolstvo, socialno skrbstvo. Vse gre že na škodo trži.škega človeka. Morali bi imeti program,, ki bi bil uresničljiv in učinkovit.
Na kritiko Karla Ahaeiča. sekretarja KO iz Podljubelja, da bi bilo prav. če bi osnovne lahko razpravljale 0 kandidatih in dajale dodatne predloge, je Jože Klofutar pojasnil, da je težko pravočasno in v skladu s postopki opravili vse faze volitev, če že v začetku zamujamo. 2e februarja SO se dogovorili za začetek evidentiranja, potem pa so morali podaljševati roke tako daleč.
da se je zavleklo na tik pred zdajci. Neaktivnost posameznih sekretarjev je šla tako daleč, da je bil prisiljen celo po domovih iskati mnenja odgovornih komunistov.
Stane Mešič iz Pristave se je spraševal, kaj se dogaja, da danes nihče noče več v Zvezo komunistov. Če umira organizacija Zveze borcev, je to razumljivo, kajti tam ne more biti podmladka, toda Zveza komunistov je odprta za mlade. Če sprejemov ni in jih ni po vseh občinah, je nekaj hudo narobe. Po njegovem mnenju so krivi tudi dogodki, ki danes z vso silo in brez zadržkov prihajajo na dan: pomori nedolžnega prebivalstva po vojni. "O tem takrat nismo ničesar vedeli," je poudaril. "Jasno je treba povedati, zakaj se je to zgodilo. Kdo je za to kriv? Če je to ukazala partija, ki je bila takrat na oblasti, potem izstopim ta trenutek. Tega mi nismo delali. Če pa je res, je treba povedati, kdo je delal napake. Množica komunistov je med vojno in po vojni delala
do konca pošteno. Njim teh umazanij ne smemo naprtiti. Slovenska ZK je pred kongresom. Če ne bo odgovorila na to, ne glede na rumeno barvo - bo vse plehko, ne bo imela nobene perspektive."
Stane Mešič se je dotaknil tudi odstopa Franca Popita. Slab občutek ima pri tem; problematika, ki jo je Popit nakazal, je bila pometena pod predpražnik, namesto da bi se je lotili. Kot on pozna njegovo delo, je bil vedno zagovornik dela s sekretarji. V Tržiču vse bolj izgubljajo stik z ljudmi in če bodo osnovane organizacije umaknili iz delovnih organizacij, bo še slabše.
Tina Tomlje je ugotavljala, da'so razmere v Tržiču zrcalna slika celotne Zveze komunistov. Ob njihovem programu se je vendarle pokazala neka notranja kritičnost, novo iskanje. Kot se spominja je bilo v prejšnjem programu vsega tega manj. Treba je povsod naliti čistega vina. O dogodkih takoj po vojni, ki danes razburjajo javnost, je dejala, da so to prezgodaj odprte rane, ki bodo zagotovo vplivale na stanje pri nas. Ta vprašanja se bodo vse bolj postavljala. Vendar partija nanje ne more odgovoriti. Te stvari hranijo drugi, državni arhivi. Je pa prav, da se stvari raziščejo, povedo jasno.
Z manjšimi popravki so bila na koncu sprejeta vsa poročila konference in opravljene volitve, ki pa so se na koncu zataknile zaradi nesklepčnosti konference.    ~, ,
D. Dolenc
Pričakovali smo, da prve naše demokratične volitve z večjim številom kandidatov, kot se jih voli, ne bodo enostavne. Po vseh občinskih partijskih konferencah so se nanje z vso skrbjo pripravili. Tudi v Tržiču. Potek samih volitev so podrobno obrazložili v posebnem sklepu o postopku kandidiranja in volitvah organov Občinske konference ZKS Tržič. Točno je bilo določeno, da mora biti na kandidatnih listah najmanj 30 odstotkov več kandidatov od števila, ki se voli, kandidatne liste morajo biti od delegatov potrjene, same volitve članov občinskega komiteja, statutarne komisije, nadzorne komisije in delegatov za 11. kongres morajo biti tajne. Izvoljeni so kandidati, ki dobijo največje število glasov in jih podpre več kot polovica navzočih delegatov.
Prvi krog tajnih volitev, članov občinskega komiteja, je potekal v redu. Od 28 kandidatov so jih izvolili 21. A ker sta zadnja dva dobila enako število glasov, po 22, so za oba kandidata morali volitve ponoviti. Pri dodatnih volitvah je potem le en kandidat dobil glas več in tako je bil novi komite dokončno izvoljen.
Toda, zdaj se je zataknilo, da se bolj ne bi moglo. Verifi-kacijska komisija je ugotovila, da je šest delegatov po prvem krogu volitev odšlo in kvoruma ni več. Namesto potrebnih 47 delegatov je navzočih le še 45! Za izvolitev 21. člana komiteja so bili delegati enotni, da kvorum ni potreben, saj je pri prvih volitvah bilo navzoče še dovoljno število delegatov, toda vprašljive so bile volitve v vse ostale forume, za statutarno in nadzorno komisijo ter za delegate za 11. kongres. Navzoči so bili nemočni. Ura je bila pozna in sklenili so volitve opraviti kljub manjkajočima dvema delegatoma. Bodo veljale? O tem bo sklepala statutarna komisija pri CK ZKS.
Če bodo hoteli imeti Tržičani volitve po črki pravilnika, bodo morali svoje volitve ponoviti. Znova sklicevanje, znova stroški, znova izgubljen čas. In to samo zaradi nediscipline nekaj komunistov. Demokracija pač zahteva svoje. Zahteva odgovorne, zrele ljudi. Tu ne gre več po domače. Eno je gotovo: Tržičani so na prvem izpitu demokracije padli.
D. Dolenc
Evidentiranih devetnajst ljudi
Kdo bo novi župan?
Škofja Loka, 13. novembra - V predsedstvu občinske konference SZDL v Škofji Loki so v četrtek strnili imena kandidatov, ki so jih y SZDL-jevskih okoljih evidentirali kot možne prve občinske može. Za predsednika vlade so povsod evidentirali sedanjega predsednika Braneta Mohoriča, medtem ko so vrata županstva odprli kar devetnajstim.
V občinski konferenci SZDL bodo z vsemi evidentiranimi opravili pogovore. Dodaten čas za evidentiranje si je izboril sindikat, ki bo v svoje osnovne organizacije poslal spisek doslej evidentiranih s ponudbo, da ga dopolnijo še s kakšnim novim imenom, če menijo, da je potrebno.
Od tistih evidentiranih, ki bodo pristali na kandidaturo, v občinski konferenci SZDL pričakujejo program oziroma svoje poglede na opravljanje te funkcije. Glede na to bodo na programski seji občinske konference izbrali enega kandidata, s katerim bo SZDL nastopala in ga podpirala v predvolilnem "boju". Zato bodo vsi, ki bodo pristali na kandidaturo, hkrati s svojim programom morali pristati tudi na to, da bodo javno nastopali v predvolilnem obdobju.
Za novega župana so v SZDL evidentirani: Jože Albreht (KK SZDL Davča, Zminec, Javorje, Lučine, društvo invalidov Škofja Loka), Franc Benedičič (KK Dražgoše), Stane Čadež (KK Dražgoše), Ida Filipič-Pečelin (KK Sorica, Bukovica-Bu-kovščica), Janez Kos (občinski svet Zveze sindikatov), Tomaž Košir (KK Bukovica-Bukovščica, predsedstvo občinske konference SZDL), Ivan Kristan (občinski svet Zveze sindikatov) Zdravko Krvina (OK ZRVS), Bogomila Mitič (KK Stara Loka-Podlubnik, OK ZKS, predsedstvo OK SZDL), Slavko Mohorič (KK Sovodenj, Žiri, OK ZSMS), Ivan Oman (KK Lenart-Lu-ša), Mirko Polajnar (KK Železniki), Brane Selak (OK ZZB NOV, predsedstvo OK SZDL), Janez Sušnik (OK ZSMS), Franc Sifrar (KK Lenart-Luša), Janez Šolar (KK Železniki, Selca), Janez Ziherl (KK Škofja Loka-mesto, OK ZRVS, občinski sindikalni svet, predsedstvo OK SZDL), Jure Žakelj (OK ZZB NOV), Štefan Žargi (KK Kamnitnik, občinski sindikalni svet).
H. Jelovčan
Škofjeloške izkušnje ob oblikovanju družbenih podjetij
Čigavo premoženje in režijci
Škofja Loka, 13. novembra - V škofjeloški občini se je doslej že 38 odstotkov organizacij združenega dela preoblikovalo v družbena podjetja in sprejelo tudi nove statute.
Preoblikovanje po besedah družbene pravobranilke samoupravljanja Anice Greblo poteka brez večjih zapletov. Problemi pa nastajajo tam, kjer se osamosvajajo nekdanji tozdi in postajajo samostojna podjetja. Gre namreč predvsem za to, kako pošteno razdeliti skupno premoženje pa tudi delavce v skupnih službah, ki jih je nenadoma preveč; izločeni tozdi se jih elegantno odpovedo oziroma vzamejo le najpotrebnejše in najboljše ljudi, medtem ko večina ostaja na skrbi "matičnega" podjetja.
Anica Greblo svetuje razumen dogovor, saj reševanje sporov pred sodišči pomenijo zavlačevanje, izvedenska mnenja pa so zelo draga. Kar zadeva presežke delavcev, obstaja tudi realna nevarnost, da se ta problem rešuje po poti stečajev. Proti temu so nastopili tudi škofjeloški komunisti na minuli programsko-volilni konferenci ter med drugim terjali, naj se v občini izdela skupen strokovni projekt za reševanje tehnoloških presežkov delavcev.
H. Jelovčan
©MMiS»iEHGLAS 4. stran
/ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
Torek, 14. novembra 1989
KRATKE GORENJSKE
Cestna in komunalna skupnost Jesenice
Urejena cesta na Šmarjetno goro - V programu krajevne skupnosti Stražišče so imeli zabeležno tudi obljubo o ureditvi ceste na Šmarjetno goro. Nekajkrat so med letom opozarjali nanjo, mora biti ta cesta gotova še letos. Cesto so celo leto urejali, še posebno na zgornjem najbolj zahtevnem delu od vrha do sedla. Na tem odseku so jo razširili, nasuli in utrdili. Prejšnji teden pa so na tem zadnjem odseku položili tudi grobi asfalt in uredili muido. Do prihodnje spomladi naj bi se zdaj pokazalo, ali bodo na cesti potrebni še kakšni "popravki", potem pa jo bodo asfaltirali še s finim asfaltom. Zdaj je torej tudi dostop na Šmarjetno goro z avtomobili v glavnem mogoč brez težav. In v teh meglenih dneh je na Šmarjetni gori sonce. Na sliki: Minuli teden, v četrtek, so asfaltirali okrog pol kilometra dolg odsek ceste na Šmarjetno goro od vrha do sedla. - A. Ž. - Foto: F. Perdan
Oslovstvo
Res je, da do konca tega srednjeročnega obdobja ostaja še približno leto dni in da je ocena o uresničevanju programov, sprejetih na začetku obdobja, še preuranjena. Prav gotovo neobjektivno in nekritično bi bilo že zdaj ugotavljati, kako so se ponekod v občinskih ali v krajevnih skupnostih "zaplanirali" oziroma bolj poslušali želje kot realne možnosti, saj je glavni razlog za skrčevanje načrtovanih del (ponekod) prav gotovo drugje-predvsem v hiperinflaciji.
Pa vendar vsega ne moremo opravičevati z imenovalcem "inflacija". Predvsem kar zadeva srednjeročni program rednega in tako imenovanega investicijskega vzdrževanja in obnove regionalnih cest na Gorenjskem, je razlog treba iskati tudi še kje drugje. Program na začetku obdobja so sprejemale in tudi s finančnimi viri podprle občinske cestne (in komunalne) skupnosti, saj so takrat še upravljale z njimi. Potem je prišla tista (že večkrat uporabljena) sprememba, ko so regionalne ceste prišle "pod okrilje" Skupnosti za ceste Slovenije. Gorenjci se niso zlahka (zaradi slabih izkušenj v preteklosti) sprijaznili s spremembo, vendar so ob zatrdilih iz republike upali, da bodo z lastnim sofinanciranjem (denarjem) za te ceste resnično imeli prednost v bodočem programu.
Ob težavah, ki niso obšle tudi slovenske skupnosti za ceste, pa se ta trenutek v občinskih skupnostih za ceste na Gorenjskem marsikje počutijo, da so bili zapeljani na led. Sprejeti program na regionalkah namreč ostaja v glavnem na papirju. Zato ni čudno, da se pred ukinitvijo občinskih skupnosti za ceste ponekod sprašujejo, ali bomo, kar zadeva Sise, "pokopali" prav vse (dobre in slabe) izkušnje, ali pa zgolj in predvsem takšne, "oslovske", kot je na primer na regionalnih cestah...
A. Žalar
Diapozitivi Pokrajina 89
Kranj - Foto kino klub Janez Puhar Kranj prireja danes (torek) v klubski sobi ob 18. uri predvajanje diapozitivov, ki so jih prejeli za razstavo Pokrajina 89 in so prišli v izbor. Ogledali si bodo tudi ostale.-Prireditev bosta vodila član žirije Marko Aljančič in predsednik kluba Marko .Šmuc.
V znamenju praznovanj Linhartovih jubilejev - I^tos so v Radovljici začeli s praznovanji Linhartovih jubilejev in v ta program se je vključilo tudi Kinopodjetje Radovljica s postopnim uresničevanjem dolgoletne želje po obnovi in preureditvi dvorane in sicer v dvojno - za filmsko in gledališko dejavnost. Seveda tega programa preureditve ne bo moč uresničiti čez noč, vendar pa je spodbuden že začetek. Po idejnem projektu arhitekta Marka Smrekarja so zdaj najprej obnovili notranji del vhoda z gostinskim delom in blagajno. Priložnostna otvoritev te prenove oziroma začetka urejanja celotne dvorane je bila minuli teden v četrtek, ko je bil na sporedu tudi slovenski barvni film Kavarna Astoria, ki je na letošnjem puljskem filmskem festivalu dobil dve zlati areni in sicer za režijo (Jože_ Pogačnik) in za najboljšo moško vlogo (Janez Hočevar). - A. Ž. - Foto: F. Perdan
ureja ANDREJ ZALAR
Dobro sodelovanje s krajevnimi skupnostmi
Jesenice, 13. novembra - Dve stvari sta značilni za cestno in komunalno skupnost občine Jesenice. Program je sicer sestavljen in več delov, glavni del programa pa predstavlja neke vrste sestavljenko programov krajevnih skupnosti v občini, s katerimi samoupravna interesna skupnost v tem srednjeročnem obdobju oziroma že od ustanovitve skupnosti dobro sodeluje. To bi zato veljalo upoštevati in uporabiti kot iztočnico tudi po ukinitvi oziroma ob novi organiziranosti tega dela dejavnosti v občini. Druga značilnost pa je, da je skupnost pred dvema letoma jeseniški izvršni svet zadolžil za koordinacijo in organizacijo ureditve telefonskih priključkov v občini.
zbrati dovolj denarja. Pri tem pa jih pesti tudi odplačevanje najetih posojil za dosedanja dela. Problem torej, ki čaka občino tudi po novi organiziranosti na tem področju.
"Pri komunalnih napravah skupne rabe, ki se financirajo iz prispevne stopnje 1,42 odstotka od bruto OD iz dohodka in iz sredstev krajevnih skupnosti ter dodatnih dogovorov z delovnimi organizacijami, pa program dokaj zadovoljivo uresničujemo na vseh področjih," ugotavlja strokovni delavec za cestno in komunalno skupnost občine Jesenice Jože Svetina.
"Zadovoljni smo » z rednim vzdrževanjem nekategoriziranih cest, parkirnih prostorov, javnih zelenic m in parkov in javne razsvetljave. Zagotovljena so tudi sredstva za izvajanje skupnega programa po krajevnih skupnostih. H Razen tega pa sodelujemo tudi z ostalimi interesnimi skupnostmi, kadar gre za komunalne naprave; predvsem z Območno vodno skupnostjo Gorenjske, s kmetijsko, z Gozdnim gospodarstvom in še nekaterimi. Zagotavljamo pa tudi sredstva za vzdrževanje športnih objektov po sporazumu. Kar zade-
Primer uspešnega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi je tudi cesta Planina pod Golico s parkirišči za smučišče Španov vrh...
Na področju tako imenovanih individualnih komunalnih naprav, kjer samoupravna interesna skupnost zdaj samo spremlja izvajanje programa, denar pa zbirajo delovne organizacije oziroma investitorji, je kar nekaj težav. Delovne organizacije za uresničevanje programa na področju izgradnje primarnih vodovodov, dokončanja odlagališča odpadkov, izgradnje čistilne naprave... ne morejo
Gasilsko društvo Olševek
4
Jože Svetina
va modernizacijo nekategoriziranih cest in še nekatere druge dejavnosti, bo program v glavnem uresničen. Morda bo nekaj manjših del ostalo, ta pa bodo imela prednost prihodnje leto."
Čisto konkretni pa so tudi rezultati na kategoriziranih oziroma lokalnih cestah, ki jih je v občini 28 kilometrov. Letos so bili modernizirani odseki Javornik-Javor-niški rovt, Planina pod Golico s parkirišči, 150 metrov dolg odsek na Dovjem, začela se je modernizacija ceste na Srednji vrh, precej je bilo narejenega na cestah v krajevni skupnosti Žirovnica. Jože Svetina je ob tem še posebej poudaril, da zelo dobro sodelujejo z JLA in domala povsod v občini s krajevnimi skupnostmi.
"Posebna naloga naše skupnosti je tudi koordinacija in organizacija urejanja telefonskih priključkov v občini. Na tem področju se že dve leti srečujemo z velikimi težavami zaradi omejenih zmogljivosti sedanjih avtomatskih telefonskih central, po drugi strani pa so domala cele krajevne skupnosti ali večja območja le-teh še vedno nepokrita s telefoni. Letos nam je uspela akcija za ureditev okrog 170 priključkov v krajevni skupnosti Podmežaklja, kjer so tik pred vključitvijo. Pripravlja se obnova telefonskega omrežja v Tomšičevi ulici in akcija v krajevni skupnosti Hruška skupaj s Karavanško poslovno skupnostjo. Naša skrb pri tem bo zagotovitev okrog 280 telefonskih priključkov za potrebe krajanov v KS Hruška. V pripravi pa je tudi že samoupravni sporazum za financiranje avtomatske telefonske centrale v Kranjski gori. Pogovorili se bomo z združenim delom. Sicer pa, kar zadeva izkušnje dveh let s telefonijo v občini, moram reči, da zelo dobro sodelujemo s Podjetjem za PTT promet Kranj, po drugi strani pa zelo moti togost pri postopkih za pridobitev vse dokumentacije, vključno z uporabnimi dovoljenji."
A. Žalar
Soseska Rupa v KS Vodovodni stolp
Dom je pod streho      Zdaj tudi kanalizacija...
Dom so letos zgradili do strehe, spomladi pa nameravajo nadaljevati...
Olševek, novembra - Nalogo, ki so si jo zastavili člani gasilskega društva Olševek v krajevni skupnosti Hotemaže-Olševek v kranjski občini, so uresničili. Prihodnje leto bo društvo praznovalo 45-lerni-co obstajanja in delovanja, letos pa so zgradili do strehe nov gasilski dom.
O izgradnji novega doma so začeli razmišljati že pred leti in so potem 1984. leta tudi podrli dotrajano stavbo nekdanjega kulturnega doma (in še prej rojstno hišo Cirila Preglja). Za akcijo, da zgradijo nov dom pa so se, potem ko so čez zimo pripravili vso potrebno dokumentacijo, odločili letos spomladi.
"Za pomoč smo se obrnili na krajane, ki so nas resnično zelo podprli. Dali so nam 45 kubičnih metrov lesa in nabrali smo takrat tudi 8,57 milijona (novih) dinarjev"sta pred dnevi, pred skorajšnjim zaključkom letošnje akcije razlagala skupaj s člani predsednik društva Franci Podjed in poveljnik Jure Podjed. "Če nam krajani ne bi z materialom, denarjem, delom in mehanizacijo priskočili na pomoč, nam letošnjega programa, ob tem, ko smo imeli še težave z izvajalcem, ne bi uspelo uresničiti. Tako pa je dom zdaj pod streho in prihodnje leto nameravamo nadaljevati..."
Dragocena pa je bila spomladi tudi pomoč občinske gasilske zveze in kasneje še posojilo Zavarovalne skupnosti Tri-glav-Gorcnjske območne skupnosti Kranj. Seveda pa pri gradnji doma ni manjkalo tudi prostovoljnega dela in člani so med pogovorom še posebej poudarili, da je bil nazadnje pravi "motor" pri akcijah prav predsednik društva Franci Podjed. Vsi skupaj pa so hvaležni za pomoč tudi žagi v Gradu pri Cerkljah, kmetijsko zemljiški skupnosti in kranjskemu Gradbincu. Zdaj so pred tem, da se bodo morali na krajane in širšo skupnost ponovno obrniti za podporo. Spomladi nameravajo nadaljevati in zgraditi orodišče in potem proslaviti tudi 45-letnico delovanja. Na pročelje doma pa nameravajo vzidati tudi ploščo, da je na kraju, kjer je zdaj gasilski dom, bila nekdaj rojstna hiša Cirila Preglja. Upajo tudi, da jih bodo tudi tokrat krajani spet tako podprli, kot so jih letos spomladi, za kar se jim ob tej priložnosti zahvaljujejo in hkrati tudi priporočajo...
A. Žalar
Rupa pri Kranju, novembra - Odbor v soseski Rupa v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini, ki mu predseduje Franc Perčič, si vse od izvolitve pred dvema letoma in pol prizadeva, da bi dosledno uresničili takrat začrtani program.
"Najprej smo se lotili ureditve oziroma obnove doma in program potem uresničili. Druga naloga, ki smo si jo zastavili, pa je bila ureditev cest v vasi in poskrbeti za odvodnjavanje meteornih voda. To akcijo končujemo prav v teh dneh," je konec minulega tedna povedal predsednik odbora Franc Perčič.
Franc Perčič
prispevki in delom. Za položitev cevi za meteorne vode in za asfalt so sami na Rupi zbrali 30 odstotkov denarja. V vasi je potem kanalizacijo urejalo KOG P Kranj, zadnjih nekaj več kot 100 metrov cevi od konca vasi do izliva v Rupovščico pa so se lotili s
Zadnje cevi so položili minulo soboto...
prostovoljnim delom. V šestih delovnih akcijah, zadnja pa je o'' la prav minulo soboto, so tudi to nalogo uspešno končali.
Franc Perčič je poudaril, da *° jim pri tej akciji še posebej pomagali tudi tajnik krajevne skupnost' Konrad Pavli, strokovni delavec Cestno komunalne skupnosti Rado Pečar in družine Strupijevih "a Rupi, ki so skrbele za okrepe"« oziroma hrano ob akcijah in P°" magale pri traktorskih prevozih^
(člani) Med 105 člani društva jih je še posebno aktivnih okrog 40. Letos sicer celotnega operativnega programa zaradi gradnje doma niso uresničili, vendar mladi v društvu prav zaradi dela in aktivnosti obetajo...
Obnavljanje znanja za reševanje - Gorsko reševalna služba Planin**■ *^ društva Kranj ima okrog 90 članov, ki so sicer dobro usposobljeni, dar pa morajo od časa do časa pridobljeno tehnično znanje tudi o vljati. Takšno celodnevno obnavljanje znanja so organizirali Pr*-'*{|i nedeljo, kljub izredno slabemu vremenu, na strelišču pri Prcddv Ugotovili so, da so člani strokovno in tehnično dobro podkovani, sla ^ pa je z opremo, ki jo bodo morali čimprej postopoma obnoviti. />a ^ poleg redne pomoči iz sredstev za Civilno zaščito nameravajo obrni ^ sredstva tudi na Zvezo telesnih organizacij (nenazadnje vsak drug« ^_ čan Kranja hodi v gore) in tudi na delovne organizacije, čeprav 12; * j_ njih pred petimi leti niso dobili ob prošnji za pomoč za opremo ni • govora... A. Ž.
Iskra Telekom
Iskra TEL zdaj tudi formalnopravno
Kranj, novembera - 27. oktobra so na Temeljnem sodišču v Kranju vpisali v sodni register podjetje v mešani lastnini kot družbo z omejeno odgovornosti s firmo: Iskra TEL - Podjetje telekomunikacijskih sistemov, d. o. o., Kranj. To pomeni, da so bili izpolnjeni dogovorjeni pogoji iz pogodbe o ustanovitvi, ki sta jo maja letos podpisala Iskra in Siemens AG.
Vsekakor je uradni rojstni dan primerna priložnost za nekaj svežih informacij in mnenj o podjetju Iskra TEL.
Blaž Kavčič, glavni direktor združenega podjetja Iskra Telekom: "Menim, daje dan registracije mešanega podjetja Iskre in Siemensa zgodovinski datum v razvoju slovenske in jugoslovanske industrije. Gre za prvo res klasično formiranje takega podjetja, klasično sovlaganje dveh kapita-lov, našega in tujega. Siemens investira tudi v naše znanje, v našo industrijsko lastnino, ki jo predstavlja predvsem program SI 2000. Partnerja vloženega kapitala ne moreta več vzeti nazaj; lahko ga črpata samo v obliki dobička Iskre TEL ali v primeru stečaja te firme. Druga vlaganja v Jugoslaviji temeljijo praviloma na različnih oblikah kreditnih odnosov.
Ustanovitev skupnega podjetja Iskre Telekom in Siemensa ima tudi širši odmev. Spodbudna je za številne tuje vlagatelje. V republiški vladi so že ugotovili pozitivne učinke dogodka na druge mednarodne projekte slovenske industrije.
V okviru združenega podjetja Iskra Telekom so velike možnosti za nadaljnje strateške povezave s tujimi partnerji. Nova organizacija je zelo prilagodljiva in omogoča ustanavljanje mešanih podjetij tudi v primerih, ko naša firma ni večinski lastnik."
Andrej Polenec, direktor mešanega podjetja Iskra TEL: "Ustanovitev podjetja Iskra TEL ne moremo obravnavati kot osamljen dogodek, saj že leto dni potekajo pripravljalni, organizacijski in pravni Postopki. V tem kontekstu je bila opravljena reorganizacija nekdanje Iskre Telema-tike in ustanovljeno prehodno podjetje Iskra JTS. Tedaj smo postavili osnovno rnikroorganizacijo, vključili naše strokovnjake v razvoj sistema EWSD v Muench-nu, itd. Zato podjetje lahko že danes, ob registraciji, ponudi kupcem sodoben javni digitalni sistem, ki je tehnično prilagojen jugoslovanskemu trgu. Pripravili smo se na začetek proizvodnje sistema EWSD v Kranju, kar pomeni, da smo uskladili enotni investicijski plan,- pri čemer Siemens Prispeva tehnologijo in opremo. Vzporedno je potekalo šolanje kadrov na vseh področjih, kot so razvoj, proizvodnja, tehnologija, kakovost, itd., tako da bomo v letošnjem decembru začeli poskusno proizvodnjo prvega, naročniškega dela EWSD, ki pomeni 45 odstotkov vrednosti sistema.
Najpomembnejše so marketinške aktivnosti. Sistem EWSD je pri naših kupcih dobro sprejet. V Jugoslaviji je k temu Pripomogel tradicionalni ugled Siemensa; Predstavitve so organizacijam PTT samo še dodatno dokazale zanesljivost in kako-
vost izdelka. Naročil je že precej, vendar večanje njihovega obsega omejuje trenutni politični položaj. Telekomunikacije so kot pomembna družbena infrastruktura namreč v veliki meri zadeva 'države' oziroma republik; vpliv politike na poslovno odločanje je večji kot pri drugih produktih. Zato bo za prodor trženja v nekaterih delih Jugoslavije potrebnega nekaj več časa.
Bistveno večji napor je potreben za predstavitev sistem EWSD pri naših tujih kupcih, kjer je Siemens manj znan, predvsem v Sovjetski zvezi in na Čehoslova-škem. Z doseženim smemo biti zadovoljni, v relativno kratkem času smo prodali prvi sistem EWSD v Sovjetsko zvezo, ustvarjamo pa si tudi nadaljnje konkretne izvozne možnosti.
Postopoma oblikujemo okvir ekonomičnega poslovanja. Ocenjujemo, da je minimalna začetna raven rentabilne proizvodnje sistema EWSD od 70.000 do 100.000 ekvivalentnih priključkov, čemur se bomo približali v naslednjem letu. Leta 1991 pa nameravamo prestopiti prag minimalne rentabilnosti in dosegati številke, ki smo jih zapisali v poslovni plan.
V našem podjetju sta dva nosilna programa: poleg EWSD še SI 2000. Slednji je uveljavljen že nekaj časa in v začetni fazi nosi levji delež plasmaja. Dosežena je določena razvojna stabilnost in ga začenjamo proizvajati serijsko. Tako je manj težav v delovanju, kupci pa ga ocenjujejo za ekonomičen in kakovosten digitalni sistem za manjše aplikacije. Razvoj SI 2000 se še nadaljuje, seveda le tisti del, ki je med partnerjema programsko usklajen.
Podjetje Iskra TEL ima torej ob svojem rojstvu sodobno programsko paleto izdelkov, usmerjeno v prihodnost, ima vizijo nadaljnjega razvoja, tako da ne moremo govoriti o začetnih problemih, s kakršnimi se navadno otepajo nova podjetja. Treba pa bo proizvajati v čimvečjih serijah, Čimbolj ekonomično in to v gospodarskih razmerah, ki nam nikakor niso naklonjene. Najboljša potrditev sprejetih odločitev bo seveda pozitivno poslovanje."
Frane Černe, vodja pravne službe Iskra Telekom: "Družabniška pogodba in med Iskro Telekom in Siemensom pomeni po mojem mnenju prejudic za podobne bodoče poslovne dogodke, ki po svoji velikosti verjetno prvega ne bodo presegle. Seveda pa ne želim vnaprej zavračati pozitivnih presenečenj. Zakon o podjetjih z razmerami, ki jih vzpostavlja, je pred vse, ki smo bili kakorkoli vključeni v doslej realizirano, postavi zahtevo po stalnem inoviranju. V vsakodnevni praksi je potrebno zapolnjevati številne praznine, ki
jih rojeva uveljavitev pravnega načela 'dovoljeno je vse, kar ni izrecno prepovedano'. Zato bi bio preskromno tajiti pomembnost dosežkov, ki jih je bilo potrebno ustvariti, da smo skupaj ustvarili datum 27. 10. 1989. Lahko bi uspeli tudi pol leta kasneje, prej pa nikakor ni bilo možno.
Primerjava s športnimi dosežki je najbrž nekoliko sporna, a vendarle: podpis te pogodbe predstavlja dogodek srednjeevropskih dimenzij, hkrati pa smo ob uresničevanje pogojev za njeno veljavnost pridobili vedenje in znanje, s katerim smo za precej korakov prehiteli okolje. Za delavce podjetja Iskra TEL veljajo danes določila kolektivne pogodbe, ki je nastala kot odraz naših notranjih delovnopravnih zakonitosti in napovedanega bodočega sistema na tak način urejenih delovnih razmerij. Prav gotovo podobne kolektivne pogodbe v jugoslovanskem pravnem prostoru še ni, kar pa seveda ne pomeni, da je zato naša morda nedorečena. Obravnavana vprašanja iz zadnje polovice leta pomenijo pomembno obogatitev pravnpteoreti-čnih dilem, ki spodbujajo uveljavljanje re-formske zakonodaje. Zato človeka veseli (najmanj to), če pri njihovem reševanju ne naleti na birokratske odnose pri vključevanju drugih sistemskih institucij. To vsekakor velja za gospodarsko zbornico Slovenije, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v zvezi s koletivno pogodbo, za • registrsko sodišče, seveda pa toliko bolj za vse, ki so v strokovnem smislu prispevali, da danes o vsem tem lahko govorimo v preteklem času."
Kazimir Mohar
Desetletnica Elanovega podjetja v Brnci
Smuči izvažajo v 24 držav
Brnca, 10. novembra - Elanovo podjetje za proizvodnjo in prodajo vplivali na prodajo, vendar se Športnih izdelkov Elan Avstrija v Brnci je v petek z odprtjem novih je to bolj poznalo pri oblačilih, Prostorov za proizvodnjo smučarskih desk (snovvboardov) ter s slo- manj pa pri alpskih smučeh, resnostjo, ki so se je udeležili Tomaž Košir, podpredsednik Gospo- kjer so že tako bogato ponud-darske zbornice Slovenije, Bojan Križaj in nekateri naši tekmovalci bo popestrili še z nekaterimi (Svet, Ulaga, Tepeš), proslavilo desetletnico.
Podjetje, ki je v začetku za- jejo, da bodo vsako leto pove-Poslovalo 70 ljudi, zdaj pa jih čali količino za deset odsto-°krog 140, je v desetih letih iz- tkov. Da bi lažje uresničili nadelalo več kot dva milijona pa- črte, so letos zgradili prizidek, r°v alpskih smuči - največ pred ki so ga odprli na petkovi slo-
novostmi. Kot je dejal Silvo Poljanšek, se v Elanu pripravljajo na ustanovitev drugega proizvodnega podjetja (izdelovanja jadrnic v Italiji) in za ustanovitev mešanega trgovskega podjetja na Japonskem, kamor že zdaj prodajo precej smuči.
C. Zaplotnik
Gospodinjstva elektrike
naj bi sporočala porabo
dvema letoma (296 tisoč pa-!"0v), letos pa približno toliko k°t pred petimi leti (190 tisoč). ?8 odstotni delež proizvodnje zvozijo v skupno 24 držav svete* največ pa v Združene drža-Ve Amerike, na Japonsko, v skandinavske države, v Italijo, Francijo, ZRN, Jugoslavijo... V Brnci izdelujejo smuči po drugačni tehnologiji kot v Begu-nJah, in sicer tako, da namesto °Dičajne (lesene) sredice upo-rabljajo poliuretansko peno. Kot je povedal član Elano-poslovodnega odbora za trženje Silvo Poljanšek, so v P°djetju v Brnci začeli lani iz-delovati tudi tako imenovane Sr"owboarde (smučarske deske) 2a turno smučanje, predvsem Ra za zabavo na snegu. Lani so J'n naredili okrog 10 tisoč, letos Predvidevajo, da jih bodo pridno 30 tisoč, sicer pa načrtu-
vesnosti ob desetletnici.
V Elanu so se pred desetimi leti odločili za ustanovitev proizvodnega podjetja v Brnci zaradi možnosti proizvodnje cenejših smuči in zavoljo uveljavitve Elana v državi, ki je po količini največja proizvajalka smuči na svetu. Desetletne izkušnje so pokazale, da je bil denar pametno naložen, in da se tudi za prihodnost ni treba bati. V Brnci bodo poleg snežnih desk, ki so novost v proizvodnem programu, še naprej izdelovali alpske smuči po enaki tehnologiji kot doslej in tudi v približno enakih količinah.
Čeprav sta bili zadnji zimi slabi, je Elanu uspelo zadržati 8-odstotni delež svetovne proizvodnje smuči, prodaja na nekatera območja (Koreja, Japonska, ZRN) pa se je celo povečala. Neugodni zimi sta sicer
Sami naj bi odčitali števec
Kranj, novembra - Na obračun porabljene električne energije imajo ljudje veliko pripomb, zaradi pogostih podražitev toliko več. Elektrogospodarstvo namerava uvesti novost, po kateri bi gospodinjstva ob podražitvah sama sporočala stanje na števcu.
Predlog bo v kratkem obravnavala interesna skupnost elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije, če bo sprejet, bodo morala gospodinjstva ob podražitvah elektrogospodarstvu v petih dneh pismeno sporočiti, kakšno je stanje na električnem števcu. Za prvi dan naj bi se štel dan, ko bi bile nove tarifne postavke objavljene v časopisih. Če pa kdo tega ne bo napravil, mu bodo dobavljeno električno energijo obračunali v sorazmerju s številom dni veljavnosti posameznih tarifnih postavk med dvema od-birkoma električnega števca.
Novost bi seveda predstavljala veliko razbremenitev za elek-trodistribucijske organizacije. Zdaj imajo angažiranih 118 stalnih odčitovalcev števcev, ki zmorejo mesečno odčitati porabo pri vseh porabnikih na visoki napetosti, pri večjih uporabnikih na nizki napetosti in še pri desetini vseh gospodinjstev z letnim obračunom porabe elektrike. Zaposliti bi morali še najmanj 500 ljudi, da bi lahko v dvajsetih dneh po podražitvi pravočasno odčitali števce vseh 747.294 porabnikov v Sloveniji. S študenti - od-čitovalci si lahko pomagajo le v večjih mestih. ^ y
Okno v svet
Iskra si je z mešanim podjetjem TEL odprla okno v svet.
Gospodarska kriza zaostruje družbena nasprotja.
Obubožani in prikrajšani so čedalje številnejši. Čustva se razgrevajo in slepijo razum. Pogrezamo se nazaj v balkanski mrak. v svet sporov in spopadov. Izgubljamo se v začarani krog nacionalizmov in mitov, ki nas bo prej ali slej zvrtinčil v kaos. Zato je nujno, da se ponovno zavemo stvarnosti: družbena nasprotja zaostruje gospodarska kriza. DSlabega gospodarjenja seveda ne odpravlja mahanje z zastavami in orožjem; učinkovito je samo trdo delo. Še bolj od žuljev na rokah so pomembni žulji na možganih. Odločilna je čvrsta in trajna povezava z razvitimi, ki omogoča pretok kapitala in znanja ter neprestano preverjanje kakovosti izdelkov in storitev na zahtevnih tržiščih. DIskra sije odprla takšno okno v svet. S koncernom Siemens AG je zasnovala mešano podjetja za proizvodnjo telekomunikacijskih sistemov, ki od 27. oktobra letos obstaja tudi formalno pravno. Imenuje se Iskra TEL. V slovenski industriji je položen temeljni kamen za gradnjo sodobnih digitalnih komutacijskih sistemov in ISDN, ki bodo infrastruktura informacijske družbe prihodnosti. Začet je nedvomno prelomni proces, ki utegne dobiti širši zgodovinski pomen.
V Iskri, Sloveniji in Jugoslaviji moramo odpreti še več podobnih oken, da bo svetloba pregnala meglo iz naših glav in jih napolnila z ustvarjalnim nemirom. Evropa 92 je temu primerna priložnost, dober zgled in izziv.
Nasloga nikakor ni enostavna. Vse skupaj je neprimerno bolj zapleteno, kot se zdi v tem pisanju.
A kanček optimizma tudi v najtežjih časih ne škodi.
Kazimir Mohar
IZ COSPODARSKECA SVETA
Uspeh je prava cena, v pravem trenutku
Cenovna politika postaja izredno pomembna, prava cena, v pravem trenutku pomeni uspeh. Prilagajanje inflaciji je nujno, zamuda ali napačna ocena lahko v jesenskih ali zimskih mesecih povzroči Alpini katastrofo. Že 10 odstotna napaka pri določanju cen (prenizke) nas lahko pahne v izgubo, pretirano visoka prav tako, pravi Franci Mlinar vodja finančno-računo-vodskega sektorja v Alpini Žiri.
» IV Alpini obresti in tečajne razlike predstavljajo več kot tretjino vseh stroškov in za obresti plačajo več, kot znašajo kosmati osebni dohodki. Pri zadolženosti se gibljejo v okviru načrta, letos pa naj bi jo znižali za tretjino, saj bodo sicer stroški obresti povzročili izgubo.
Količinska proizvodnja je v devetih mesecih za 7 odstotkov zaostala za načrtovano, izdelali so sto tisoč parov manj, kot so načrtovali, vendar računajo, da bodo proizvodnjo do' konca leta količinsko povečali. Proizvodnje zmogljivosti imajo z naročili pokrite do konca pomladi prihodnjega leta, pri nekaterih izdelavah še dlje. Količinsko in vrednostjo je nekoliko padel izvoz na zahod, kar pa so uspeli nadoknaditi z izvozom na vzhod. V lastni maloprodajni mreži so dosegli realno boljšo prodajo kot lani, izboljšali so tudi obrat zalog ter od 126 dni v lanskem letu uspeli čas od nabave materiala do izdobave kupcem skrajšati na 100 dni.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Šesta razdelitev razvojnega dinarja
Slovenski izvršni svet je pred kratkim šestič po vrsti razdelil razvojni dinar, ugodna posojila na 15 let z dveletnim zamikom in brez realnih obresti. Družbena in zasebna podjetja bodo prvi obrok dobila ta mesec, drugega pa januarja. Med njimi je tudi šest družbenih in dva zasebna podjetja z Gorenjske.
DIskri Kibernetiki Kranj so 7,78 milijarde dinarjev posojila odobrili za modernizacijo tarifnih merilnih naprav, novembra bo dobila 4,5 milijarde, januarja pa 3,28 milijarde dinarjev, kar skupaj predstavlja približno 20 odstotkov vrednosti projekta. Iskri ERO v Kranju so za povečanje in modernizacijo proizvodnje odobrili 27 milijard dinarjev, ta mesec bo dobila le 1,8 milijarde, januarja pa 25,2 milijarde dinarjev, kar predstavlja dobirih 20 odstotkov vrednosti projetka. Iskra Instrumenti Otoče bo za inovacijo (statični rekorder HT 7000) dobila 3.535 milijonov dinarjev posojila, ta mesec bo dobila 1.550, januarja pa 1.985 milijonov dinarjev, kar je prav tako p^bližno 20 odstotkov vrednosti projetka.
Alpetourov RTC Krvavec bo za drugo fazo dvosedežnice Tiha dolina-Njivice prejel 9.236 milijonov dinarjev posojila, od tega ta mesec 4.000 milijonov in januarja 5.236 milijonov dinarjev, kar je 30 odstotkov vrednosti projetka. Alpetourove Žičnice Bohinj pa bodo za izgradnjo dvosedežnice Zadnji Vogel dobile 11.879 milijonov dinarjev posojila, takoj 4.500 milijonov in januarja 7.379 milijonov dinarjev, kar je približno tretjina vrednosti projekta.
Niko Železniki pa bo za izgradnjo obrata zaščite in za povečanje proizvodnje prejel januarja 29 milijard dinarjev, kar predstavlja 10 odstotkov vrednosti projetka.
Posojilo sta prejela tudi dva zasebna projekta. Trije investitorji izgradnje športnohotelskega objekta Langerholz v Kranjski Gori (Miro in Polde Brkovič in Bojan Langerholz) bodo prejeli 16.435 milijonov dinarjev, od tega 10.000 milijonov takoj in 6.434 milijonov januarja, kar predstavlja približno polovico vrednosti projekta. Sašo Slave iz Kranja pa bo za razširitev proizvodnje kemičnih izdelkov dobil 5.090 milijonov dinarjev posojila, 2.300 milijov ta meStc in 2.790 milijonov januarja, kar predstavlja slabo tretjino vrednosti projekta.
Gorenjski delež v slovenskem razvojnem dinarju je bil pri šesti 13 odstoten, v vseh dosedanjih pa i 7 odstoten.
/ureja MARIJA VOLČJ/lKj*
MUZICIRANJE
GLASBENIKOV
KRANJSKE
GLASBENE
ŠOLE
POMEMBNI KULTURNI DOGODEK V KRANJU
Kulturno sivino mesta Kranja je poživilo praznovanje 80-letni-ce obstajanja Glasbene šole z dvema koncertoma, v torek, 24. in v soboto, 28. oktobra.
Pomemben in častitljiv dogodek za šolo, ki s ponosom lahko gleda na prehojeno pot svojega dela.
Enako pomemben za mesto Kranj, ki ga je šola vsa leta delovanja napajala z glasbeno umetnostjo. Žal nam Kranj tovrstne kulture ne ponuja v izobilju, mislim, da celo tovrstni utrip ži-
vljenja podcenjuje in nas pušča podhranjene.
Zato smo vedno veseli, ko se nam nudi kvalitetna predstavitev takšne ali drugačne umetnosti, ki človeka napoji in mu nudi prijetno občutena čustva.
Prijetno presenečeni smo bili ob ponovni predstavitvi orkestra, ki je na poseben način poudaril 80-letnico delovanja Glasbene šole Kranj. Ne samo uživanje ob glasbeni umetnosti, ampak tudi vzgojno izročilo gojencem, kijih je trenutno 500, je usmerjeno za miroljubno življenje, nenapadal-no, človekoljubno brez geografskih meja. Mladi glasbeniki so usposobljeni najti stik preko glasbene umetnosti z vsakomer od vsepovsod. Kako visoka humana vrednota!
Ne nazadnje so gojenci že imuni pred zasvojenostjo z negativnimi vplivi sodobnega sveta. Naučeni so, kako preživeti prosti ali krizni čas, ko ti je hudo.
Vzgoja za nastopanje in bonton, ki se ga gojenec mora naučiti preide glasbeniku v kri za vse življenje.
Muziciranje v orkestru pa je odlična šola za teamsko delo.
Drevesnica in cvetličarna PINO
Stražišče Križnarjeva pot 4, tel. 21-600
ŠE JE ČAS ZA SAJENJE OBIŠČITE NAS
JESEN JE, VAŠ VRT PA POTREBUJE OSVEŽITEV. OBNOVITE GA Z OKRASNIMI SADIKAMI IZ DREVESNICE PINO. VSAK PETEK IN SOBOTO VAM PRI UREJANJU VRTA IN IZBIRI SADIK
NUDIMO STROKOVNE NASVETE.
Vsak posameznik se mora podrediti skupnim ciljem in slediti dirigentovi taktirki. Koliko koristnih in humanih ciljev vzgojnoi-zobraževalnega dela.
Iskrena hvala izvajalcem in učiteljem kranjske Glasbene šole z željo, da nas bodo s svojim nastopom zopet kmalu razveselili.
Ela Teran
IZ SPOZNANJ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST
Volitve se bližajo. Tudi kranjske komuniste je zajela predvolilna mrzlica. Grdi bacili raznih zvez in (Bog ne daj!) raznih strank v Kranju kot gnezdu zdravih sil, še ne poganjajo, zato so lahko v miru in na osnovi temeljitega zbiranja raznih fraz in globokoslaboumnih pleteničenj napisali predlog PROGRAMA. Hitijo iz spoznanj preteklosti v prihodnost, pa tudi izkušnje političnih šol in raznih šnelkurzov (pardon seminarjev!) pridejo prav. V preteklosti so bili ljudje posebnega kova. Kot znani udarnik Korčagin, tako rekoč iz jekla, zato ga je kmalu pobralo. Zato tudi danes samo zahtevajo, spodbujajo, podpirajo, ustvarjajo, vztrajajo in le enkrat želijo,... brez konca, toda največkrat so odločeni, posebej takrat, ko razvijajo ekonomsko uspešen, človeško svoboden in kulturno bogat samoupravni socializem. Torej 95 odstotkov ostalih Kranjčanov, ki ste (po zgodovinski nesreči!) nekomunisti urno v šestero-stopne vrste s pesmijo na ustih in brž v socializem 21. stoletja (evropske kakovosti življenja!), kdor bo zamudil, si je sam kriv! Kulture tam tako ne boste potrebovali, saj komunisti ohranjajo le naravo in kulturno dediščino v korist razvoja turizma! Kar se je Marx mučil celo življenje, so kranjski komunisti odkrili čez noč. Zato direktorji in vsi, ki tržite, ne skrbite, če so vaši proizvodni dejavniki podcenjeni, komunisti bodo rešili vaš problem, nekoč so uravnavali zakone zgodovine danes uravnavajo tržne zakone.
Če ste neustvarjalni, neizobraženi, nesvobodni in neumni, strumno stopite h komunistom, ti so že sprejeli inovacijam naklonjene usmeritve, saj se zavedajo, da so sproščanje svobode, iniciativnosti in ustvarjalnosti pogoji za izhod iz krize! Ali ste mogoče brez motivacije in stanovanja? Ni problem, saj komunisti pišejo, da je stanovanje temeljna človekova dobrina in osnova družine kot temeljne družbene celice. Je pomemben motivator ustvarjalnega dela posameznika! Ju-huu! Super! Zdaj veste! Niste
brez stanovanja, ker je to temeljna človekova potreba in niste brez motivacije! Komunisti bodo vztrajali, da je odločanje v skupščinah odraz večinske volje občanov in delavcev Kranja in se bodo zato zavzemali za odločitve, ki bodo v funkciji boljšega skupnega življenja. Moram priznati, da so to vedno počeli, kaj ne bo nov grad ljudske milice v funkciji boljšega življenja? Jugoslavija in z njo Kranj tako z milico vstopa v Evropo. Tudi stroki prihajajo zlati časi, komunisti bodo poskrbeli, da ne bo prisile domnevne stroke nad zdravo pametjo. Tehnokrati in strokovnjaki, dosti je vaše tehnovlade. Komunisti, ki so pametnejši od Marxa, bodo že vedeli, kaj je stroka!
Z veliko hitrostjo prihaja v Kranj boljše življenje, res je v programu v oklepaju, kar je Kranjčanom vseeno. Želijo si samo, da bi komunisti od dejanj prešli k sklepom in od njih k besedam. Upajo, da bodo umaknili OO iz gospodarstva, šolstva, itd... in se ukvarjali le z besedami in dopustili, da jim volilci vzamejo mero, namesto da oni Kranj oblikujejo po svoji meri.
Jože Novak
JESENIŠKIM
GLEDALIŠČNI-
KOM
BOGLONAJ ZA POLDRUGO URO SMEHA
Kdo se v tem norem času sploh more še smejati?
Inflacija nas bo povozila. Mi-loševičevstvo nas bo pokosilo. JLA meri na nas s tanki in topovi. Vzhodni Nemci se selijo v Zahodno Nemčijo. Otroci v Afriki umirajo od lakote. Tibetanci po božje časte nobelovca dalaj-la-mo. Američani se v množicah zgrinjajo v LAnse ob Lake Su-perior in se v dolgih molitvah priporočajo svetniškemu Slovencu Frideriku Baragu. Anteju Markoviču IMF noče dati mili-jardnega posojila, ki bi z njim mogoče lahko rešil Jugoslavijo iz razsula.
Čemu bi se človek mogel nasmehniti? Nasmejati? Našim specialcem, ki na Kosovu ubijajo Albance?
Jeseniškim gledališčnikom pa se je v nedeljo, 5. novembra 1989, vendarle posrečilo, da so nas z Nušičevo Sumljivo osebo spravili ne le do pridušenega hi-hitanja, do glasnega smeha, ampak v pravcati krohot.
Dovške dvorane res nismo napolnili. Ljudje so se žal dobre,
prave, resnične kulture odvadili. S svojimi kulturniškimi potrebami opravijo ob Trefaltovem Kolesu sreče. Morda vsaj malo bolj opravičljivo ob Miši Molkovi.
Vendar se je dvorana, najsi je bila še tako šibko napolnjena, zlila z odrom v eno bit. In ko so jeseniški gledališčniki začutili, kako v dvorani z njimi dihamo, živimo, z njimi živimo, so zaigrali tako prešerno, da je Nušićeva Sumljiva oseba presegla samo sebe.
Nobenega namena nimam, da bi se spuščal v kakšno strokovno oceno predstave. Nisem namreč »čisto prepričan, da jo je Vera Smukavčeva zrežirala tako, kakor so jo verniki boginje Talije na Dovjem sinoči odigrali. Najbrž je bil prisrčen stik z občinstvom vzrok, da so dali iz sebe največ, kar so zmogli.
Kako bi se človek sploh mogel spodobno zahvaliti Ivanu Berlo-tu, v čigar ustih, očeh, rokah in nogah je slonela vsa predstava, ob njegovem petstotem nastopu na gledališkem odru? Tatjani Koširjevi za njeno histerično Andjo? In Radu Mužanu, ki nas je s svojim prisrčnim pijanskim zdehanjem in prhanjem pripravljal do tega, da smo se krohota-li le njemu, pozabili pa spremljati drugo dogajanje na odru ? Za Kendovo malico med sadno razpravo? Ali za nepozabni prizor, ko so srbski sreski pisarji zasedali Eevroppo?
Zatorej sem napisal davi tole stran:
Za poldrugo uro hihitanja, smeha in sproščenega krohota bi se rad jeseniškim gledališčnikom iz vsega srca zahvalil. In jih lepo prosil: Pridite spet kmalu!
Mojstrana, ponedeljek, 6. novembra 1989
Janez Svoljšak
NA TRŽNO GOSPODARSTVO
PREHAJAMO SAMO Z ZVIŠEVANJEM CEN
Znatno presežena od zvezne vlade predvidena letošnja inflacija dovolj zgovorno potrjuje, da je ostalo stanje naše delovne zavesti in poslovne morale nespremenjeno. Ob prehodu na tržno gospodarstvo samo zvišujemo cene, ničesar pa ne ukrenemo, da bi zmanjšali poslovne stroške. Verjetno niso redki, ki zdaj še bolj malomarno poslujejo, ko vedo, da stroške lahko pokrivajo s
prostim oblikovanjem cen. Ta kritika velja za vse gospodarske in negospodarske dejavnosti. Povsod se tekmuje, kdo bo cene bolj navil. Ustaljeno jugoslovansko pravilo je. malo delati in dobro zaslužiti. Na Zahodu zelo realno karakterizirajo našo produktivnost.
Naša delovna storilnost i" ekonomičnost poslovanja torej tečeta naprej po starih, že dobro utrjenih kolesnicah. Za potrošnika je najbolj vidno trošenje denarja za reklamo, zlasti tisto, ki jo predvaja RTV. Marsikatera reklama kupca bolj odbija kot privlači. Za veliko potrošnikov reklama nima posebne koristi, ker denar zlahka porabijo za nujne življenjske potrebščine. Tudi RTV in časopisi bi lahko omejevali razne stroške. Glede obsega sporedov RTV in predvajanja pozno v noč se preveč ravnamo po bogatih zahodnih državah. Časopisov imamo glede na število Slovencev veliko preveč in dnevniki so po svojem obsegu preobširni. Manj časopisov bi povečalo število naročnikov istih in s tem pocenilo naročnino. Nekateri članki se brez potrebe vlečejo kot povest o steklem polžu in jari kači; glede na vsebino bi jih brez škode lahko skrajšali za polovico. Z zmanjšanjem obsega lista rešuje svoje finančne težave Primorsi dnevnik. Pred kratkim smo slišali, da za RTV visoka naročnina ni pomembna postavka v prihodkih, kar naročnike postavlja pred alternativno vprašanje: ali gre za ogromne stroške, ali pa se naročnine veliko izgubi... Pogosta menjava inka-santov je tudi dokaz, da ljudje hočejo za razmeroma malo dela veliko zaslužiti. Verjetno tudi niso redki primeri, da obračuni niso čisti, ko inkasant preneha s priložnostnim delom.
Če bomo hoteli zmanjšati inflacijo, se bomo morali v marsičem prevzgojiti. Potrebna je temeljita prevzgoja našega mišljenja in življenja. Obuditi moramo delovno zavest (kar še posebej velja za južne republike) in poštenost v poslovanju, ne pa se naprej brezvestno navijati cene-Brezobzirno pa moramo razkrinkava t i politične saboter je, ki se jim kolca po zlatih starih časih, in ki v svoji naivnosti menijo, da bi lahko v politiki in gospodarstvu še enkrat zapravili 20 milijard dolarjev. Teh demagog01' zvezna vlada ne bi smela poslušati pri svojem nadaljnjem delu-Karel Bajd
Franc Puhar - Aci
Kranjske zgodbe iz tega stoletja
PREVOLO KUPI VOJSKA
Že leta 1934 so se začeli prvi razgovori z vojsko, da se v Kranju nastani garnizija. Občina je takoj kupila posestvo Prevolo, stavbe in 64 ha gozda ter travnikov. Za tem se vojska ni oglasila več. Na občini so že iskali možnost, da se na Prevoli zgradi bolnica. Sedaj, ko je pred vrati vojna, pa se je vojska zopet oglasila. Dne 2. oktobra 1939 je štab Dravske divizije pristal, da takoj odkupi Prevolo z objekti in 18 ha zemljišča. Tako je zadnja, lepa enklava med Kranjem in Kokrico prišla v last vojske. Tako je občina poleg gradu Brdo izgubila še dvorec na Prevoli.
NOVO POKOPALIŠČE
V soboto, I. aprila 1939, seje na novem pokopališču opravil prvi pokop. S tem je dolgo pričakovano pokopališče odprto. Staro pokopališče naj se spremeni v park, saj so tam pokopani slavni možje, kot Prešeren in Jenko, ter Puhar, Koblar. Tudi Kapela sv. Križa, ki je bila zgrajena 1. 1825 se po mnenju prof. Plečnika lahko preuredi kot muzejski objekt. Ohrani naj se Majdičev mavzolej.
ZADNJA ZAPRISEGA
V časopisu "Gorenjec" je bilo 2. septembra 1939 objavljeno sledeče: na Brdu so včeraj pred knezom namestnikom Pavlom zaprisegli ministri vlade narodnega sporazuma in novi hrvaški ban. Na zaprisegi je sodeloval župnik Zupane iz Predoselj, pravoslavni prost in muslimanski svečenik. Najprej so opravili zaprisego ministri pravoslavne vere, nato katoliški, nazadnje pa mohamedanske vere. Drugi dan pa je vpričo kneza Pavla in župnika Zupanca opravil zaprisego še ban Hrvaške dr. Šubašič.
NOVA MLEKARNA V ČIRČAH
Lokacije za novo mlekarno so bile različne. Prva v Naklem pri železniški postaji, druga pri Graiserjevi gostilni na Primsko-vem in tretja na Pilarjevem travniku severno od vodovodnega stolpa proti Rupi. Končno so se odločili za Čirče. Gradnja je že v teku. Po projektu bo poleg stanovanjske hiše - mlekarski obrat, laboratorij in mlekarska šola. To bo največja in najmodernejša mlekarna na Balkanu, najmodernejša celo v srednji Evropi.
NAGOTA IN KRŠČANSKA DOSTOJNOST
V "Gorenjcu" je 2. septembra 1939 bilo objavljeno sledeče opozorilo:
Telesna nagota se pretirano goji in nesramno razkazuje. Zato EKK zahteva:
1. Strožjo cenzuro filmov
2. Nadzor nad izdajo kvarnonravnih spisov, knjig in slik
3. Moški in ženske naj se v kopališčih kopljejo ločeno po spolih ter v dostojnih kopalnih oblekah
4. Pohajanje v kopalnih oblekah izven kopališča se naj prepove
5. Obleke krščanske žene se ne smejo ravnati po modi, ki je preračunana na pohotnost, brez vsake sramežljivosti
- Leta 1940 -
EVAKUACIJA OTROK V VOJNI
Banska uprava je zahtevala, da ogrožene občine pripravijo načrte za evakuacijo otrok. V Kranju so prvotno načrtovali izseli-
tev otrok iz mesta v Cerklje. Banovina pa je za Kranj
določil3
Trebnje na Dolenskem.
TEKSTILNA ŠOLA SE BO GRADILA
Načrti za novo tekstilno šolo so pripravljeni. Hipotekam^ banka je odobrila kredit 7.500.000 din po 7 % za 10 let. Anuitet bo plačevala Banovina. S pripravami za začetek gradnje je treba. pohiteti in v "Županovi" jami dokupiti od vrtnarije Ažman nekaj sveta.
HOTEL "JELEN" PRODAN
Od sedanjega lastnika Zabreta iz Bobovka je maja 1940 G° renjska kmetijska zadruga Kranj odkupila hotel Jelen. Hote is bo pretvoril v nekakšen "Kmečki dom" za celo Gorenjsko. To D borza za nakup in prodajo kmetijskih pridelkov in predmetov kmetijstvo. Hotel bo ukinjen, ostala bo le restavracija in hlev»-
TOVARNA JUGOBRUNA SE SELI V SRBIJO
Občina Jagodina v Srbiji nudi vse pogoje in vabljive ug0^' nosti, da sprejme celotno tovarno "Jugobruno" iz Kranja. Usta' novili so že posebno družbo za ta prevzem. Tovarna lahko sp0' mladi 1941 prične v Jagodini s proizvodnjo. Tako je pisa'0.. Beograjskem časopisu "Vreme" v Kranju pa o tem ne vedo tapf vsaj na občini ne.
Torek, 14. novembra 1989
/KULTURA
7. stran mmsmm®glas
Ali domača obrt postaja že zgodovina?
DEDIŠČINA TUDI ZA SODOBNI CAS
"Etnologi, ki smo se do sedaj sorazmerno veliko ukvarjali z zgodovinskim razvojem in tudi današnjim položajem obrtnih panog na Slovenskem, smo registrirali čez 130 zvrsti in panog. Ob teh so še ob koncu 2. svetovne vojne poznali samo v okviru t.i. suhe robe kar 18 panog ali delovnih opravil. Za mnoge od teh panog danes živijo zares zadnji izdelovalci, ki pomenijo tudi zadnje možne prenašalce znanja na mlajše generacije," piše dr. Janez Bogataj v svoji novi knjigi Domače obrti na Slovenskem. Knjiga je pred kratkim izšla pri Državni založbi Slovenije. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami, nazornimi risbami, ne manjka pa tudi starih grafik.
Brez te knjige o domači obrti pri nas ne bi mogli niti v Evropo 92, je bilo sicer bolj v šali slišati na predstavitvi knjige na Homcu v gostilni Repanšek. Je pa v tej šali tudi precej resnice, saj smo menda Slovenci eden redkih narodov v Evropi, ki doslej še nismo imeli celovito opisanega in z ilustracijami prikazanega dela narodnega gospodarstva - kar domača obrt vsekakor je. Iz teh oblik so številni evropski narodi gradili svojo sodobno pojavnost na področju oblikovanja - spomnimo se samo znamenitega skandinavskega, še posebej finskega oblikovanja. Seveda pa za kakršen koli manjvrednostni občutek ni razloga - končno smo s svojimi domačimi obrtmi v   preteklosti   krepko tudi
ustvarjali tedanje evropsko gospodarstvo, posegali v tako imenovano delitev dela in podobno. Z ribniškimi lesenimi žlicami niso jedli samo Ribni-čani, pač pa so ti mojstri domače obrti, kot bi jim danes rekli, ■z dovoljenjem cesarja Maksi-miljana od 15. stoletja dalje svoje lesene umetnije nosili daleč naokoli v širni svet Evropa imenovan.
Kaj pa danes? Lesene žlice še izdelujejo v Ribnici in še kaj drugega tudi. Toda verjeli ♦ali ne, v Sloveniji ni več nobene valkalnice za sukno, iz katerega so nekdaj delali suknjiče in drugo vrhnjo obleko. Ko so prav zdaj v Slovenskem etnografskem muzeju pripravljali razstavo o oblačilih v Valvasorjevem času, so morali sukno
Naše razmišljanje
SOMRAK VREDNOT
V odtujenem, betonskem svetu se zmaličijo vrednote, ki jih je človeško izkustvo oblikovalo v svoji zgodovini.
Nad grobišča so se od nekdaj znašali ljudje - oskruniti Pomnike nad mestom, kjer se človek povrne v prah, je vedno Pomenilo žalitev, poskus uničenja vrednot, za katere so pokojni živeli. Izraz tega vampirskega v človeku najdemo vedno v zgodovini do današnjih dni: partizanski pomniki v zamejstvu so to že nekajkrat skusili. Pa smo mislili, da so gaji, kjer počivajo znameniti, pomembni možje naroda varni pred d V.rste skrunjenjem. Napad, beseda gotovo ni pretirana, na Prešernov nagrobnik, je to namišljeno varnost odpihnil. Nič, prav nič ni več sveto, niti mir mrtvega pesnika.
Toda prav to, da je bil na tak način moten mir prav tega našega pesnika, čigar Zdravljica je pred kratkim postala še bolj naša, daje temu nerazumnemu dejanju nekaj razumnosti- Logika malih vampirčkov je sila enostavna - prizadeti sirnbol, ki za ta narod tudi danes pomeni toliko, da njegova Pesem postane himna, vrednote, ki so temu pesniku pomenite vse, tudi danes pomenijo vse. Kajti biti brez vrednot, je to-!'ko kot biti kamen, kot votla stvar, žila brez soka, žlindra z •zgorelo vsebino, naplavina na obalah, kjer pa življenje vsega tega vendar ne priznava.
L. M.
Jesenice bodo v znamenju kulture
PESTER PROGRAM ČUFARJEVIH DNI
Jesenice, 13. novembra - Prizadevni kulturni delavci in ustvarjalci ze drugič pripravljajo Čufarjeve dneve na Jesenicah. Od 0!es,onalne do amaterske kulture, okroglih miz in literarnih ----večerov do prodaje knjig Male Čufarjeve knjižnice.
V jeseniški občini so dnevi sredi novembra že po tradiciji Posvečeni delavskemu pisatelju Tonetu Čufarju. Lani pa so se jeseniški kulturni delavci in ustvarjalci prvič odločili, da organizirajo Čufarjeve dneve, ki so trajali ves teden. Tako bo tu-di letos, ko bodo v dneh od 14. novembra do 18. novembra pripravili vrsto zanimivih kulturah prireditev, od likovne razstave, do okroglih miz, gledaliških predstav do svečane podere Čufarjevih plaket in diplom.
. Na tiskovni konferenci pred Cufarjevimi dnevi je predsednik organizacijskega odbora srečko Mlinaric dejal:
»Pobudo za organizacijo Čufarjevih dni so dali delavci jeseniškega amaterskega gleda-bsča. Lani so dobro uspeli, za-3? J'h pripravljamo tudi letos, ^elja vseh je, da se v dneh, Posvečenih jeseniškemu pisatelju Tonetu Čufarju, srečajo kulturni ustvarjalci iz zamejstva in iz drugih slovenskih krajev, predstavijo svoje delo Jeseniškemu občinstvu in se med seboj spoznavajo in pogovorijo.
Ne le, da bomo na oder pri-vj»t>ili kranjsko in šentjakobsko gledališče, Loški oder in kul-
turno društvo Tarja lrnolje -Celje ter oder iz Roža, pripravili bomo še dve okrogli mizi o problematiki kulturnih institucij v jeseniški občini in o dvestoletnici slovenskega gledališča in ljubiteljskih odrov. Letošnji Čufarjevi dnevi so namreč posvečeni tudi 200-letnici slovenskega gledališča. In seveda Čufarju ter njegovemu delu, ki se mu bomo oddolžili na svečani otvoritvi z literarnim večerom in izborom njegovih tekstov ter koncertom ženskega pevskega zbora. Jesenice imajo bogato kulturno tradicijo, v teh letih pa tudi široko paleto kulturne ustvarjalnosti in dovolj kulturnih institucij, ki skrbijo za povezavo in za aktivnost ljubiteljskih skupin. Letos bomo imeli v okviru Čufarjevih dni tudi prodajo knjig Male Čufarjeve knjižnice. Na zaključni slovesnosti bomo podelili Čufarjeve plakete in diplome, ki jih na Jesenicah podeljujejo že od leta 1956 in je bilo doslej podeljenih že 123 plaket in 15 diplom.
Na slovesnost pa smo povabili podpredsednika republiške konference SZDL Cirila Zlobca in akademskega profesorja Marka Marina.«
D. Sedej
<t£?«lK
naročiti v domačih delavnicah na sosednjem Hrvaškem. Pri nas tega ni več, tudi orodja očitno ne, vse je ali propadlo ali pa končalo v zasebnih zbirkah. In taka je usoda še marsikatere domače obrti pri nas. Žalostno pri tem pa je, da za nekatere obrti ne obstaja niti dokumentirano gradivo, ki bi v sliki, besedi, filmu ohranjalo vse skupaj kot delček kulturne dediščine.
To kar so pri marsikateri obrti izpustile nekatere naše profesionalne kulturne institucije, zdaj nekako popravlja televizija. Prav danes, v torek, se začne serija dokumentarnih oddaj o slovenski domači obrti.
"Knjiga želi opozoriti na del bogastev, ki jih imamo, še zdaleč pa ne prinaša, vsega, kar premoremo, kar smo doslej spoznali na tem področju," pravi etnolog dr. Janez Bogataj. "Mnoge obrtne panoge so v knjigi samo navedene, saj tudi raziskav zanje še ni bilo opravljenih. Ne bi smeli knjige razumeti kot izraz neke nostalgije za nečim, kar izginja; celo nasprotno - vzeti jo je treba kot izziv za naš sodobni čas. Domača obrt je namreč lahko tista sestavina, ki v naš čas prinaša kakovost. Naš čas pa, kot vemo, še vse preveč gradi na ne-kakovosti, na odtujenosti, na
betonu in podobnem. Vse te panoge, ki se na osnovi dediščine nadaljujejo v sodobnost, sooblikujejo tudi našo sedanjo istovetnost; navdihovati bi nas morale v večji meri, spodbujati ustvarjalnost, inovacije. Sodobno inovatorstvo tudi pogosto raste iz rešitev, ki jih je zgodovina že preverila. Poznam visokogorsko kmetijo na Solčavskem, kjer imajo mlin na vodni pogon, drva žagajo s tem načinom, seno suše z vodno pomočjo..."
Da je naša domaČa obrt, se pravi tista, ki to v resnici je, in ne vsakršna obrt, v preteklosti skusila na svojih plečih marsikaj, se ji gotovo še danes pozna. Če bi nam bilo do domače obrti, bi iznašli načine, kako jo spodbujati: vse preveč pa smo nanjo gledali narobe - z romantizmom in nostalgijo na eni strani, po drugi strani pa je stiskana med nerazumne odloke komaj preživela. V petdesetih letih so na primer veljale odredbe, ki so lončarje uvrščale v poseben razred za odmero davka kot izdelovalce cementnih izdelkov. Da še danes nismo kaj dosti naredili za ohranjanje domače obrti, je dokazov na vsakem koraku - že samo prenašanje tega bogatega znanja je včasih sila nespretno, brez načrtov in tudi brez kakšne iznajdljivosti.
Lea Mencinger
NE, ČLOVEK NIMA PRAV
Režija: Vaška TROBEC Igro uprizorili: otroška sekcija Lutk čez cesto
Za režiserja sporočilno zanimiva literarna predloga je -kot zgodovina - strah in upanje, kar daje možnosti izraza vseh notranjih poant. Predstava otroške sekcije Lutkovnega gledališča čez cesto je specifično ujeta v dualizem uvodne postavke; tekst motri problem fenomenologije duha narave skozi razvojne stadije: živali/narava - On - človek./ Narava je vidni duh /On/. Izhodišče je teološko; pojava čiste narave in svobodnih živali, katere gnoseološki izvor je On. Drug stadij je pojava človeka, ki si želi, da bo On/duh. Ker človek ne ve, da narava ni samo vidni duh, ampak da je tudi duh nevidna narava, tretji stadij doseže s samouničenjem. Prehod v končni stadij vzame igri pravico do zaključne predstave, saj ponovi drugi stadij. (Le človekova želja je v ponovitvi apha-nisijsko večja.) Realni konec je zgolj režijska odrešilna nit iz labirinta fenomenologije.
Poanto je uspelo režiserki dobro izluščiti in dati gledalcu v vedenje, medtem ko je igra režijsko jasnost podrla (zmanjšala s slabo odigranimi ključnimi scenami; npr. dialog dinozavra s človekom) in s slabo izrabo možnosti potenciranja ekrana kot optično-manipulativnega sredstva.
Optika ekrana bi lahko, ob dodatku temnega ozadja, ustvarila kontrast; temno ozadje bi s svetlim ekranom zmanjšalo polje pogleda in znotraj njega polje videnja, ker bi optično povečevanje - zmanjševanje figur na ekranu ujelo gledalca v učinek trompe 1'oeil /varalca očesa/. Gledalčev pogled bi se osredotočil na ekran /želja, ki jo ekran - varalec očesa -vara, hoče videti, kaj je za / in ne bi opazil sočasnega dogajanja v trenutnih prehodih na sceni, le-ti pa bi dobili kontekstualno izraznost.
Tekstualno in režijsko je predstava zahtevna, s tem tudi izstopajoča iz klišejsko-pravljičnega konteksta, tako da bo služila kot prva dobra predstava za merilo poznejšim četrtkovim lutkovnim popoldnevom.
Tomaž Kukovica
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 je na ogled razstava Ljudskofronino gibanje v Sloveniji 1936 -1940, ki jo je pripravil Muzej ljudske revolucije Celje. V Prešernovi hiši v okviru prireditve Fotografski trikotnik razstavljajo koroški fotografi. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava jugoslovanske pejsa-žne fotografije Pokrajina 89. V Mali galeriji razstavlja akad. slikar Marko Tušek.
JESENICE - Danes, v torek, ob 18. uri bo v Gledališču Tore Čufar svečana otvoritev Čufarjevih dnevov in literani večer ter koncert ženskega pevskega zbora Milko Škoberne. Jutri, v sredo, ob 19. uribo v gledališču predstava Šentjakobskega gled -lišČa iz Ljubljane - Veter v vejah Sasafrasa. V četrtek, 16. novembra, ob 10. uri bodo v gledališču Kieselsteinski potepuhi iz Kranja nastopili z Villonovirn Velikim testamentom. Istega dne ob 19. uri bo v gledališču KUD Zarja Trnovlje - Celje zaigralo Kralja Malcusa. V Kulturnem domu v Dovjem pa bo v četrtek ob 19. uri nastopil Loški oder s predstavo Hrup za odrom. V razstavnem salonu Dolik je na ogled medklubska razstava fotografij Človek in jeklo.
ŠKOFJA LOKA - V knjižnici 1. Tavčarja bo danes ob 17. uri vodila uro pravljic Tinka Štukl. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v v:'-čeru ob diapozitivih Cene Avguštin predstavil neznano severno Nemčijo. V četrtek, ob 18. uri bo FKK predstavil Jesenske motive.
TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava barvn'h fotografij članov Foto kluba Tržič.
Jože Volarič
KIPARJENJE, PESMI IN AFORIZMI
Še ta teden bodo v Muzeju naivne umetnosti v Svetozarevu na ogled likovna dela, ki so jih za V. bienale jugoslovanske naive izbrali izmed del precejšnjega števila jugoslovanskih likovnih
ustvarjalcev. Kranjčan Jože Volarič se na tem bienalu predstavlja s kovinsko plastiko Gubčeva lipa, za katero ga je strokovna žirija bienala nagradila s posebnim priznanjem.
Priznanje v Svetozarevu pa ni vaše edino priznanje, ki ste ga letos prejeli, mar ne?
"Tako je naneslo, da se razmeroma veliko pojavljam na razstavah drugod po Jugoslaviji in kot sedaj kaže, so moje kovinske skulpture dobro sprejete. Podobno je bilo tudi v Beogradu letos aprila, ko sem sodeloval na jubilejnem 25. Majskem srečanju ljubiteljskih likovnikov. Za skulpturo Oni so rr.i dodelili prav tako posebno priznanje."
S tem pa se letošnja uspešna bera za vas še ni zaključi/. Razstavljali ste tudi v Zagrebu.
"Tako je, to je bila razstava, ki jo je ob svoji 20-letnici obstajanja pripravila Grupa 69. V tem društvu so včlanjeni likovniki iz vse Jugoslavije, tudi iz Slovenije jih je zelo veliko. Na razstavi v počastitev jubileja so sodelovali tudi nekateri likovniki iz tujine. Meni so podelili Zlati čopič - posebno nagrado za umetniško in drugo delovanje. Priznanje sem prejel že drugič. Naj dodam, da ima enako priznanje tudi moja žena Zlata Volarič."
Razen tega, da iz kovine z varjenjem ustvarjate kipe, se ukvarjate tudi s pisanjem pesmi, aforizmov in še česa.
"Veliko se ukvarjam z aforizmi. Leta 1982 je izšla knjižica aforizmov, novi pa nastajajo še naprej. Zdaj so izšle štiri nove knjižice v samozaložbi ■ to pa je prvi del iz ciklusa, ki naj bi imel obseg 24 knjižic. Če bo po sreči, bo morda izbor vseh teh aforizmov enkrat izšel tudi v knjigi."
Je zbirka pesmi že izšla?
"Pred tremi leti so izšli Paberki, zbirka, ki ji je v svet pomagala Iskra. Pri mariborski založbi Obzorja pa čaka na objavo zbirka Izpoved. Nekaj pesmi je bilo objavljenih v literarnih nokturnih na ljubljanskem radiu. Pišem pa tudi pesmi za otroke. Nastalo jih je že za celo zbirko z naslovom Mehurčki."
L. M.
^^^l^ *****
Škofja Loka - V avli Osnovne šole Cvetko Golar v Frankovem naselju se te dni na prvi samostojni slikarski razstavi predstavlja Janez Justin iz Škofje Loke. "V tihožitjih z rožami v najnovejših slikah," piše Andrej Pavlovec, "je slikarjeva preokupacija postala barva in manj verna odslikava predmetne resničnosti. Posrečeno se je izognil tisti vrsti slikanja, ki mu pravimo tudi razgledni-čarstvo in se preusmeril v barvno raziskavo materije..." - Foto: Gorazd Šinik
Filmsko gledališče
UPANJE IN SLAVA
Se spominjate Bergmanovega filma Fani in Aleksander? Z njim znameniti režiser ustvarja vizijo življenja s spominjanjem na svoja otroška leta. Podoben pristop - avtobiografski -si je izbral tudi angleški režiser John Boorman; le, da je filmsko zgodbo postavil v Anglijo v čas druge svetovne vojne, v čas bombardiranj in vseh drugih vojnih grozot. Toda filmskemu junaku, dečku Billu, se vojna kaže drugače - kot velika in enkratna zabava. Za režiserja je to priložnost za film, s katerim se konča sentimentalna vizija Anglije v vojnem času. Boorman je režiral tudi filme Point black, Dvoboj na Pacifiku, Odrešitev, Excalibur - meč kralja Arthurja, za film Leo poslednji pa je leta 1970 v Cannesu prejel nagrado za režijo.
D. D.
/ ureja LEA MENCINGER
/ ---------
Ob dnevu carinske službe
Carina je tudi obraz države
Kranj, novembra - Carina in prijateljstvo sta dva pojma, pravi Slavko Mulej, šef carinske izpostave v Kranju, ki se pripravlja na upokojitev po iztekajočem se 42. letu službovanja v carinski službi. - Cariniki so bili pred vojno inteligentni in šolani ljudje in prvo generacijo, iz katere izhaja Slavko Mulej, v naši carinski službi so veliko naučili. - Če je carina bila in je obraz države, potem se ta obraz zadnje čase vse bolj spreminja in Slavko Mulej je vesel, da smo končno v potniškem prometu doživeli oprostitev carine do 100 dolarjev. Če bo sedanja vlada zdržala korak po tej poti, potem se bo carinska služba vendarle otresla vsega balasta oziroma administriranja in neke vrste servisa za druge. - Za carino je osem podatkov dovolj in to je prava pot v Evropo 92. - Carinska služba prav gotovo mora biti enotna, vendar bi organe oblasti veljalo prenesti na določena področja. - Cariniki doslej niso štrajkali, kar pa ne pomeni, da niso razočarani nad vrednotenjem njihovega dela.
Pravite, da ste imeli v carinski službi vedno neke vrste srečo ali pa nesrečo. Zakaj?
"Sem iz generacije mladin-cev-Skojevcev, ki je bila 1948. leta odrejena za carinsko službo in ki je februarski začetek šolanja že oktobra prekinila zaradi Informbiroja. Sicer pa je bilo moje prvo srečanje s carinsko službo že 1936. leta na Ljubelju, ker je bil oče takrat lovo-paznik pri grofu Bornu, jaz pa sem nosil vodo na rampo med počitnicami, za pregrete avtomobile. Službo sem začel na Jesenicah 1948. leta, jo po vojaščini nadaljeval 1952. leta v Dravogradu kot upravnik carinarnice, pa potem spet na Jesenicah, v Novi Gorici, Djevdje-liji in spet na Jesenicah ter nazadnje v Kranju. Sreča ali nesreča pravim zato, ker sem povsod pravzaprav nekaj začenjal. V Dravogradu je bilo to spremljanje koridornih potniških in tovornih vlakov. V Novi Gorici smo odpirali maloobmejni promet, v Djevdjeliji carinsko cono v Solunu in na Jesenicah na začetku šestdesetih let smo začeli s poskusno samoupravo v carinski službi (poleg Bitole in Beograda). Samoupravljanje je bilo takrat za mladega državnega uslužbenca nekaj čudovitega, dokler niso ljudje potem ugotovili, da se s kupČkanjem, preglasovanjem da stvari minirati. To je povzročilo šepanje discipline in enotnosti in zaradi sestankov, razgovorov... je trpela strokovnost v službi."
Ko ste 1. avgusta 1966. leta prišli v Kranj, ste se z bogatimi izkušnjami in znanjem lotili organizacije in začeli uvajati nekakšna zlata pravila v službi.
"Že na samem začetku je bilo naše izhodišče, da moramo biti servis gospodarstva. V carinski službi me namreč najbolj moti, če nas nekdo, ko izpolni vse obveznosti iz postopka, nekaj prosi. V carinskem postopku nima nihče ničesar prositi, marveč lahko samo zahteva. V Kranju smo si razporedili delovni čas in imamo preglede vsako uro. Z njimi začnemo ob 8. in končamo ob 14. uri. Za dokumentacijo, ki je do 8. ure
vložena, je blago ob 11. uri ocarinjeno. Pri nas traja torej postopek tri ure, dovoljeno pa je 72 ur. Večji del poslov danes opravljamo v rednem delovnem času. Najpomembneje pa je, da dobro sodelujemo z gospodarstvom v občini in izven nje. Imamo posebne sestanke o posameznih rešitvah in zato tudi kasneje, v postopkih ni težav. Takšen čas in red pa imajo tudi špediterji. Tako smo v Kranju dobro organizirali verigo: gospodarstvo-špediter-ca-rinska služba. Kaj to pomeni, pa pove podatek, da smo med 40 carinarnicami in 200 carinskimi izpostavami v Kranju po izvozu in uvozu na osmem do dvanajstem mestu in da se po dokumentih lahko primerjamo s carinarnico Celje."
Pravite, da sta carina in prijateljstvo dva pojma. Imate zato toliko več sovražnikov?
"Ne bi rekel. Naši sovražniki so lahko le tisti, ki imajo nekaj za bregom. Res pa je, da velikokrat doživljamo kritiko zaradi birokratskih postopkov, čeprav nismo mi krivi zanje. Za carinsko službo je dovolj osem podatkov, vendar pa je seznam nekajkrat daljši zaradi "uslug", ki jih naša služba dela za druga področja in dejavnosti... Sicer pa, kar zadeva carino in prijateljstvo, resnično velja, da carinik ne sme in ne more imeti prijatelja. To je pač profesionalna deformacija zaradi enakosti v postopku. Dober uslužbenec je zato včasih lahko slab za podjetje in lahko se zgodi, da carinik, ki ga drugi hvalijo, konča na "specializaciji". Skratka, v carinski službi mora biti postopek profesionalen in korekten do stranke in države."
Kako pa ste v carinski službi kos naši hiperprodukciji predpisov?
"Hvala bogu smo zdaj v potniškem prometu doživeli oprostitev carine do 100 dolarjev. Ta ukrep je carinskim uslužbencem dal več kot državljanom. Zdaj se cariniki resnično lahko ukvarjajo s trgovino, obrnejo pozornost na tihotapstvo, mamila... Moti pa me, da še nismo uveljavili prostega kupovanja v free shopih, da bi na ta način vse devize ostale doma. Sicer pa so liberalnejši že tudi predpisi o uvozu. Končno ni več treba za vsako malenkost z avionom v Beograd. Še ugodneje naj bi bilo, pričakujemo vsaj, po novem zakonu o blagovnem prometu. Velika sprememba pa bo tudi novi carinski zakon, ko bo dajatve treba plačati na dan carinjenja. Za dobra podjetja to ne bo hudo, za slaba pa prav gotovo udarec, saj blago ne bo moglo več ležati (neobdavčeno) v carinskih skladiščih. Če pa se povrnem na hiperprodukcijo predpisov, mislim, da je velika zavora našega kvalitetnega dela, da mora carinik povprečno
MERCAT0R-KMETIJSK0 ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE ,   o KRANJ
■ TOZD KMETIJSTVO MLEKARNA TOVARNA OUA .OLJARICA* AGROMEHAMKA KOMERCIALNI SERVIS. MESOIZOELKJ KLAVNICA JESENICE. TOK RADOVLJICA A Mi O <n DS SKUPNE SLUŽBE MOOI KRANJ, l JLA 2 p p ?t   TELF1 37 744 KRN   BRZOJAV KZK KRANJ
Zaradi razvoja nove tehnologije in novih izdelkov vabimo k sodelovanju več pripravnikov z najmanj srednjo izobrazbo ustrezne smeri za usposabljanje na delih in nalogah:
- administrativno komercialna dela
- dela na obdelovalnih strojih (klasične in digitalne stružnice, rezkalni stroji)
- za dela v konstrukciji
eno uro na dan študirati predpise. Moramo se otresti administriranja in priti do enotnega obrazca za Evropo 92. Rekel sem že, da je osem podatkov za nas dovolj in računalništvo je treba vključiti v sistem." ♦> Imate vtis, da se zdaj, ko odhajate v pokoj, v carinski službi kažejo "boljši" časi?
"Upam; vse pa bo odvisno od moči gospodarstva. Poglejte, kako vzorni, močni, strokovni, korektni sta carinski službi v Franciji, Nemčiji, ki sta nedvomno odraz gospodarske moči. Mislim, da smo na dobri poti, čeprav še vedno sprejemamo predpise, ki "tepejo" gospodarstvo. Recimo, pri oprostitvi uvoza zaradi izvoza septembra letos še ni bilo dajatev, danes znašajo te že 6 odstotkov na vrednost uvoza. V naši službi to še kako občutimo in smo tarča nejevolje ter kritike, čeprav nismo nič krivi..."
Kakšna naj bi bila po vašem mnenju carinska služba v prihodnje, da bi zadovoljili pogoje Evrope 92?
"Mislim, da mora biti v federativnem sistemu enotna. Vendar pa bi organizacijo in organe oblasti morali prenesti na določena področja. Banovine so na primer v stari Jugoslaviji poznale carinske inšpektorate. Mislim, da bi se v naši službi morali predvsem približati gospodarstvu in biti resnično njen servis."
Ob najrazličnejših štrajkih pri nas, cariniki niste imeli štrajkov. Bili pa ste že precej nezadovoljni?
"Nezadovoljni smo bili zaradi nagrajevanja v primerjavi z ostalimi službami. Štrajkali nismo, lahko pa si predstavljate, kako bi bilo, če bi, tudi na način, kot to počno na primer cariniki v sosednji Italiji. Res pa je, da smo še vedno nekako razočarani, ker recimo nismo enakovredni uslužbencem v sekretariatu za notranje zadeve, ki imajo na primer benificiria-no delovno dobo in zadnje obračunsko leto pred upokojitvijo obračunsko osnovo za pokojnino."
In kakšna pokojnina vas torej čaka zdaj?
"Izračunali so mi po podatkih 5. oktobra letos, da bi bila moja pokojnina 6,273.751,79 dinarja (za 42 let dela v carinski službi - op.p.). Mislim, da smo krivični; pa ne zaradi mene. Želim si takšno pokojnino, da ne bi bil v breme nikomur. In ne morem reči, da sem razočaran nad to družbo, državo, bolj morda nad minulim delom in nad svojo odločitvijo, da sem si pač izbral ta poklic. Moram pa priznati, da sem vedno imel in imam še vedno to službo zelo rad. Je pa tako, da tisti, ki odloča, pa naj bo v tej ali drugi službi, ima največkrat preveč in zato pač ne ve, kaj in koliko je malo. Sicer pa se bom po upokojitvi lahko predal ko-njičkarstvu oziroma najrazličnejšim ročnim delom v delavnici, ki jo imam v bloku na Jesenicah. Mislim pa tudi, da ne bom mogel kar tako iz kože in bi rad svoje znanje prenesel na računalniško obdelavo."
Kaj pa menite o pluralizmu?
"Če hočemo biti razvito gospodarstvo, moramo imeti čimveč mišljenj, ki pa ne smejo biti monopoli določenih, marveč izbor najboljših in od kogarkoli... Nekako težko pa mi je, da so mojo rdečo zvezdo zdaj naredili rumeno..."
A. Žalar
55 milijonov za družino v Laškem
V Trbojah so odprtih src za soljudi
Trboje, novembra - Poletno neurje je družini Zupane z Brez nad Laškim ogrozilo dom. Hišo je deloma zasul plaz, vanjo pa je vdrla tudi deroča voda. Starši so bili ta čas zdoma - oče je gasil požar, mati je bila pri župnikovem pogrebu - zato je 12-letni sin Janez razsodno vzel stvar v roke. Rešil je mlajši sestrici iz poplavljene hiše, nato pa razkopal prag, da je voda drla iz nje. Po neurju v hiši, ki bi se lahko vsak trenutek podrla, niso mogli več prebivati. Nekaj sto metrov stran so si kupili zemljo in začeli zbirati denar za nov dom. Veliko dobrih ljudi jim je pri tem pomagalo, med drugim so v svoji stiski sveženj denarja dobili tudi od vaščanov Trboj in Žerjav-ke.
V Trbojah imajo za stisko ljudi tenak posluh. Koje nekoč vaščanu v Mošah razneslo plinsko bombo, so pri Rdečem križu zbrali denar zanj. Prav tako so pomagali pogorelim v vasi, pred tremi leti pa so z enako akcijo kot tokrat za Laško zbirali denar tudi za Pomurje.
»Dva vaščana sta po avgustovskem neurju prišla k meni ponudit denar za ljudi, ki jim je povodenj ogrozila domove,« se predsednik krajevnega odbora Rdečega križa v Trbojah
potrebna pomoči. Prek kratkim smo jo obiskali in ji nesli sveženj denarja in nekaj oblačil.«
»Zupančevi z Brez začasno žive v župnišču, v vasi pa že raste nova hiša, ki so se je pridnih rok lotili takoj po ujmi. Našli smo jih na gradbišču in se prepričali, da smo denar namenili pravi družini. Tudi tamkajšnji župnik je potrdil, da so Zupančevi najbolj potrebni pomoči in da jo bodo znali tudi
Franc Pogačar spominja začetka letošnje akcije. »Svetoval sem jima, naj sama pošljeta denar. Njun zgled pa me je spod-bodel k organiziranemu zbiranju za ogrožene. Odborniki smo šli od vrat do vrat in ljudi spodbujali, naj darujejo za soljudi v stiski. Prav vsaka hiša se je izkazala. Zbrali smo 55 milijonov, več kot smo spočetka pričakovali. Nedeljski dnevnik nam je nato poiskal družino v laški občini, ki je bila najbolj
najbolje obrniti,« sta predsedniku pritegnila odbornika Ivan Jenko in Janez Stare, ki sta bila z njim in s tajnikom Ivanom Kepicem pri ogroženi družini.
Dandanes je težko spraviti skupaj milijon in ga darovati, zato gre Trbojcem tem večja zahvala, da so bili odprtih rok za ogrožene. Ta in pretekle akcije so dokaz, da tamkajšnji ljudje gojijo sočutje do tistih, ki so v stiski. Še en dokaz pa smo odkrili v verskem listu Ognjišče, ki objavlja »milijo-
narje dobrote«, se pravi tiste, ki so darovali za revne otroke in invalide. V Trbojah je 60 milijonarjev dobrote.
Čeprav odborniki Rdečega križa vse zasluge pripisujejo ra-zumevajočim vaščanom, pa gre tudi njim pohvala, saj ljudje sami od sebe prav gotovo ne bi darovali toliko denarja. Odborniki pa so jih znali pritegniti in jim zbuditi sočutje pa tudi zagotovilo, da bo denar prišel v prave roke. Kaže, da možje od Rdečega križa uživajo pri domačinih zaupanje in ugled, najbrž zato, ker so v vseh akcijah prvi zgled, kako je treba ravnati. Vsi naši sobesedniki so tudi krvodajalci (Stare 26-kra-tni, Jenko 31-kratni, Pogačar 14-kratni), zato jim tudi za darovanje krvi in kar je še podobnih akcij Rdečega križa, ni težko prepričati sovaščanov. O njihovi uspešnosti pa ne priča le zaupanje ljudi, temveč tudi številna priznanja odboru, k> skupaj dela skoraj desetletje.
»Na koncu zapišite iskrena hvala vaščanom Trboj in Žer-javke za denarno pomoč, tako v imenu družine Zupane, kot v imenu krajevnega odbora RK,« so nam še naročili, preden so se lotili načrtovanja novih nalog.
D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan
Prostovoljni prispevek za inkubator
Ivan Kramberger podaril 10 starih milijard
Jesenice, 13. novembra - Medicinska oprema v jeseniški bolnišnici je popolnoma dotrajana, tudi na porodniškem oddelku. Znani dobrotnik Ivan Kramberger je začel akcijo za nakup inkubatorja na porodniškem oddelku jeseniške bolnišnice.
Po svetu v sodobni medicini velja, da se morajo medicinske aparature ne glede na njihovo iztrošenost zamenjati vsakih pet let. Pri nas seveda^ še zdaleč ni tako, saj ima samo jeseniška bolnišnica kar 90 odstotkov vse medicinske opreme, ki je tako zastarela, da bi jo morali takoj zamenjati. A žal ni denarja, niti za najnujnejšo opremo.
Zato so v jeseniški bolnišnici veseli vsakega dobrovoljne-ga prispevka. Občani jeseniške in radovljiške občine namesto nakupa rož in cvetja za grobove pokojnih redno pošiljajo denar na žiro račun bolnišnice. A aparature so izredno drage. Še posebej so bili prizadeti na porodniškem oddelku bolnišnice, saj je dokončno odpovedal drugi inkubator za novorojenčke. Vsako leto pa se na tem oddelku rodi okoli tisoč otrok, zato inkubator nujno potrebujejo. Sedanji, ki ga ne morejo več uporabljati, je bil v uporabi kar sedemnajst let; za novega pa bi danes morali odšteti 40.000 nemških mark.
Ob 40-letnici jeseniške bolnišnice in na njene težave, predvsem na porodniškem oddelku, se je spomnil tudi znani slovenski dobrotnik Ivan Kramberger.
Ko je zvedel za problem, je začel zbirati denar, tako kot ga je za otroke zbiral že tolikokrat doslej. Zanj ni pomembno, za katere otroke: že v Nemčiji, kjer je delal, je zaslovel po svo-
jih neštetih prostovoljnih prispevkih in je nenehno opozarjal na socialne probleme. Zeli si medijske pozornosti, vendar nikakor ne zaradi sebe, temveč zato, da bi vso javnost opozoril na hude socialne stiske, ki jih doživljajo ljudje, ki živijo okoli nas. Sam pravi, da ne potrebuje nobene popularnosti, saj ima sam denarja veliko, še sam ne ve koliko, gostilno, ki mu nese
ge in ves izkupiček nameni za dobrodelne namene. Na Gorenjskem proda najmanj knjig, kar pa ga ne moti, da ne bi s prostovoljnimi akcijami pomagal tudi na Gorenjskem.
Ob navzočnosti predstojnika jeseniškega porodniškega oddelka dr. Branislava Vladi-koviča je Ivan Kramberger podaril oddelku denar za inkubator in želel, da s tem da irnpu'2 in spodbudo tudi drugim, da pomagajo bolnišnici. Prišel je z veliko potovalko in besedami-Tukaj ga imate, preštejte, jaz ne vem, koliko ga je. Verjetno
Ivan Kramberger povsod vzbuja nja). Pretekli teden je prinesel bolnišnico. Foto. F. Perdan
in urejeno družino. Ljudem pa je treba potrkati na dušo in na srce in jih opozoriti, da so dolžni nekaj dati. Še posebej, če gre za otroke, ki jih je treba pričakati z ljubeznijo. Ivan Kramberger prodaja tudi svoje knji-
zanimanje (posnetek je iz Kra-polno torbo denarja v jeseniško
pa je bilo za inkubator okoli 10 starih milijard dinarjev.
Ivan Kramberger se bo v J ^ seniški bolnišnici spet oglasi' četrtek, 16. novembra.
D. Sedej
Kaj bomo kuhali ta teden prav je, da vemo
Nov kotiček v stanovanju
Pogostokrat slišiš gospodinjo vzdihniti: "Ko bi človek vsaj vedel kaj kuhati!" To ni zato, ker bi bile slabe kuharice ali slabe gospodinje. Sploh ne. Preprosto se izčrpamo v idejah.
m.
Jože Zalar, vodja kuhinje »elu Creina
v ho-
Imamo nekak stalen vrstni red jedi v tednu, kuhamo ponavadi tisto, kar imajo otroci in mož radi, pa se teh jedi držimo kot pijanec plota. Nazadnje ugotovimo, da je hrana preveč enolična, čeprav je izdatna in dobra. Pošteno bi morali prevetriti jedilnik in v kuho vnesti kaj novega, si priznamo.
Pri Gorenjskem glasu smo na pomoč poklicali Jožeta Za-larja, glavnega kuharja v hotelu Creina v Kranju, ki trdi, da pestrega jedilnika za domačo uporabo sploh ni težko sestaviti in nam mimogrede predlagal, kaj naj bi gorenjske gospodinje kuhale ta teden. Tudi v prihodnje si vam ne bo več treba beliti glav. Jože bo skrbel za to, da bo vaš jedilnik pester, zanimiv in zagotovo nas bo navdušil tudi za pripravo kakšne druge jedi. Jedilnik bo vsakokrat popestril tudi z enim,receptom.
Sladkor ni zdrav
Naredimo otroško sobo prijaznejšo
pa poglejmo, kaj bomo kuhali ta teden.
Ponedeljek: segedin golaž, sadna rezina.
orek: piščančeva ragu juha, carski praženec.
reda: goveja juha z rezanci, svinjska zarebrnica v omaki,
i*. krompirjevi ocvrtki, radič v solati.
^etrtek: pašta fižol, palačinke.
etek: zelenjavna juha, sojine polpete, krompirjeva solata.
N°h * : krompirjeva musaka, jogurt ali miksano sadje.
e«elja: porova juha z jajcem, polpeti v omaki, pire krompir, zelje s fižolom.
Krompirjeva musaka
j ,   Za 4 osebe potrebujemo 40 dag mletega mesa, 5 dag slanine, kg krompirja, 2 manjši čebuli, baziliko, maščobo, sol, poper, 4 z,|ce kisle smetane, 1 jajce.
• Cel krompir skuhamo in olupljenega narežemo na kolobar-| - Na maščobi prepražimo slanino, narezano na kockice in sese-Jano čebulo ter dodamo mleto meso, prepražimo, solimo, po-Pramo in na koncu dodamo baziliko.
Na kolobarje narezan krompir in praženo meso zložimo v P°maščen pekač.
Kislo smetano in eno jajce zmešamo in prelijemo musako.
Pečemo pri temperaturi 180 stopinj C 20 minut.
Poraba sladkorja stalno narašča. Osebna potrošnja sladkorja v Jugoslaviji je bila leta 1952 8 kg letno, (22 g na dan), v letu 1983 pa že 34,5 kg letno na osebo, kar znaša 94,5 g na dan in za več kot 8-krat prekoračuje priporočeno dnevno količino. V teh količinah je vračunan samo sladkor, porabljen v gospodinjstvu. Zasvojenost s sladkorjem je škodljiva. V deželah z visoko porabo sladkorja je tudi visok odstotek srčnih obolenj, diabetesa, hipoglikemije (še posebej v kombinaciji s kofeinom, nikotinom in alkoholom), zvišanega krvnega tlaka, zvišanega krvnega holesterola in maščob v krvi, debelosti, zobne gnilobe. Prevelike količine sladkorja tudi zmanjšajo izločanje urina, pospešujejo tvorbo žol-čnih kamnov. Sladkor povzroča srčna obolenja in diabetes verjetno zato, ker poruši hormonalno ravnovesje v krvi.
Kaj lahko sami storimo, da se izognemo sladkornim nevarnostim?
1. Zmanjšamo uporabo sladkorja v vseh oblikah na priporočeno dnevno količino 10 gramov (1 žlica dnevno).
2. Če kakšen dan pojemo veliko sladkarij, je priporočljivo, da en teden ne uživamo nobenega sladkorja.
3. Sladkor nadomestimo z medom, tega pa ne segrevamo preko 40 stopinj. Menijo, da bi ta zamenjava lahko zmanjšala obolevnost za sladkorno boleznijo.
4. Namesto rafiniranega belega sladkorja raje uporabljamo kristale surovega kandi sladkorja, surov nerafiniran sladkor in melaso, ki vsebujeta vse minerale in vitamine potrebne za svojo lastno presnovo. Melasa iz pesinega sladkorja je slabšega okusa kot melasa iz trstnega sladkorja, vendar v anglo-ameriški kuhinji veliko uporabljajo obe vrsti. Rjavega nerafiniranega sladkorja in melase naše tovarne sladkorja ne prodajajo. Treba pa je vedeti, da svetlorjavi nerafinirani sladkor ni veliko boljši od rafinirane-ga.
5. Potrebno količino sladkorja dopolnjujemo s svežim in suhim sadjem ter z mlekom.
6. Veliko lahko storimo za prihodnost, če pravilno oblikujemo prehrambne navade otrok. Pri dojenčkih, ki niso dojeni, ampak zalivani, je treba začeti že pri steklenički - ne več kot 1 žlička sladkorja na dan, in to raje v obliki medu. Namesto bonbonov in podobnih slaščic otrokom raje zagotovimo sveže in suho sadje.
7. Nadomeščanje sladkorja z umetnimi sladili je vprašljivo. Umetna sladila niso sladkorji, skozi prebavila gredo nespremenjena. Uporabljamo jih le, da dosežemo sladek okus. Vendar pa je slišati vrsto nasprotujočih si mnenj zdravnikov o umetnih sla-dilih. Kdor se hoče hraniti kar najbolj naravno, naj se jim raje odpove.
8. Izogibajmo se umetnih pijač, ki vsebujejo veliko saharo-ze. 9. Visoke temperature utegnejo povečati škodljivost sladkorja, zato se izogibajmo karamela. Karamel dobimo tako, da segrevamo sladkor, ki se pri 180 stopinjah stopi in porjavi.
Imate prazen kot v otroški sobi, pa ne veste, kako bi ga zapolnili. Ponujamo vam idejo s polico za knjige in z blazinami pod njo. Vzamete 4 kose penaste gume 80 x 80 x 20 cm in jih oblečete v različno blago, drobno vzorčasto in črtasto. Barve so v našem primeru nežne sončno rumene in svetlo^ modre. Da bo kot prijaznejši, oblepi-mo z blagom tudi stene. V našem primeru je blago na steni rumeno z modrimi črtami. Lahko pa je tudi drobno vzorčasto. In da bo vse v "stilu" naj bodo v enakem blagu, kot bodo oblečene stene, tudi roloji na oknu. Blazine povežemo skupaj s trakovi, ki jih všijemo na vogalih. Če bomo imeli kdaj gosta, mu bomo prav iz teh blazin lahko pripravili kar udobno posteljo. Da bo kot udoben in mehak, namečimo na spodnje blazine še številne mehke blazine iz puha ali iz mehkih umetnih vlaken. Ta sobica ne bo le "mala
svobodica", temveč pravi prijazni otok sonca. Naj mimogrede povemo, da primerno blago za preobleko blazin in sten dobimo tudi že pri nas: BPT Tržič je nedavno tega s svojo razstavo na Bledu opozorila nanj.
PET MINUT
ZA BOLJŠI VIDEZ
Če izpadajo lasje
Nevšečnega prhljaja in izpadanja last se boste znebili s preprostim pripravkom - z ribjim oljem.
Ribje olje dobimo v lekarni. Do uporabe ga hranimo v zaprti steklenici na hladnem kraju.     Za eno kuro ga potrebujemo 150 g.
Najbolje je, da se zdravljenja lasišča z ribjim oljem lotimo takrat, ko nekaj dni ne nameravamo zdoma. Vsak dan si lasne korene masiramo s konci prstov in veliko olja. Na glavi ga moramo pustiti vsaj eno uro, nato pa si lase dolgo umivajmo s toplo vodo in zeliščnim šamponom, dolgo si jih izpirajmo, dokler ne bodo pod prsti škrtali. Po pranju si glavo ovijmo v toplo brisačo.
ureja DANICA DOLENC
V Tržiču nagrajeni spis
0 vlaku prijateljstva
Lampič - Foto: D. D.
Sedim na vlaku. Nasproti mi °eže drogovi in vlak neumorno udarja svoj večni takt. Ta vlakni navaden vlak. to je vlak bratca. Zamislim se. Pred 45 leti sfm se peljal prav po tej progi, čazrem se v preteklost, v leto 1942.
Decembrska noč. Vsi otroci Srr*o že spali, le matije še ostala Pokonci. V umazana okna so se zaletavale snežinke, kijih je mr-2e' veter nosil s seboj. Mati sedi v kuhinji za mizo, zgarane roke ji podpirajo utrujeno glavo, nekaj iščejo onkraj debele stene, "a planem, med visokimi smrekami. Hrepeni po tem, da bi zajedala partizana s puško v roki in titovko na glavi, ki veselih mi-SH prihaja domov k družini. Tudi meni so misli večkrat ušle k oče-tu< ki je pri partizanih. Kar naenkrat me prebudi iz sladkega sna močno zbijanje po vratih. Hitrp zbudim še tri svoje mlajše brate in sestro. Slišim mater, ki niti odpirat težka kmečka vrata. Otroci smo vedeli za mesta, kjer •Vo bile deske v vratih malo razmaknjene, tako da smo se kaj nitro znašli ob špranjah, ki so 'nočno omejevale naše radoved-
ne poglede. 'Prav gotovo so partizani!" zine Tinče, najmlajši. Težki črni škornji pohodijo očetovo sliko. Naše oči postanejo velike in s strahom pričakujemo, kaj bo. Nemci! V popačeni slovenščini vojak materi pove, naj pripravi popotnico in ostale stvari, saj čez pol ure odidemo v zbirno taborišče v Brestanico. Vsega tega nisem povsem razumel, saj je bilo to vse preveč za razum se-demletnika. Mati solznih oči prikima, stopi v sobo ter nas objokana objame. Spominjam se njenih tolažilnih besed, polnih upanja o zmagi nad terorjem.
Vlak se je ustavil. Izmučeni smo se postavili na težke noge in z velikim naporom prišli k vratom. Ta so se odprla in bleščeč sij je napolnil na temo privajene oči. Na postaji so stali vojaki pa tudi skupina ljudi, ki so govorili nekakšen čuden jezik, ki ga nisem razumel. Ko smo stopili z vlaka, nas je ženska srednjih let prijateljsko ogovorila. To je bila prva pomoč v stiski, saj smo bili kot čreda ovac brez pastirja, povrhu pa se nam ni niti sanjalo, kje smo. Mati je znala nekaj teh čudnih besed, zato nam je povedala, da smo v Srbiji in da nas je ženska povabila v svoj dom. Na poti od železniške postaje do hiše, ki je stala na vrhu hriba, nam je povedala, da je tudi njen mož pri partizanih. V tisti kamniti hiši je živelo prav toliko otrok kot nas. Sprva smo se še sramovali radovednih pogledov, nato pa smo prebili led in si najprej pomagali s kretnjami ter pantomimično razlagati svoje misli, vendar smo se otroci kaj kmalu priučili jezika. Matije pomagala v hiši gospodinjiti, otroci pa na njivah. To je bil naš vsakdan, ki je trajal vse do konca vojne, ko smo se poslovili s težkim srcem in si obljubili, da se bomo obiskovali...
Iz sna me predrami pisk vlaka, ki je napovedal prihod na eno od postaj. Povrnem se v sedanjost. Premišljujem o Srbih. Prav velikodušen narod, ki je naše živo nasprotje, saj pravijo, da smo Slovenci zelo skrbni in raje dvakrat premislimo, preden komu kaj damo.
Mislim, da je dandanes, ki nam ga kroji politika in ljudje, ki nam vsiljujejo razhajanje med narodi in narodnostmi, vse bolj pomembno druženje različnih narodov, saj se s tem krepi naše prijateljstvo in vera o zmagi nad kriznimi trenutki. Sem le člen verige tega bratstva in le skupaj bomo lahko rešili našo prihodnost, saj je moč in znanje le v slogi.
Uroš Lampič, 8. d r. OŠ Heroja Bračiča Tržič
Turizem na Sovodnju
Vas Sovodenj ni posebno turističen kraj. Ima gasilski dom, moderno kulturno dvorano in nekaj spomenikov iz NOB. Turistično društvo vsako leto priredi praznik koscev in grabljic ter kranjske Janeze v Novi Oselici. Pomembna je planinska koča na Ermanovcu. Vsako leto jo obišče veliko planincev in turistov. Pri Sivkarju v Javorjevem dolu imajo kmečki turizem. V samem Sovodnju pa manjka veliko stvari, da bi bil bolj privlačen.
Lucija Telban, 3. r. OŠ Sovodenj
MORDA NISTE VEDELI
Za najhujšo ladijsko nesrečo velja na splošno potop pre-kooceanskega parnika Titanic. 14. aprila 1912 se je na svoji prvi vožnji v lovu za "modri trak", za rekord v vožnji čez Atlantik, zaletel v ledeno goro in se potopil s 1517 ljudmi na krovu, preživelo pa je samo 675 potnikov.
Daleč strašnejši pa je bil konec nemške ladje NVilheim Gustloff, natlačene z begunci iz nemških vzhodnih pokrajin. Potopila seje 18. februarja 1945 v Baltiškem morju nedaleč od mesta Stolpmuende. Smrt v valovih je našlo najmanj 4120 ljudi, nekateri viri pa govorijo kar o 5000 žrtvah.
Moj najljubši predmet
Za mene je glasba vse. Jok, smeh, šepet vetra, potrkavanje dežja na steklo, rahlo padanje snežink. Največ pa je ritem glasbe. Ljubim ta predmet tudi v šoli, poslušam, izgovarjam, pojem. To me osrečuje. Kadar sem žalostna, me glasba nežno boža, kakor boža mati svojega otroka in mu poje svojo melodijo. Glasba je povsod. Na travniku in v gozdu, na kmetiji in v topli domači hiši, a največ je je v šoli. To je šepet sošolk, kričanje po stopnicah in umirjena beseda učiteljice. To je glasba. In samo jaz vem, da je zame glasba to, kar občutim, da komaj Čakam ure, ko nam bo učiteljica rekla tiho, tiho, glasno, glasno. Note se hodno prelivajo, v meni pa bo ostal še dolgo spomin.
Snežana Grgič, 6. b r. OŠ Prešernove brigade Železniki
Prijateljstvo v šoli - kaj je to?
Prijateljstvo je, da si pošten do sošolcev in jim pomagaš, če ne znajo. Ivana Mičurin
Prijateljstvo je, če kaj posodiš drugemu. Damjana Buh Prijatelj je tisti, ki te ne opravlja, ampak spoštuje. Tatjana Zorko
Prijatelji v šoli se imamo radi in se ne prepiramo. Suzana Seničar
Prijateljstvo v šoli mi je v veliko čast. Izidor Miklavčič Člani dopis, krožka OŠ Blaž Ostrovrhar Škofja Loka
Doma moram pomagati
Živim v Spodnjih Gorjah v bloku. Vsak dan hodim v šolo. Ko pridem domov, se preoblečeni in se lotim pisanja naloge. Zelo hitim, da bi prej šla s prijatelji igrat odbojko.
Ko pride mamica domov, me zmeraj krega, ker imam obleko razmetano. Nažene me pospravljat. Vse moram do pikice natančno pospraviti, potem pa ji moram pomagati še pri kuhinjskih opravilih. V sobotah z mamico pospraviva celo stanovanje, posesava in pobriševa prah s polic, nato pa še pomijeva tla. Največkrat moram to delo opraviti jaz. Koje stanovanje lepo urejeno, si odpočijem in gledam televizijo. Ko ni več zanimivega programa, se začnem učiti. Nekaj časa se učim, potem pa grem na dvorišče.
Čeprav imamo majhno stanovanje, se mi zdi še zmeraj veliko. To pa zato, ker zmeraj, ko kaj delam, ne pospravim za sabo in imam potem veliko dela. Morala se bom naučiti pospravljati, potem bom imela tudi več časa za hobije.
Izabela Korošec, 6. b r. OŠ Bratov Žvan Gorje
Naši alpski smučarji pred novo sezono
Brez visokoletečih ciljev
Kranj, 11. novembra - Pred bližnjim začetkom tekmovanja v svetovnem pokalu naši alpski smučarji z zmernim optimizmom napoveduje razplet sezone. Kot reprezentanca ponovitve zlatih časov našega alpskega smučanja na napovedujejo, so pa optimisti, predvsem glede ženskega dela reprezentance.
Reprezentantje, Grega Benedik, Tomaž Čižman, Sašo Robič, Robert Žan, Klemen Bergant, Gregor Grilc, Mateja Svet, Veronika Šareč, Katjuša Pušnik in Nataša Bokal so sedaj že v Združenih državah Amerike. Tederi dni bodo vadili na snegu v Breckenridgeu v Coloradu, v bližini Vaila in s tem skušali nadoknaditi izpad zadnjega treninga na snegu zaradi slabega vremena. Prav takšni zadnji treningi pred začetkom sezone so izredno pomembni, na srečo pa se je enako godilo tudi drugim reprezentancam. Naši smučarji bodo ostali v Coloradu do začetka tekmovanja v Park Citvju v zvezni državi Utah. Tam bo 23. novembra veleslalom za moške, 24. novembra veleslalom za ženske, 25. novembra bo slalom za ženske, dan kasneje pa slalom za moške. Te tekme bodo v bistvu nadaljevanje letošnjega svetovnega pokala, ki se je že začel avgusta v Avstraliji in Argentini.
Za razmere v naši reprezentanci bi lahko izrekli oceno ugodno. Katjuša Pušnik celi bolezen, prav tako pa tudi Tomaž Čižman, ki je v novi sezoni edini od naših fantov prvokategor-nik, in Sašo Robič. Kakšne so napovedi za fantovski del moštva? Zmerne in realne. Največ lahko doseže Čižman, Robič se je popravil v superveleslalomu, dobre uvrstitve lahko dosega mladi Gregor Grilc, Benediku pa bi mogoče ob dobrih uvrstitvah na tekmah za svetovni pokal in dirkah za zboljšavo FIS točk uspela vrnitev v prvo jakostno skupino med slalomisti. Dekleta so na boljšem. Imamo svetovno slalomsko prvakinjo Matejo Svet, ob njej pa še Veroniko Šareč in Katjušo Pušnik, ki sta ob Mateji obe v prvi jakostni skupini. Zato lahko od deklet več pričakujemo kot od fantov, seveda če ne bodo nagajale poškodbe.
J. Košnjek
Sindikalne športne igre
Zmagi zdravstvu in LTH
Škofja Loka, 7. novembra - Na škofjeloških sindikalnih igrah so preteklo nedeljo končali s tekmovanjem igralci namiznega tenisa. Tekmovanje v športni dvorani na Podnu sta organizirala ZTKO Škofja Loka in ŠD Kondor pod pokroviteljstvom občinskega sindikata. Med ženskami je zmagal Zdravstveni dom pred Centrom slepih, Jelovico, Elektromotorji iz Železnikov, itd. Med moškimi pa LTH Orodjarna Livarna pred Eelektromotorji, Termom, upravnimi organi, Tehnikom, itd. Letos prvič v Škofji Loki ne bo zaključne prireditve, na kateri bodo najboljšim ekipam in posameznikom podelili pokale in priznanja, kar storijo sedaj po vsaki končani panogi. Športniki upajo, daje zaključna prireditev izpadla samo letos in da bo prihodnje leto ponovno organizirana.
J. Starman
Največ nogometašev
Kranj, 8. novembra - Tudi letošnje 23. sindikalne igre kranjske občine kažejo, da je za nogomet največ zanimanja. Na tekmovanju v malem nogometu je sodelovalo 20 moštev, vsako od njih pa je odigralo najmanj dve tekmi. V finalu je Telekom premagal Kibernetiko I z 9 : 2. Sledijo Sava I, Planika, Ljubljanska banka, Kokra, Sava II, Exoterm, KŽK, Živila, itd.
V košarkarskem tekmovanju je zmagala Kibernetika 1, drugi pa je bil presenetljivo KŽK, za njima pa so se uvrstili Sava, Kibernetika II, Iskra ERO in Temeljna banka Gorenjske.
V plavalnem tekmovanju je med moškimi tekmovalo 12 moštev, med ženskami pa dve. V posameznih kategorijah so zmagali Nataša Jerkovič (OŠ Šenčur), Berta Artiček (Sava), Nada Grozelj (Sava), Marko Potočnik (Telekom), Aleš Ropret (Zvezda), Zmago Malavašič (SO Kranj), Srečko Sajovic (Sava), Zdravko Potočnik (OŠ Šenčur), Miro Malavašič (SO Kranj), Andrej Artiček (Sava), Vojko Podveršček (Ikos) in Martin Ka-divec (OŠ Šenčur). V štafeti so bili najboljši plavalci skupščine občine Kranj.
Končano je tudi kegljaško tekmovanje. Med posamezniki sta zmagala Milan Jereb iz Planike s 438 podrtimi keglji in' Ema Zaje iz Save, ki je podrla 224 kegljev. Sicer pa je na kegljanju sodelovalo največ ekip: 26 moških in 11 ženskih. Med moškimi je zmagala Kibernetika pred Merkurjem in tretjo ekipo Kibernetike. Med ženskami je zmagala Sava pred Ibijem, Kokro, Golnikom, itd.
Atletika je najmlajša panoga na kranjskih sindikalnih igrah. Vendar se je pokazalo, da so tekme zanimive, začeli pa so beležiti tudi rekorde iger. Andreja Dremel (Zavod za socialno medicino in higieno) je pretekla 100 metrov v času 16,2, Dušan Bobič iz Telekoma je na tej progi tekel rekordnih 11,2, v daljino pa je skočil 6,45, Bojan Klančnik iz Iskre Delte pa je sunil kroglo 13,11 metra daleč, kar je tudi nov rekord iger. Telekom je bil ekipno najboljši pred Erom, osnovno šolo iz Šenčurja, itd.
Do konca so še štiri discipline, ki morajo biti končane do 22. decembra, ko bo slovesen zaključek iger.
M. Čadež
Na Kokrici smučarski sejem
Kokrica, 13. novembra - Smučarska sekcija Športnega društva na Kokrici prireja v soboto in nedeljo, 18. in 19. novembra, med 9. in 19. uro v Kulturnem domu na Kokrici tradicionalni sejem rabljene in nove smučarske opreme. Rabljeno opremo bodo sprejemali v varstvo in oceno v petek, 17. novembra, med 17. in 19. uro.
J. K.
Zapostavljeni blejski hokej
ureja JOŽE KOŠNJEK
S šankom in krampom se ne da preživeti
Bled, 7. novembra - Čeprav so blejski hokejisti edini zvezni ligaši v radovljiški občini, se jim to pri gmotni pomoči ne pozna. Sponzorji od drugod imajo več razumevanja, blagajno pa so vsaj za silo napolnili hokejisti sami s prostovoljnim delom za šankom na blejskih prireditvah in na udarniških akcijah.
Brane Terglav, sekretar Ho-kejskodrsalnega kluba Bled, ki
ima v svojem sestavu razen prvega moštva, ki igra v I. B zvezni ligi, še mladinsko moštvo (slovenska liga), moštvo starejših pionirjev (slovenska liga) in ekipo mlajših pionirjev (slovenska in karavanška liga), ter hokejsko šolo, ki se bo začela čez 14 dni (skupno je v klubu 65 registriranih igralcev) poudarja posebej precejšnje nerazumevanje za blejski hokej.
Brane Terglav
"Prva B zvezna liga je močna, večina klubov se je okrepila, tudi z igralci iz tujine, zato je v igri za zmagovalca več ekip, ob zagrebških moštvih, Celju, Jesenicah II in Triglavu iz Kranja tudi Bled. Lani smo imeli smolo. Prvi vratar se je poškodoval, letos pa te bojazni ni, saj imamo tri. Z Jesenic je prišel Peter Klemene, ki je še lani igral za prvo moštvo Jesenic, in pri nas igra in trenira člansko in mladinsko moštvo.
Iz Vojvodine seje vrnil Alagič, z Jesenic pa smo dobili še Bor-seta, Kurbosa in Jaklja. Borba za vrh je realna, vadili smo na Jesenicah, ker doma zaradi kasne dobave kompresorja nismo mogli usposobiti ledu že avgusta, odigrali pa smo tudi štiri tekme za trening. Klub pa je na robu preživetja. Za delovanje vseh klubskih selekcij bi rabili 80.000 zahodnonemških mark, imamo tretjino in še lep del tega smo zaslužili sami z gostinskimi storitvami na Blejski noči, Alpskem večeru in ohceti ter prostovoljnim gradbenim delom. Izdatneje nam pomaga še HTP Bled, Spedor iz Zabni-ce in nekatere avstrijske, predvsem zavarovalniške firme. Podpore od radovljiške ZTKO
Kegljanje
Spik m Kosir zmagovalca
Tržič, 7. novembra - Keglja-ški klub Ljubelj je organiziral posamično moško in žensko prvenstvo Tržiča v kegljanju, ki je potekalo prek celega leta, na njem pa je .sodelovalo nad 150 tekmovalk in tekmovalcev. Med ženskami je favoritinja Nataša Nepužlan v finalu popustila in bila tretja, zmagala pa je Marjeta Špik, Mojca Sed-minek pa je s šestega skočila na drugo mesto. Med moškimi je v pričakovanem dvoboju Franca Nunarja in Jožeta Koširja zmagal slednji, dobro pa so v finalu igrali Štefan Ahačič in mlada Oto Keršič in Jože Pogačnik.
Vrstni red - ženske: 1. Marjeta Špik 1069, 2. Mojca Sedmi-nek 1061, 3. Nataša Nepužlan 1052, itd.; moški: 1. Jože Košir 3382, 2. Franc Nunar 3327, 3. Milan Slatnar 3260, itd.
J. Kikel
Jeseničanom tudi tretji derbi
Jesenice, 11. novembra - Tudi v tretjem slovenskem derbiju I. zvezne hokejske lige med Olimpijo in Jesenicami so bili prepričljivo boljši Jeseničani. Z zadetki Ščapa, Tišlerja, Razin-gerja in Smoleja so pred okrog 5000 gledalci v odlični igri premagali Olimpijo s 5 : 2. Derbi je bil športen, brez izgredov, tako na ledu kot na tribunah.
Po 11 kolih vodi Medveščak Gortan iz Zagreba z 19 točkami, kolikor jih imajo tudi Jeseničani na drugem mestu. Tretja je Olimpija, ki za Zagrebčani in Jeseničani že zaostaja za 6 točk.
Danes, 14. novembra, bo na sporedu novo kolo. V Zagrebu bo veliki derbi med Medvešča-kom in Jesenicami.
Zmešnjava po jugoslovansko pa je v I. B zvezni ligi, kjer z Gorenjske igrajo Bled, Jesenice II in Triglav. Ker tekmovalna komisija, njen sedež je v Zagrebu, ni pravočasno obvestila klubov o razporedu tekem, prav tako pa povsod še ni ledu oziroma je zaseden s prvo-ligaškimi ekipami, je večina srečanj odpadla.
J. K.
OD TEKME DO TEKME
Kros v Lešah - Športno društvo Leše je priredilo zadnji letošnji kros na 2, 4, 6 in 9 kilometrov dolgih progah med Lešami in Palovičami. Teklo je nad 60 tekačev iz tržiške občine, Kočevja, Kamnika, Mojstrane, Trbovelj, Ljubljane in Radovljice. Pri izvedbi tekmovanja sta največ pomagala Cveto Bohinc in Jože Ko-kalj. Pokal Klemena Dolenca iz Radovljice za najboljšega re-kreativca je prejel Lado Urh iz Kamnika. Kdo so zmagali na lešanskem teku. Med pionirji Jure Gregorčič iz Ljubljane, med pionirkami Marija Dobre iz Leš, med članicami Heda Kotar iz Trbovelj, med člani nad 40 let Slavko Sitar iz Mošenj, med člani do 40 let pa Lado Urh iz Kamnika.
J. Kikel
Prvenstvo Peka v kegljanju - V tržiškem Peku je za kegljanje veliko zanimanja, kar potrjuje tudi dobra udeležba na prvem tovarniškem prvenstvu v kegljanju. Med ženskami je bila najboljša Mojca Sedminek s 1072 podrtimi keglji, sledijo pa Lidija Znidar-šič 1068, Nataša Nepužlan 1063, Marjeta Špik 1052, Sabina Keršič 1044, itd. Med moškimi je zmagal Rudi Nunar s 1617 podrtimi keglji, za njim pa so se uvrstili Janez Čerin 1608, Milan Krč 1586, Vili Špehar 1585, Jože Teropčič 1563, itd.
J. Kikel
skoraj ni. Doslej smo prejeli dve stari milijardi, čeprav smo klub, ki tekmuje v najvišjem rangu tekmovanja od radovljiških klubov. Trenerja Klemen-ca in Francija Zbontarja, ki skrbi za šolo in pionirje, plačujemo samo in sedaj terjamo od ZTKO, da nam plača uporabo ledu in enega trenerja. Edino srečo imamo, da smo zadnji dve leti kupili novo opremo in nas vsaj to sedaj ne bremeni. Računamo na boljše čase, po- ■ sebej sedaj, ko bomo sposobni drugo leto že poleti usposobiti led in bo ledena plošča zanimiva ne le za hokejske, ampak tudi turistične namene."
Peter Klemene, 33-letni jeseniški hokejist, na Bledu začenja trenersko kariero.
"Po 24 letih aktivnega igranja hokeja, od tega od leta 1974 do lanske sezone v prvem moštvu Jesenic, me je izzvalo trenerstvo in Bled mi je ponudil to priložnost. Tudi moja služba ter aktivni hokej nista bila več združljiva, končno pa moramo starejši prepuščati mesta mlajšim in jim omogočiti priložnost za napredovanje. Kaj je moj cilj na Bledu. Vpeljati red in disciplino na treningu ter privzgojiti odnos do hokeja. Če se nekdo zanj odloči, ga mora imeti rad in se zanj tudi žrtvovati. Blejske ekipe do letos nisem poznal, vendar sodim, da smo z okrepitvami močni, čeprav je liga izenačena veliko bolj kot prva, moštva se ne
Peter Klemene
poznajo in v tej izenačenosti je lahko vsak spodrsljaj usoden. Izkušenost bom kombiniral z mladostjo in pri slednji omenjam posebej talente Horvata, Knifica, Poklukarja, Valanta in Bončino. Vsi so domačini in na domačih kaže graditi prihodnost. Na vsaki tekmi bomo igrali na zmago, čeprav smo v primerjavi z nekaterimi tekmeci na slabšem. Jeseničani imajo recimo že 70 treningov na ledu, mi pa 10 in smo v primerjavi z njimi na začetku. Z mladinci pa je še slabše. Drugje že dolgo vadijo, Blejci pa so šele danes prvič skupaj. Vendar kaže biti optimist."
J. Košnjek, sliki F. Perdan
Prvi svetovni pokal v kegljanju
Boris Urbane tretji
Kranj, 13. novembra - Da bi
popestrili kegljaška tekmovanja, je Mednarodna kegljaška zveza na pobudo Avgusta Likovnika uvedla svetovni pokal v kegljanju. Prva tekma je bila v Steverju pri Gradcu, jugoslovanski kegtjači pa so dokazali, da so v vrhu svetovnega kegljanja. Med ženskami je prepričljivo zmagala Antonija Škafar,
članica Slovenijaceste Tehnika iz Ljubljane, med moškimi pa je zmagal trenutno najboljši ke-gljač sveta Csany iz Madžarske. Drugi je bil Jugoslovan Fučkar, član Medveščaka Info-sistema iz Zagreba, tretji pa je bil svetovni prvak Boris Urbane iz Kranja, ki ni tekmoval povsem zdrav.
J. K.
Nogomet
Naklo jesenski prvak
Naklo, 13. novembra - Razplet tekmovanja v območni slovenski nogometni ligi zahod, kjer z Gorenjske igrajo Naklo, glav, Jesenice in Britof, je bil presenetljiv. Naklo je v zadnjem kolu premagalo doma Bilje z 2 : 0 in osvojilo prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja. Ostali izidi: Jesenice : Britof 1 : 0 in in* glav : Jadran Lama 1 : 0. Naklo je na prvem mestu s 17 točkami. Svoboda in Primorje jih imata po 16, Jadran Lama 15, Jesenic so devete z 8 točkami, Triglav deseti s 6 točkami, Britof pa 1 •• s točkami. . .
Končano je tudi tekmovanje v gorenjskih nogometnih liga ^
Ligaški izidi
KOŠARKA - V republiški moški ligi je kranjski Triglav doma na Planini premagal Iskro Delto Jezico s 97 : 82 (52 : 37). Koše za Triglav so dosegli Susič 25, Roman Horvat 28, Samar 2, Vu-jadinovič 9, Omahen 8, Tadič 10 in Robi Horvat 15. Triglav je po tej zmagi četrti z 10 točkami, vodi pa Celje z 12 točkami. V ženski ligi je Odeja Marmor premagala Cimos s 74 ■ 56 (30 : 20). Koše za Ločanke so dosegle Habjan 6, Kržišnik 14 Baligač 18, Lusko-vec 11, Bizjak 2, Maček 14, Frakelj 4, Gorenc 3 in Primožič 2. Kranj je zanesljivo premagal Šentvid z 92 : 50 (52 : 31). Koše za Kranjčanke so dosegle Šoštarič 4, Tomac 9 Mohorič 4, Podrekar 3, Rakovec 2, Gartner 21, Čufer 22, Zrnič 11 Horvat 2 in Hodžaj 2. Jeseničanke pa so doma zgubile s Cometom z 71 : 57 (24 : 30). Kose za Jeseničanke so dosegle Halilagič 5 Trojar 2, Zorman 6, Felc 16, Krznarič 9, Stražišar 16 in Šefič 3. V ligi vodi Odeja Marmor z 12 točkami. Kranj je četrti z 10 točkami Jesenice pa osme s 7 točkami.
ROKOMET - V II. zvezni rokometni ligi so Kranjčanke v Subotici igrale s Spartakom in tesno zgubile z 21 : 20. Vodi Tres-njevka z 12 točkami, Kranjčanke pa so tretje z desetimi. V slovenski ligi je Termopol izgubil z Usnjarjem 26 : 20 in je sedmi z 8 točkami, vodi pa Usnjar, Alples pa je v ženski ligi doma izgubil z Branikom 17 : 18. Vodi Burja z 12 točkami Alples pa je sedmi s sedmimi točkami.
ui ,ODBOJKA - v II. zvezni ženski odbojkarski ligi zahod je Bled doma premagal Maglič in je šesti s šestimi točkami. V republiški moški ligi je Bled s 3 : 1 zgubil s Fužinarjem in je s 6 točka-mi_četrti, v ženski ligi pa je Triglav doma izgubil z Mislinjo z 0 •
3. Triglavanke so devete s štirimi točkami.
J. K-
V Evropo 92 hiti Vzhod: nekateri cagavo, drugi s sto na uro. Tistim pa, ki bi v »Evropo zdaj« po mirni in civilizacijski poti, pa je poprej treba nasuti še malo popra v njihovo evropsko južino. Scenarist je znan, komande pa sledeče:
V prvem poglavju da Slovencem pošteno lekcijo kosovski partijski vrh. Rahman Morina se pusti izvoliti tako, da zgodovinsko izjavi: glasovali bomo kar javno, ker je tak način glasovanja najbolj demokratičen. Za tem se bo skozi podobno kvazi-demokracijo.dal izvoliti še Slobodan Milošević. Demokracija na kvadrat! Saj bi jo lahko izvažali, če bi bilo sploh komu še mar za take stalinistične podvige in manire.
V drugem poglavju se zbere zadostno število Srbov in Črnogorcev s Kosova (lahko tudi od drugod) in krene na prvodecembrski pohod nad Ljubljano, Z vlaki, z avtobusi, lahko tudi z letali. Aranžma vključuje vse: brezplačni prevoz in povračilo morebitnih stroškov. Sindikalnem izletu se na poti lahko pridružijo vsi, ki nimajo kaj početi in bi želeli za en dan trpeti.
Tretji prizor: ljubljanske ulice. Tam hripavo odmeva : Življenje damo, Kosova ne damo. V ozadju se slišijo obupni kriki preganjanih in razžaljenih. Priporočljivo je, da bi bil miting na prostoru, kjer bi se dalo sedeti: miting gor ali dol, navada je železna srajca. 1. december je delovni dan in na delovni dan
TEMA TEDNA
Sindikalisti
vsak pošteni mitingaš počiva ali spi. Za prihajajoče mitingaške strukture, ki jih delovni dan že tradicionalno uničuje in ubija, bi bilo dobro pripraviti intervencijske skupine. Ni, da bi jih imeli na vesti, če bi nenadoma pospali na ljubljanskih ulicah, recimo ob enajstih dopoldne! Prvega decembra je na senčni strani Alp ponavadi mraz. Znabiti, da jih nenadoma popade nostalgija po delovnem mestu in bodo kar polegli na mrzle pločnike. Brrrrr!
Pohodniki bodo v četrtem poglavju izčpali vso svojo duhovno trpljenje in se zgroženi nad pasivno Ljubljano vrnili. Naročniki mi-
tinga, čisto navadni politični mešetar ji, si bodo pomeli roke: odce-pitveniki, zdaj pa imate »Evropo zdaj!« Reuter pa drugi bodo poročali, kako je srbska politika na 1. decembra dan izvozila svojo revolucijo v Ljubljano. Koga v svetu, kije pri zdravi pameti, pa potlej še zanima ta zmedena, nevrotična in primitivna Jugoslavija?
Scenarij protibirokratske revolucije sploh ni od muh. V njem imajo nekaj stranskih vlog tudi nezdiferencirani Vojvo-dinci, ki so trenutno na oblasti. Ti genialci so predlagali, naj še druge republike ustanovijo svoje pokrajine, če jim ni všeč, da ima Srbija v federaciji zdaj tri glasove. Bravo! Namesto, da tiščimo v Evropo, bi se nas dalo v naslednjem letu zaposliti tudi drugače, s projektom slovenskih avtonomnih pokrajin: AP Dolenjska, AP Koroška, AP Gorenjska, AP Notranjska. In dva do tri aeroplane z Brnika, da se vsi ti AP -ejevci tedensko odvozi-jo v Beograd na glasovanja in usklajevanja.
Adijo Evropa, za zdaj nas še ne bo! Mi smo še vedno po JUS. Kdaj pa bomo dojemljivi za evro - standarde, ve samo Vava. Ta slavna gospa, ki v kugli vidi vse, mije tik pred prihodom sindikalistov prihodnost Jugovine prav lepo predstavila:
»Enkate penkate cukate me, abe fabe domine, etkum petkum kufer puč, ta država enkrat - fuč..«UD.Sedej
JEŽ-
Dolgujejo mu - brinove jagode!
Ob pregledu poslovanja so pri radovljiškem zasebniku ugotovili nepravilnosti in ga tudi kaznovali. Med drugim so mu zasegli precejšnje količine brinovih jagod, ki jih je ustrezno hranil >n skladiščil.
A glej ga zlomka!
Po dolgotrajnih sodnih in drugih postopkih seje nesporno dokazalo, da mu nekaj ton brinovih jagod ne bi smeli odvzeti ali: zdaj mu jih morajo vrniti. Kdo? Nihče drug kot pet izvršnih svetov gorenjskih občin!
Lahko bi mu jih zdaj vrnili, ko ne bi bilo majčkene zadregi-ee: brinove jagode so neprimerno skladiščili, tako da so danes neuporabne. Oškodovani zasebnik je tako izračunal, da stroški nepravilnega skladiščenja brinovih jagod dosegajo kar nekaj milijard dinarjev. Izvršni sveti petih gorenjskih občin pač niso mogli ničesar drugega, kot da so pripravili ključ razdelitve teh nebo-digatreba stroškov: na vsako občino odpade toliko in toliko bri-novega dolga. Najvišja vsota, ki tako »prizadene« eno izmed gorenjskih občin, je nekaj več kot dve stari milijardi dinarjev.
Zdaj bodo naši izvršni sveti zadrego rešili tako, da bodo pajbrž pri Drogi Portorož naročili toliko in toliko ton brinovih Jagod, poravnali stroške in zasebnik bo dobil naročeno pošiljko.
Primer kaže, kako nespametno so ravnali, ko niso Brinovih jagod skladiščili tako, kot bi bilo treba. Čeprav gre samo za brinove jagode, bi bilo treba pomisliti, da so vendarle tudi nekaj Vredne in da se lahko zgodi, da jih bo treba vrniti. Tako vsaj davkoplačevalci ne bi plačevali malomarnosti in neodogovornosti, saj bo šla odškodnina iz občinskih proračunov.
V izogib kakršnihkoli zlonamernih natolcevanj pa čisto resno predlagamo, naj se svet gorenjskih občin pomeni z oškodovanim zasebnikom. Morda bi se ga dalo pregovoriti in bi nekaj mesecev počakal. Tedaj bi lahko po gorenjskih šolah »ruknili« kakšno dobrovoljno akcijo nabiranja brinovih jagod, pa tudi tistim Gorenjcem, ki ljubijo sprehode v naravo, bi lahko predlagali« naj imajo sokolje oko in poberejo v robček vse brinove jagode, ki jih bodo kje zapazili. Pri občinskih skupščinah bi potem stali čebri, kamor bi zavedni občani in občanke nosili deficitarne gozdne sadeže, na koncu pa bi najbolj gorečim odzivnikom pode-'i'i flašo brinjevca z diplomo. Ne, sploh ni smešno, če gledamo skozi varčevalno logiko. Če občinskih proračunov ne bomo družno reševali pri majhnih stvareh, velikega proračuna sploh nismo vredni...
Gorenjski izvršni sveti: razmislite torej o brinjevskem Predlogu in nikarte na vrat na nos v Drogo. Nekdo ga je polomil, *° že, polomiado boste plačevali vi. to že, ampak nam, davkoplačevalcem, pa res ni vseeno, da bi kar tako odtekala sredstva iz Proračuna. Pomagali bomo, brez skrbi, le marketinški pristop je treba imeti. Apelirajte na nas, pa se bomo zagnali v brinovje in vam nanosili jagod, da bo veselje...
D. Sedej
CVEK
Byron
Angleški pesnik George Gordon lord Byron je rahlo še-pal in ga je zaradi tega že vsako namigovanje razžalostilo. Vsakomur pa je poskušal vrniti milo za drago.
»Kako kaj gre,« ga je z zlobnim poudarkom vprašala nekoliko škilava dama.
»Kakor pač vidite,« je zasi-kal občutljivi pesnik.
Plačan račun - po 27 letih
Koje imel Paul Mc Cartnev nedavno turnejo po Zahodni Nemčiji, je plačal tudi neki gostilniški račun, ki se glasi na ansambel Beatles in je ostal neplačan polnih 27 let. Račun za 30 funtov je gostilničar hranil na gostilniški polici. Pred mnogo leti so se v tej gostilni mudili tedaj še neznani in siromašni mladeniči, ki so se imenovali ansambel Beatles. Gostilničar se še danes spominja, da so mu tedaj stalno govorili: Brez skrbi, Fredi, plačali ti bomo, ko bomo slavni. Paul Mc Cartnev je sedaj plačal dolg in dodal še 30 funtov - za obresti!
Osel
Dvajsetletni nemški pisatelj Ludwig Borne je bil v družbi starejših gospodov. Eden izmed njih je trdil, da so njegovi nazori edino pravilni, pisatelj pa mu je ugovarjal. Ogorčeni diskutant se je razhudil in zav-pil:
»Molčite mladenič! Ko sem bil jaz v vaših letih, sem bil še osel!«
Borne mu je lakonsko odgovoril:
»Potem pa ste zelo dobro ohranjeni, gospod!«
Smučanje je seksi
Če želite, da vas bodo imeli za smele in senzualne - potem smučajte! Če želite, da vas imajo za kulturne, poštene in uravnotežene - igrajte golf! Če pa se želite kazati kot enostavni in priljudni - odločite se za balinanje!
Tako svetuje ameriški psiholog, ki se ukvarja z raziskavami o tem, kakšni so ljudje, ki se ukvarjajo s posameznimi športi.
Psiholog pravi, da so teniški igralci seksualni in privlačni, najbolj pošteni pa naj bi bili tisti, ki se ukvarjajo s kegljanjem in balinanjem.
Švica in armada
Pred palačo federacije v Bernu se je pred nedavnim zbralo več kot 15.000 ljudi, ki so se udeležili glasbenega festivala pod naslovom Zaustavite vojsko! Festival so organizirali pacifisti, ki vodijo akcijo pod naslovom Švica brez armade. Na festivalu so nastopile glasbene skupine iz Velike Britanije in Zvezne republike Nemčije, toda organizatorji so se znašli v škripcih: festivala ni hotela zavarovati nobena domača zavarovalnica, pacifiški zbor pa so bojkotirale tudi švicarske pivovarne in so organizatorji morali poskrbeti za pijače drugje.
ANEKDOTA
Denar
Romanopisec in dramaturg Enrico Annibale Butti je bil direktor skromnega časopisa, kije že po nekaj številkah nehal izhajati. V zadnji številki je Butti objavil naslednje pojasnilo:
»Ta časopis se rodi po potrebi iz denarja, umira pa iz istega razloga.«
GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI
Jutri, v sredo, 15. novembra, med 18. in 19. uro bo na valovih Radia Žiri stekla znova mesečna oddaja o narodnozabavni glasbi z narodnozabavno lestvico Radia Žiri. V ritmu valčka in polke s svežimi novicami iz glasbenega sveta boste lahko prisluhnili na frekvenci UKV 98,2 MHz (Žiri in Poljanska dolina), 96,4 MHz (Selška dolina) in 91,2 MHz (Škofja Loka in okolica - oddajnik Lubnik.
Poletne uvrstitve:
1. Dom je zavetje sreče - Ansambel Lipa
2. Fotograf - Ansambel Rž
3. Za vse hvala ti - Ansambel Franca Miheliča
4. Ko pride pomlad - Nagelj
5. Očetu - Alpski kvintet Predlog novih vit:
6. Kje je sreča - Ansambel bratov Avsenik
7. Vem za deželo - Ansambel Gorenjci
8. Čaše dvignimo visoko - Ansambel Francija Zemeta 9ž Glasba iz Slovenije - Ansambel Slovenija
10. Premlada za ljubezen - Nagelj
Priloženi kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in jo do 30. novembra pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri. Izmed poslanih kuponov bomo izžrebali glasbeni kaseti.
Kupon:
Ime in priimek ..,
Naslov................
Glasujem za.......
Mnenje o oddaji Želje...................
Male gorenjske vasi
Križna gora
Piše: D. Dolenc
Gospodarska komisija je bila razbita
. Današnji zapis moram začeti z opravičilom. Zadnjič na sliki ni bila Mežnarjeva Lojzka, Pač pa Ana Tavčar, Šuštarjeva mama. Tiskarski škrat je vseh rouh poln, kot vidite. Sicer pa, Križnogorci so že vedeli, za katero gre.
. Naj nadaljujem s pripoved; J° Suštarjeve mame. Še danes ji Je hudo za Jožetom, še danes razmišlja, ali bi morda le bil takrat ušel belim, ko bi ga ne bila Poklicala nazaj zaradi juhe... Ko so ga v kuhinji prijeli, jim Je moral najprej pokazati, kje Je imel bunker. Ostali so po hi-« vse preobrnili. Ko so Jožeta °ez čas prignali nazaj, mu je iz ust tekla kri. S puškinimi kopiti so tolkli
po njem. Potem so ga y)ekli v Skofjo Loko v zapore, kasneje so izvedeli, da se je tam obesil. Zagotovo so ga sa-nil> premišljuje še danes Šuštarja mama. V knjigi Pomniki N.OB na Škofjeloškem pa je zapisano, da so ga odgnali na
Spodnji trg v Društveni dom (danes gledališče), kjer je na zaslišanju po mučenju umrl. Vsi štirje terenci so bili člani okrajne gospodarske komisije, ki je bila ob tem dogodku razbita.
Tudi danes je najlepše pri peci: Šuštarjeva dekleta Petra, Damjana, Irena in Majda peči ne zamenjajo za še lepši kamin kje v dolini.- Foto: D. D.
Prvi je zagorel Jožnkov hlev
21. novembra pa je Križno goro doletela najhujša nesreča. Ta dan so nemški osvajalci skupaj z domačimi pomagači vas požgali.
"21. novembra 1944 so enote 31. divizije napadle sovražnikovo postojanko v Železnikih," piše v "Pomnikih NOB na Škofjeloškem". "Za likvidacijo postojanke je bila določena Gradnikova brigada, druge enote (Kosovelova in Prešernova brigada, Škofjeloški odred, del topništva 9. korpusa) pa so dobile nalogo, da zaščitijo Selško dolino pred nemškim vdorom. Prešernova brigada je dobila nalogo, da s svojimi bataljoni zavaruje ozemlje proti Kranju, od koder naj bi sovražnik prek Križne gore pomagal svoji postojanki v Železnikih. Prešernovci so takoj, ko so prišli v vas, postavili zasede, poslali izvidnice, preostali borci so se nastanili po hišah, da se odpočijejo. VašČani so bili tudi sicer, v vseh dneh vojne vedno zavedni in povezani s partizani.
Nemci in domobranci so napadli že v zgodnjih jutranjih
urah 21. novembra 1944. Prešernovci so prve napade uspešno odbijali, predvsem prvi bataljon. Prve hiše, predvsem hlevi, so goreli že prvi dan bojev, saj so Nemci uporabljali tudi zažigalne bombe. Ponoči se je bataljon premaknil in zavzel položaje na Lavtarskem vrhu. Zjutraj naslednjega dne se je sovražniku uspelo prebiti po soteski ob Hrastniku v Selško dolino in do Selc.
Ko so Nemci prišli v vas, so pobrali vse moške in jim nato-vorili strelivo, da so ga nosili na položaje. Drugi Nemci in domobranci so v vasi ropali in požigali. Ljudje so bežali iz vasi, da bi si rešili svoje življenje, saj so se bali, da jih pijani in podivjani okupatorji ne bi žive zmetali v ogenj. Vaščane so kmalu segnali skupaj in jih odpeljali v Skofjo Loko in nato v taborišče."
"Tisto nedeljo je bilo v vasi polno partizanov," se spominja Ana Tavčar, Šuštarjeva mama. "Po peči so ležali, kar bajer je stal na peči, ko se je topil sneg z njihovih oblačil. Zjutraj je pa začelo pokati. Nemci so prišli skozi vas in partizani so udarili po njih. Čim se je* tu začelo pokanje, so Nemci iz gozda spodaj na vas udarili s flakom.
Cerkvica Sv. Križa je bila včasih poimenovana po Sv. Llrhu. Od Sv. Križa je Križna gora verjetno dobila svoje ime. - Foto: D. D.
Najprej je zagorel Jožnkov hlev. Ko so pa potem Nemci pridrli v vas, so kar z vžigalicami prižigali. To je bilo na ponedeljek, našo hišo so prišli po-žgat šele v torek."
Čimprej od doma
"Moške iz vasi so segnali skupaj, pri našem kozlu so jih
imeli, potem pa so jih peljali v Selca. Moža so se držali otroci in verjetno je to pomagalo, da ga niso vzeli. Nemško je razumel, z nekim Romunom sta se pogovarjala. Slišala sem, da sta dve brigadi partizanov zadaj. Če bodo prišli sem gor, bodo zagotovo prišli k hišam in lahko jih dobijo pri nas, pričakajo v zasedi... Kaj storiti? V našo hišo so nosili seno. Ne smemo ostati tu, sem bila prepričana. Okorajžila sem se in vprašala, ali lahko gremo od doma. Dovolili so. Z možem sva vzela otroke, 2 kravi iz hleva in najnujnejše, kar smo pač mogli naložiti na samotež. Zatekli smo se k mojemu bratu v Staro Loko. Tudi potrdilo sem dobila od Nemcev, da lahko gremo. Kako pametno je bilo to: nekajkrat so nas med potjo ustavili, kam gremo. In potrdilo je vedno znova omogočalo pot naprej.
Naslednji dan, v torek, so pri nas požgali, ko so šli naprej. Iz Stare Loke smo sem gor gledali, kako gori. A mi smo bili le na varnem. Tistikrat je pogorelo še pri Kalanu, pri Orataretu, pri Jurju, Luskucu, Alucu in pri Jožnku. Kalano-vih je pet padlo, 4 fantje in hči Minka."
KAR LAHKO STORIŠ DANES NE ODLAŠAJ NA JUTRI !
NORDMENDE
Na voljo, vam je vrhunski videorekorder po občutno nižji ceni!
V 3505 HI-FI stereo
3 video in 3 avdio glave, 48 programov - od teh je 8 možno programirati za obdobje enega leta, možnost 8-urnega snemanja glasbe v HI-FI stereo tehniki, euroscart priključek, daljinsko upravljanje.
prejšnja cena 1195 DEM sedaj 1049 DEM _in dinarske daiatve
tOZd globus Ijubljana
Informacije in prodaja:
LJUBLJANA, Trg revolucije 1, tel. 061/219-107, MARIBOR, Lesnina, Hoče, MiklavSka 63, tel. 062/304-697, NOVO MESTO, Emona-Dolenjka, Kidričev trg 1, tel. 068/22-395
RAZISKOVALNA SKUPNOST JESENICE
Na podlagi 4. člena pravilnika o organiziranju izvajanja programa dejavnosti'raziskovalne skupnosti občine Jesenice in sklepa samoupravnih organov skupščine raziskovalne skupnosti občine Jesenice OBJAVLJAMO
RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1990 S PODROČJA
- energetskih virov,
- surovinskih virov,
- kmetijstva,
- varstva okolja,
- izboljšanja proizvodne organizacije in poslovanja,
- družboslovja,
- naravoslovja in medicine. Sodelujejo lahko:
- delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS,
- delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani ter delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti.
Prijava naj vsebuje:
- naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oziroma raziskovalno nalogo,
- naslov raziskovalne naloge,
- ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela, ter recenzor-
ja,
- izhodišče, cilj in namen dela,
- utemeljitev in uporabnost rezultatov,
- časovni potek in finančni predračun (s sofinancerji) Prijave sprejemamo do 15. decembra 1989 na naslov: Raziskovalna skupnost Jesenice, Titova 65, p. p. 21
Opomba:
Prijave bomo sprejemali tudi še po objavljenem roku, (skozi celo leto 1990),vendar imajo pri financiranju prednost naloge, ki bodo dostavljene v razpisnem rou.
bombažna predilnica ■ tkalnica tržit
DISKONTNA PRODAJA IZDELKOV BPT TRŽIČ
POSTELJNINA — vezena, tiskana, beljena, in barvana NAMIZNE GARNITURE — prti, nadprti, servieti BRISAČE
KUHINJSKE KRPE
Prodaja poteka od srede 8. 11. 1989, dalje v nekdanjih skladiščnih prostorih delovne organizacije. Vhod je pri vratarnici, ki je pred mostom čez reko Bistrica, oziroma nasproti Tovarne Peko Tržič.
Delovni čas
vsak dan od 9. do 17. ure ob sobotah od 7. do 12. ure
IZDELKI SO IZ KVALITETNIH BOMBAŽNIH TKANIN-IZKORISTITE UGODEN NAKUP IN NAS
OBIŠČITE!
Hotelsko turistično podjetje "GORENJKA" Kranjska gora
Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 7.11.1989 razpisna komisija razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat za direktorja podjeta mora poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje:
-»da ima najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske, turistične ali komericalne smeri,
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- da aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik. Mandat za delovno mesto direktorja traja 4 leta.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: HTP "GORENJKA" p.o., Razpisna komisija, 64270 JESENICE, Prešernova 16.
VOJNA USTANOVA "CRVENA ZVIJEZDA" VO "SLOBODA" BLED
Vojna ustanova "CRVENA ZVIJEZDA" - ZAGREB razpisuje prosta delovna mesta v Vojnem odmarališču "SVOBODA" - BLED:
1. KUHAR - SPECIALIST
VKV, 4 leta delovnih izkušenj
2. KUHAR
KV, 2 leti delovnih izkušenj
3. KUHAR
PKV, 1 leto delovnih izkušenj, 2 delavca
4. NATAKAR
VKV, 3 leta delovnih izkušenj
5. NATAKAR
KV, 2 leti delovnih izkušenj, 4 delavci
6. SOBARICA PKV, delavka
Za vsa zgoraj navedena delovna mesta določamo 3 mesečno poskusno delo.
Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: VOJNO ODMARALIŠČE "SVOBODA" - BLED, Prešernova 44, v roku 8 dni od dneva objave.
I živila!
Trgovska in gostinska delovna organizacija ŽIVILA KRANJ - TOZD GOSTINSTVO KRANJ vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih prostih del in nalog:
1. VODENJE KUHINJE V HOTELU BOR-GRAD HRIB V PREDDVORU
2. POSTREŽBA GOSTOV V RESTAVRACIJI ALI V TOČILNICI
3. IZDELAVA SLAŠČIC OZ. KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA
Želimo, da se prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
Pod 1: IMATE POKLIC KUHARSKI TEHNIK OZ. KUHAR?
Če že več kot 2 oz. 3 leta vodite večjo restavracijsko kuhinjo, lahko prevzamete vodenje kuhinj ev našem hotelu v Preddvoru. S pomočjo kuharskega strokovnjaka in kvalitetne ponudbe bomo lahko dopolnili turistično ponudbo v tem lepem kraju. Na razpolago imamo DRUŽINSKO STANOVA NJE.
Sprejeti kandidat bo opravljal 2 meseca poskusno delo.
Pod 2: ČE IMATE POKLIC NATAKAR, torej končano GOSTINSKO ŠOLO, ali pa ste morda brez poklica, pa na podlagi večletnih delovnih izkušenj dobro poznate in obvladate strežbo, lahko v našem TOZD Gostinstvo sklenete delovno razmerje za določen oziroma nedoločen čas. Izbrani kandidati bodo opravljali 2 meseca poskusno delo.
Pod 3: ČE STE PO POKLICU SLAŠČIČAR oziroma PEK, se lahko vključite v razširitev ponudbe v naši slaščičarski delavnici. Izbrani kandidati bodo opravljali dva meseca poskusno delo, delovno razmerje pa sklenili za določen ali nedoločen čas.
Vse zainteresirane kandidate obveščamo, naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: DO ŽIVILA KRANJ - kadrovska služba, C. na Okroglo 3. 64202 Naklo. Vse prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izidu izbirnega postopka v 15 dneh od opravljene izbire.
Super CENE pri LOIBLKAUFU!
Avstrija - KIRSCHENTHEUER 48 (Pred Dravskim mostom desno) od 11. 11. do 28.11.89
SUROVA KAVA MINAS od io kg 35.- kg	rama 500 g ' ZDAJ SAM013.50 __
surova kava minas od io kg 35«- kg	rama 500 g ' ZDAJ SAM013.50
KAVA: BRASILali rio 1 kg samo 44.90	rozine 500 g 8.90
bebette čokolada vseh vrst 100 g 5.90	ALVORADA - DO mocca KAVA   1 kg ZDAJ SAMO 77.90
Italijanski RIŽ 5 kg + VEDRO 49.90	pralni prašek vveisser riese 6,2 kg ZDAJ SAMOI 29.90
ŠE CENEJE - ŠE VEČJA IZBIRA!__	
avtoradio ALI avtokasetofon zdaj ŽE od 399.-	|wc - papir 110 rol |samo 19.90
VSE TIMES ure
ZDAJ ZA 100,-CENEJE!
ŽENSKE in MOŠKE
URE
ŽE OD 25.
15. in 16. 11.89
BREZPLAČNA pokuka
BOCK - PIVA!
13. STRAN
GLAS
Prometne razmere na Gorenjskem
Še daleč od minus 10
Kranj, novembra - Prometne nesreče in njihove posledice tudi v 9-mesečnem statističnem obdobju bistveno ne spreminjajo porazne slike gorenjske prometne varnosti. Nesreč z ranjenimi je bilo sicer 14 odstotkov manj kot enako obdobje lani, desetino je bilo manj lažje >n huje ranjenih v nesrečah, zato pa je naraslo število nesreč s smrtnim izidom in mrtvih.
Med mrtvimi je bilo 25 voznikov (18 za volani osebnih avtomobilov, 5 kolesarjev in 2 mopedista), 10 sopotnikov in 7 pešcev. Da nam na cesti prav kakor v vojnah umira cvet naroda,'dokazujejo številke o starostni strukturi umrlih: 15 mrtvih je bilo starih med 18 in 35 let, do 50 let je nadaljnjih 12 mrtvih, do 70 let 9 ljudi in 2 nad to starostjo, po dva mrtva sta tudi med mladoletniki in otroki.
Med vzroki za takšno stanje milica še zmeraj na prvo mesto postavlja človeški faktor. Porazna disciplina prometnih udeležencev se kaže v napačni strani in smeri vožnje, preveliki hitrosti, alkoholu, izsiljevanju prednosti, nepravilnemu prehitevanju, nepravilnostih pešcev... Posledice nesreč bi bile precej milejše, ko bi se avto-mobilisti dosledneje pripenjali z varnostnimi pasovi, motoristi in mopedisti pa nosili med vožnjo čelade. Večina ljudi v pro-
metu je po prepričanju milice brezbrižna do svoje varnosti, zlasti ker lahko »špekulira« z nizkimi kaznimi, ko jo lahko kljub kršitvam zelo poceni odnese. Celo obnašanje tujcev na naših cestah se je (domnevno zaradi naših slabih zgledov) močno poslabšalo.
Pripisovati. vso krivdo za prometno (ne)vamost ljudem je nespametno, saj razen nediscipline ljudi poznamo tudi vse starejše in slabše opremljene avtomobile ter slabo stanje naših cesta. Dokaz za slednje so tudi nesreče, ki se (sodeč po statistiki) pogosteje dogajajo na regionalkah in lokalnih cestah, pol manj pa jih je na magistralnih. Avtocesta je najvarnejša - šele letos je imela prvo smrtno žrtev.
Tudi ukrepi milice zoper prometne udeležence so se v primeri z lani skrčili, nekaj zaradi spremenjene zakonodaje, malce zaradi selekcije, malce pa zaradi
Na Gorenjskem se je letos primerilo 345 prometnih nesreč, ki so se končale s smrtjo ali telesnimi poškodbami. Lani jih je bilo 395. Mrtvih je bilo letos v njih 42, lani 40, huje ranjenih 213, lani 238, lažje ranjenih pa 229, lani 287. Še vedno so najpogostejši povzročitelji nezgod avtomobilisti, 211 jih je letos zakrivilo prometne nesreče. 43 povzročiteljev je vozilo kolo z motorjem, 31 kolo, za njimi pa so najpogostejši krivci
pešci._
Na avtocesti se je letos pripetilo 7 prometnih nesreč, na magistralnih cestah 73, na regionalnih 123, na lokalnih pa 140. Na mestnih ulicah se je primerilo 59, na ostalih cestah pa 18 nesreč. Avtocesta je terjala le eno smrtno žrtev, magistralne ceste 9, regionalne 20, lokalne 10, ostale 3.
neučinkovitosti, saj so se miličniki v mnogih primerih bolj osmešili kot pa učinkovali.
D. Z. Žlebir
pobuda Slovenske kmečke zveze
Namesto zavarovanja vzajemna pomoč
^oljčane pri Slovenski Bistrici, 7. novembra - Upravni odbor Slovenske kmečke zveze je na seji prejšnji torek obravnaval pobudo o medsebojni, vzajemni pomoči članov kmečke zveze v primeru poža-ra- Kot smo slišali na seji, bi se kmetje lahko celo odpovedali zavajanju kmečkega premoženia v zavarovalnicah, če bi se medseboj-"a pomoč dobro uveljavila.
Osnutek sporazuma u vz. ^. mi ponoč; predvideva, da bi v
?Vrst.no "zavarovanje" zajeli gospodarska poslopja in stanovanjske hiše brez notranje opreme, kmetijsko mehanizacijo, ki je zgorela ali bila poškodovana v poslopju ali neposredni bližini, ter ži-v,no, ki jo je zajel ogenj ali jo je na domačem pašniku pobila strela. Kmetje bi si medsebojno pomagali ne glede na vzrok po-*ara, razen v primeru, če bi ga namerno povzročil lastnik sam. v,šino škode bi ocenjevala tričlanska komisija, ki bi jo imenoval Področni odbor kmečke zveze; v njej pa naj bi bil tudi eden od
°sedov. Komisija bi razdelila škodo med podpisnike sporazuma, ki bi, razdeljeni v pet razredov, prispevali (denar, material)
kladno s svojo premoženjsko močjo. Sporazum o vzajemni pomoči bi začel veljati tedaj, ko bi ga na območju podružnice ali Več podružnic podpisalo določeno število kmetov; prenehal pa
ec*aj, ko bi se število podpisnikov preveč znižalo.
Člani upravnega odbora so ocenili, da bi bili kmetje v pri-jmjru, če bi se dobro organizirali in če bi se vzajemna pomoč uve-
Javila, finančno na boljšem kot pri zavarovanju kmečkega premoženja v zavarovalnicah. Kmet Štefan Žižek, sicer delegat v
ePubljški skupščini, pa je dejal, da bi bili na boljšem tudi zato,
er bi "pogorelci" v primeru zadostnega števila podpisnikov do-
0111 realno odškodnino.
Na seji so tudi sklenili, da bodo o pobudi upravnega odbora
opravljale in odločale podružnice.
C. Zaplotnik
M^MA SONČNI -ČRTKANI AL?
Stalno merjenje radona
Ljubljana, 10. novembra - Merjenje radona na Žirovskem vrhu k° ena od oblik sodelovanja pri varstvu okolja med strokovnjaki  '0v?n'Je in Bavarske, sporoča republiški komite za varstvo kojja in urejanje prostora SRS v 3. številki svojih Zelenih ob-sestil. Gre za projekt v vrednosti 1,2 milijona DEM, ki ga bo-a v petih letih uresničila odsek za jedrsko kemijo ljubljanskega instituta Jožef Štefan in oddelek za radioekološke raziska-Pn družbi za raziskovanje sevanja in okolja GSF iz Neuher-Der8a pri Muenchnu.
sk'   ^az's'cave> ki potekajo v okolici Rudnika urana Žirov-j- 1 ^rn> ugotavljajo predvsem možne vplive rudnika na oko-J • Glavni cilj pri tem je odkrivanje prisotnosti radioaktivnega plina radona in njegovih kratkoživih razpadnih produk-,V' or,enem pa tudi ocena izpostavljenosti prebivalstva iz Jo  fCe rut*n'ka ionizirajočim sevanjem. Čeprav je institut nari   Štefan že doslej redno opravljal radioekološki nadzor o rudnikom, točnih podatkov še nima. Večina analiznih sk^h°H' razen metode za ugotavljanje radona s sledmi jedr-ba  ^   cev. a,fa> namreč ni bila nepretrgana. Tako je bilo tre-k • 1 -Pat' ° povprečnih letnih koncentracijah radonovih žla ,°.z'vih potomcev, ki so kot naravni radioaktivni onesna-va'ci okolja najbolj nevarni za človekovo zdravje, le na p°olagi občasnih meritev.
.  . Raziskovalci GSF so prvi v svetu razvili avtomatski meni sistem, ki omogoča nepretrgano spremljanje prisotnosti 'acior ■•   •   —-----uji;i, ra,m»r
Mikr
Iskra se vključuje v akcijo "minus deset"
"Samopostrežni" semaforji
Ljubljana, 13. novembra - Ko so v biroju za avtomatizacijo cestnega prometa v Iskri Avtomatiki premišljevali, kako bi se vključili v nacionalno prometno varnostno akcijo "minus deset", so si med podatki najbolj zapomnili, da je v petih letih (med 1983. in 1987. letom) na slovenskih cestah umrlo več kot šeststo pešcev (devetkrat toliko pa se jih je težje ali lažje poškodovalo), da je bila večina nezgod v naseljih, da je šestina vseh umrla na prehodih za pešce in da so med najbolj ogroženimi skupinami občanov otroci ter starejši.
V Iskri Avtomatiki so prav
radona ob istočasnem spremljanju meteoroloških razmer troračunalnik registrira določene parametre vsake pol Ure- kar pomeni 48 meritev na dan. Pri žirovskem rudniku
del ^
"'h postaj, ki jih bodo postavil
1989. prvi rezultati meritev bodo znani že prihodnje leto končno poročilo o rezultatih raziskave pa bo na razpolago leta 1993. S. Saje
plujeta od letošnjega poletja prvi dve od skupno 15 meril-?'h Postaj, ki jih bodo postavili predvidoma do konca leta
zaradi slabe varnosti pešcev pa tudi zavoljo poslovnega interesa izdelali mikroračunalniško semaforsko napravo, ki je primerna predvsem za prehode za pešce na odprtih cestah, v manjših naseljih, pri šolah, domovih za ostarele, pri izvozih iz parkirišč, tovarn, gasilskih domov, avtobusnih postaj in povsod tam, kjer je potrebno občasno prekinjanje prometa. Glavna prednost tovrstnega semaforja je v tem, da omogoča pešcem, da si sami vključijo zeleno luč. Zloraba naprave ni mogoča, ker ima vgrajeno varovanje, ki preprečuje neprestano prižiganje zelene luči. V primeru, da pešci dalj časa sami ne prekinejo prometa na glavni cesti, naprava samodejno prižge zeleno luč in s tem omogoči prehod tudi otrokom,
ki tipke ne dosežejo, in vsem drugim, ki se ne znajdejo.
Novi Iskrini semaforji pa imajo še to prednost, da so prvi pri nas opremljeni z zvočno signalizacijo, ki je namenjena predvsem slepim in slabovidnim. Po pritisku na poseben gumb se sproži zvočni signal, ki je različen za zeleno in za rdečo barvo.
V republiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenjujejo, da so Iskrine semaforske naprave primerne za zavarovanje prehodov za pešce in urejanje prometa v manjših križiščih in da bo treba začeti odpravljati najnevarnejše, "črne točke" - tudi zato, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da je ureditev prehodov bistveno prispevala k boljši varnosti.
C. Z.
/    GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Na sobno jakost
Na Jesenicah so zadnjič sila hrupno slavili odhod sina v vojsko, tako da so zmotili sosede. Bila je že pozna ura, zato so prišli možje v modrem in proslavljajoče opomnili, naj omejijo zabavo na sobno jakost. Tako so tudi storili.
Niso mogli zapreti
V bifeju Turist na Jesenicah namreč. Ob desetih zvečer so stalni gostje, že vajeni zapiralnega časa, disciplinirano zapustili lokal. Eden pa nikakor ni hotel oditi. Ko so ga na željo natakarice vzeli v precep miličniki, so dognali, da je krepko pijan. Upajmo, da ga je sveži nočni zrak na poti domov streznil.
Slavili vrnitev
Vrli Esad, prebivalec samskega doma v Stražišču pri Kranju, se je neda vno tega vrnil z dela v Iraku. Vrnitev je s tovariši hrupno proslavil. Pili so čez mero, peli, na kraju pa razbili tudi okensko steklo. Na koncu so se pripeljali miličniki in bili deležni zadnjih trenutkov slavja.
Pridržali so ga
Tudi za belega dne se kdaj primeri, da morajo človeka dati
na hladno, če moti javni red in mir. Nekaj takega so bili priča na gradbišču diskonta Kokra, kjer se je z alkoholom opogumljeni Fikret spravil nad nadrejenega. Da ne bi še naprej motil dela, so ga odpeljali modri in ga zaprli v klet.
Če pride žena iskat moža v gostilno...
V upokojenskem bifeju pri Kamnitniku v Škofji Loki je videti takole: žena vstopi v gostilno in že od vrat zmerja moža s pijancem in klatežem. Možakar vstane, se ji približa in jo dvakrat užge po ustih. Ženska kriči, zbudi sočutje pri navzočih, ki takoj kličejo milico. Nadaljevanka se konča čez nekaj časa pri sodniku za prekrške.
Kje puščaš kolo...
Dva osebka stara znanca milice, sta se ondan stepla pred hotelom Transturist, ko sta se vračala iz diska. Jabolko spora je bilo kolo. Prvi je hotel vedeti, zakaj drugi pušča svoj bicikel v hotelski veži, drugi je odvrnil, da ga to nič ne briga. Vse to je bilo dovolj najprej za prepir, nato pa za pretep, ki ga je prekinila šele roka zakona.
Potuha napačni politiki
Skupina petdesetih slovenskih miličnikov, ki se je prejšnji ponedeljek pod vodstvom Jožeta Ajdiška iz UNZ Kranj odpravljala na Kosovo, se je na brniškem letališču vkrcala v vojaško letalo molče in brez vprašanj: v skupini, ki se je v istih dneh vračala domov, pa je bilo slišati tudi vriskanje.
Že iz razpoloženja od odhodu na Kosovo ali povratku domov je mogoče sklepali, da ne gre le za običajno miličniško službovanje niti ne samo za "zadevo" organov za notranje zadeve, temveč tudi (in predvsem) za politično vprašanje - še posebej zato, ker se tudi vodilni v slovenski milici javno sprašujejo, ali ni za red in varnost na Kosovu v prvi vrsti odgovorna Srbija, ki ima z novo ustavo in ob zmanjšani samostojnosti avtonomnih pokrajin tudi večje obveznosti. Šele, če Srbija ne . bi bila kos nalogi, bi lahko o tem odločala skupščina, kdo in v kakšnem obsegu naj bi ji pomagal.
Ko je republiški izvršni svet na seji minuli teden obravnaval pobudo izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL o odpoklicu slovenskih miličnikov s Kosova, je sicer ugotovil, da tega ni mogoče storiti brez kršitve odloka predsedstva SFRJ in odredbe zveznega sekretarja za notranje zadeve, vendar pa je predlagal, da bi začeli z dejavnostmi, s katerimi bi zakonito preprečili sodelovanje slovenskih miličnikov na Kosovu. Sodelovanje pa je sporno predvsem iz političnih razlogov, saj posredno pomeni tudi potuho napačni politiki - politiki, kije ukrepala z represijo namesto z razumom in modrostjo. Izkušnje pa, žal, kažejo, da razmer nikjer na svetu in tudi na Kosovu ni mogoče urejati s silo. Sila rojeva le novo silo!
C. Zaplotnik
Delovna nesreča pod Poncami
Pretrgana pletenica zadela Tomaža Dolarja
Rateče, 9. novembra - Člani skakalnega kluba Iskra Delta Tri glav in gostujočih klubov iz Avstrije in Italije so dopoldne umetno zasneževali doskočišče 90-metrske skakalnice pod Poncami. V skupini je bil tudi Tomaž Dolar, star 23 let, iz Vr be. Sneg so s ciljne arene na doskočišče dvigali s sanmi. Za vleko so uporabljali električno vitlo, nameščeno ob doškočni mizi. Polne sani so s pomočjo škripčevja dvigali do doskočišča, kjer so jih člani kluba izpraznili, prazne pa spet spuščai v ciljno areno. Pri tem početju se je nenadoma pretrgala pletenica, ki je držala na pol izpraznjene sani, in z vso silo udarila Dolarja, da ga je vrglo na betonsko stopnico ob doskočišču. Hudo ranjenega so mladega skakalca odpeljali v jeseniško bolnišnico, milico pa so o nesreči šele naslednjega dne obvestili pone-srečenčevi svojci.
D. Ž.
li log zaradi prevelike hitrosti zapeljal v levo. Nasproti je pripeljal avtobus, ki ga je vozil Ivan Gaser, star 45 let iz Spodnje Sorice. Z avtobusom se je umaknil skrajno desno, da bi preprečil trčenje, vendar prepozno. V avtobusu je bilo v času nesreče 25 šolarjev, ki so jo k sreči odnesli brez poškodb. Voznik Jesen-šek in njegova dva sopotnika, 45-letni Frančišek Naler s Pšate in 39-letni Milan Za-bret iz Ljubljane, niso imeli takšne sreče. V nesreči so bili hudo ranjeni.
S traktorsko prikolico v avto
Šenčur, 10. novembra - Traktorist Rajko Džukić, star 37 let, iz Kranja, je z dvorišča KŽK v Šenčurju zapeljal na Kranjsko cesto. S traktorsko prikolico je zašel nekaj metrov na nasprotni vozni pas, ko je po njem pripeljal osebni avto z 68-letnim Jožetom Logarjem iz Šenčurja za volanom. Ta je kljub zaviranju trčil v prednji del traktorske prikolice. v nesreči je bil Logar hudo ranjen.
Trčila kombi in šolski avtobus
Zali log, 10. novembra -
Trije udeleženci so bili hudo ranjeni v nesreči, ki se je primerila na cesti Železniki - Zali log. Zagrešil jo je voznik kombija, 29-letni Janez Je-senšek iz Moravč, ki je v nepreglednem ovinku skozi Za-
Reka naplavila truplo
Naklo, 9. novembra - Pri
Okroglem so domačini v Savi naleteli na utopljenca. Ugotovili so, da je pokojni 39-letni Jože Vulkan iz Tržiča, ki se je bil ponesrečil v ponedeljek, 6. novembra, pri elektrarni Pristava, ko je iz narasle Bistrice pobiral napla-vljen les.
w
Darko Skoda spet doma
Ljubelj, 9. novembra - Avstrijski kriminalisti so dopoldne na avstrijski strani mejnega prehoda našim predali slovitega bančnega in poštnega roparja Darka Škodo, ki ga je kranjsko sodišče pred tremi leti obsodilo na 15 let zapora. Aprila lani je Škoda prvikrat pobegnil iz KPD Dob, pravzaprav se ni vrnil s prostega izhoda ob koncu tedna. Vrnil se je čez dober mesec, nato pa čez tri mesece znova pobegnil.
Že pred tremi leti so Škodo prijeli na avstrijski strani in ga kmalu zatem na meji tudi predali našim. Zgodba seje spet ponovila. Darka Škodo so onstran meje aretirali marca letos menda zaradi kraje avtomobilov v Celovcu in Beljaku, ko seje izdajal za portugalskega državljana Miguela Dos Santosa. Pol leta je prebil v avstrijskih zaporih, v četrtek pa se je spet vrnil.
ureja CVETO ZAPLOTNIK
<mmmm<mmiGLAs  14- stran
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 14. novembra 1989
KOMPAS
• ZA 29. NOVEMBER •
• KOMPASOVA SREČANJA«
— POREČ, hotel Parentium, od 29. 11. do 3. 12.
— ROGLA - ANTENINA KARAVANA, 29. 11. do 3.
12.
• SNEŽNI KLUB ZA DAN REPUBLIKE*
— OBERVELLACH - MALLNITZ - LEDENIK MOLLTALL, od 29. 11. do 3. 12. namestitev in smučarska vozovnica že od 999 ATS dalje
• MINI POČITNICE ZA PRAZNIK • 28. 11. do 3. 12.«
MORJE - RAB, PLANINE, ZDRAVILIŠČA (ZAGOTOVLJENE CENE)
• ZA DAN REPUBLIKE - BOGATA PONUDBA ENODNEVNIH IN VEČDNEVNIH IZLETOV Z • AVTOBUSOM ALI LETALOM •
— DUBROVNIK, HVAR, VIS, OHRID, VIPAVSKA DOLINA in REZIJA, POSTOJNA in LIPICA, PREDDVOR in BLED, KOPANJE V DOLENJSKIH TOPLICAH
• PRIVOŠČITE SI SVET •
— DUNAJ - MUSICAL: CARTS, LES MISERABLES, FANTOM; 2 in 3 dni, 29., 11., 1. 12.
— CIPER, 23. 11., 8 dni, letalo
— BALEARI, 28. 11., 1. 12.
— CIPER, 23. 11., 8 dni, letalo
— BALEARI, 28. 11., 5 dni
— LONDON, 29. 11., 5 DNI
— AMSTERDAM, 30. 11., 30.12., 4 dni
— ČAROBNA AŽURNA OBALA, 4 dni, 28. 11., avtobus
— NIČA - BARCELONA, 6 dni, 28. 11., avtobus
— PARIZ, 28. 11., 6 dni, avtobus
— PARIZ, 29.11., 4 dni, letalo
— BISERI TOSKANE, 3 dni, 29. 11.,
— URBINO-SAN MARINO, 3 dni, 29. 11..
— BENETKE, 1 dan, 18. in 30. 11.
— RIM SKOZI STOLETJA, 5 dni, 29. 11.,
— MOSKVA - LENINGRAD, 8 dni, 24. 11., 26. 12.,
— SVETA DEŽELA in JERUZALEM, 7 dni, 23. 11., 28. 12.
— CARIGRAD, 5 dni, 29. 11., avtobus - 110 USD; in 4 dni, letalo — 195 USD
— MUNCHEN, 2 dni, 17. 11., 8. in 15. 12., 135 DEM
— MUNCHEN, 3 dni, 30. 11., 225 DEM
— TAJSKA - MALEZIJA - SINGAPUR, 11 dni, 26. 11., 17. 12.
— BANGKOK - SINGAPUR, 11 dni, 26. 11., 17. 12.
— INDIJA - KATMANDU, 14 dni, 26. 11.
— VELIKI KITAJSKI ZID, 10 dni, 26. 11.
— PEKING, 10 dni, 26. 11., 3. 12.
— NEW YORK - SAN FRANCISCO - LOS ANGELES - LAS VEGAS - SAN DIEGO, 11 dni, 24. 11., 16. 2. 90.
— REYKJAVIK, 5 dni, 27. 11., letalo
SMUČANJE 89/90
— Kompasov katalog
• UŽITKI ZIME •
4 celine, 11 držav, 79 krajev SMUČAJMO CENEJE
— PLAČAJMO DANES! 20 % POPUST ZA GOTOVINSKA VPLAČILA
POČITNICE 89 - TUJINA
IZZIV ŽELJAM!
II CIPER - LARNAKA, LIMASOL, 7 in 14 dni, vsak četrtek v novembru in decembru
• ZELO UGODNO •
• AŽURNA OBALA (Nice-Cannes)
avtobus, 4 dni, odhodi vsak četrtek v novembru in decembru, cena 99 USD (plačljivo v dinarjih)
• PARIZ
avtobus, 5 dni, odhodi vsak četrtek v novembru in decembru, cena 125 USD (plačljivo v dinarjih)
• MUNCHEN
avtobus, 1 dan, odhodi vsak petek v novembru in decembru
• PREDBOŽIČNI DUNAJ
avtobus 2 dni, odhodi vsak petek v decembru, cena 99 DEM
avtobus, 3 dni, odhod 15. 12., cena 143 DEM
S KOMPASOM NA KONCERT V MUNCHEN
— SKUPINA »YES«, 1 dan, 13. 11. avtobus
- SKUPINA »BON JOVI«, 1 dan, 21. 12.
• LEPOTE DOMOVINE • - ZAGREB, SIJAJ UKRAJINSKIH ZAKLADNIC, 1
dan, avtobus, v oktobru in novembru
IZBRALI SO Zfc VAS
Obiščite MERKURJEV0 prodajalno konsignacijskega materiala PARTNER v Kranju. Na zalogi imajo pestro izbiro različnih plin* skih in oljnih gorilnikov KLOCKNER ter obtočne črpalke WIL0 različnih dimenzij.
Naslov in informacije: Gregorčičeva 8, Kranj, tel. 24-654, int. 360.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
ALPETOUR
ALPETOUR CREINA KRANJ delovna organizacija za proizvodnjo kmetijskih ter specializiranih industrijskih strojev in naprav, p. o. 64000 Kranj, LU. Mirka Vadnova 8
Alpetour Creina Kranj, delovna organizacija za proizvodnjo kmetijskih ter specializiranih industrijskih strojev in naprav, p. o. Kranj po sklepu delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo:
VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA (ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri,
— 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— znanje nemškega ali angleškega jezika;
Mandat za navedena dela in naloge traja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Alpetour Creina Kranj, Mirka Vadnova 8, Kranj, s pripisom »za razpisno komisijo«.
POTOVANJA V TUJINO*
NOVO • NOVO • NOVO
- ALBANIJA - POSEBNI LETALI,
2 dni, 30. 11. in 1. 12.
• PRIVOŠČITE SI SVET •
• DUNAJ, 2 dni, avtobus, 17. 11.
• BUDIMPEŠTA, 3 dni, 17. 11.
• MOSKVA, 5 dni, 20. 12.
• ZAKLADNICA SPOMINOV •
• SINGAPUR, 10 dni, 24. 11., 22. 12.
• TUNIZIJA in OAZE, 8 dni, 24. 11., 22. in 29. 12.
• KENIJA - ZIMBABVE - TANZANIJA, 15 dni, 30. 11., 18. 1.90., 22. 3. 90.
• MADAGASKAR - REUNION - MAURITIUS -SEJŠELI, 17 dni, 27. 1.90.
• EGIPT, 5 dni, 23. 11., letalo
KOMPAS • EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO ZA PRODAJO ARANŽMAJEV NA SVETOVNEM PRVENSTVU V NOGOMETU • ITALIA 90.
Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.: 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora — tel.: 88-162
Kompasova poslovalnica v Kranju posluje v drugem nadstropju GLOBUSA. Tel.: 28-472, 28-473
Industrijski kombinat n. sol. o. PLANIKA
KRANJ, Savska loka 21, POB 83
Industrijski kombinat Planika Kranj, komisija za delovna razmerja DSSS ponovno objavlja prosta dela in naloge:
1. VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE v investicijsko servisni službi
2. ORGANIZIRANJE APLIKACIJ - ZAHTEVNO
Zahteva se:
Pod. 1.
— visoka strokovna izobrazba strojne smeri
— 4 leta delovnih izkušenj,
— znanje angleščine ali nemščine,
— sposobnost komuniciranja in hitrega ukrepanja,
— poskusno delo traja 3 mesece Pod 2.
— visoka strokovna izobrazba organizacijske, ekonomske ali računalniške smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— znanje angleščine,
— znanje programskega jezika PL/1
— sposobnost komuniciranja,
— poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska Loka 21, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav.«
ALMIRA
Almira — alpska modna industrija Radovljicam, na podlagi sklepov odborov za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica in Bohinj vabi k sodelovanju
I. TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica
1. VZDRŽEVANJE STROJEV V PLETILNICI - 3 delavci
Pogoji:
— V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz. srednja šola — smer strojništvo ali
— IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz. poklicna šola — ključavničar — finomehanik ter
— 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
2. VZDRŽEVANJE STROJEV V PREDILNICI
Pogoji:
— V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz. srednja šola — smer predilstvo ali strojništvo ali
— IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz. poklicna šola — smer predilec ter
— 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
PLETILJI 2 delavki
Pogoji:
— IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja ah poklicna šola — pletiljska smer
Za dela pod 1 in 2 se določa trimesečno poskusno delo. II. TOZD Proizvodnja pletenin Bohinj — boh. Bistrica
ŠIVANJE PLETENIN- 3 delavke
Pogoji:
— IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz. poklicna šola - smer šivilja
Nastop dela je na vseh razpisanih delih možen takoj, razpis velja do zasedbe del. Delovna razmerja se sklepajo za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »ALMIRA« — alpska modna industrija. Odbor za delovna razmerja, TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica, Jalnova ul. štev. 2
MALI OGLASI
@ 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Ugodno prodam PEČ lokaterm, okrogle oblike, Markič, Zgornje Duplie 16_16674
Vodarn pevsko ozvočenje FBT 2x150 W in dvomanuelne orgle
|KO. g 80-309_16798
Vodarn Tobi ŠTEDILNIK, na drva, n°v, pakiran, levi, 30 odstotkov ceneje Stare, Srednje Bitnje 36, gabnica 16816 PRALNI STROj, star 2 leti, pro-dam. Klemenčič. Sorska 22, Kranj-
Drulovka_16846
Prodam barvni TV iskra, star 7 me secev, daljinsko upravljanje, ekran 51 cm, stereodezin. »68-114, int. ^samo dopoldan (Subic) 16876
V1DEOREKORDER AKAI vrhunske kvalitete, nov, ugodno prodam. »22-586 16877
Ugodno prodam nov ELEKTROMOTOR Zg. Duplje 80 16405
GRADBENI MATERIAL
Prodam cementne KVADRE, po 35^000,- komad, -g 34-249 16814 Prodam betonske MREŽE, nekaj betonskega ŽELEZA in betonske CF-V|,premer 30. Godnov, Lom 26,
Jrjič, »g 51 -353_16823
Prodam balkonska VRATA z roleto (8 M), OKNO 1,20x0,8 m (4 M), 85 kosov SIPOREKSA (5 M), 140 kg BITUMNA (4 M). Kličite na »22^943_ 16841
Poceni prodam rostfrei in titancink
£lf-BOVE. _■ 27-200_16852
Ugodno prodam nova garažna VRATA, OKNO termopan, TPR in TGP
kabel, cca 1200 m. Informacije na «»58 078 popoldan, Kozjek _16857
IZGUBLJENO
Jelovici se je izgubila PSIČKA j?rak jazbečarka. Sliši na ime Cl-BA. Najditelja prosimo, da sporoči "a naslov: Jelene Franc, 70-480 ali 70-036 16878
nismo popolni
postanu sejem
POSESTI
KUPIM
j^Pim motor »70-328 Ku
GOLF DIESEL.
16799
ŽAGo neuPoraDno
MOTORNO il 041. «8« 45-331 16845
OBVESTILA
ISPRAVLJAMO TV sprejemnike.
rmacije na ■s' 39-886. od 9. do 10 ure. Se priporočamo! 15931
penjene stranke obveščam, da ,rr,am še nekaj prostih kapacitet *a TISKANJE s tampo tiskom. Informacije na <s> 27-952 16512 J^LeT V ITALIJO - Štefan tours R'bno, Bled, organizira enodnevne nakupovalne izlete v Palmanovo in ?jcer vsak torek, sredo in četrtek. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj. Cena prevoza 600 000 din po osebi Pričakuje vas trg. center Palma-nova in Štefan tours Bled. Prijave ln informacije na    78-343 16866
ampak *e trudimo
Kranj, Stara c. 25, tel.: 21-890
Dnevno vam nudimo morske jedi, divjačino in
ostale dobrote. Pripravljamo poročna kosila in večerje, obletnice, svečana kosila, ipd.
Gostilna je odprta med tednom od 10. do 22. ure, ob sobotah pa od 19. do 23. ure. Nedelja: zaprto. SE PRIPOROČAMO!
VODOVODNE INSTALACIJE na hiši (nove, popravila), vam naredim hitro in po konkurenčnih ce
nah. g 28-427_16740
Spoznajte Evropo preko vaših TV sprejemnikov. SAT antene "katre in" iz ZRN, 80 let tradicije in svetovne kvalitete, inženiring - CATV -montaža        "TV Črnoga".
066/76-654, informacije za Gorenjsko _■ 85-161 ali 88-484 16744 AMD Cerklje organizira v mesecu novembru tečaj cestnoprometnih predpisov za A in B kategorijo. Prijave sprejemamo v pisarni društva vsak torek, od 17. do 19. ure 16805
OSTALO
Prodam suhe BUTARE. Pšata 2, Cerklje_16793
Na stanovanje vzamem žensko, ki bi izmenično varovala otroka sta-rega 19 mesecev, g 25 928 16796
Prodam hrastove PLOHE. Milan Debeljak, Podbrezje 150, Duplje, g 70-069_16811
Prodam suha bukova DRVA - 7 m. Preddvor, g 45-076_16812
Prodam 16 kub.m. suhih mešanih DRV   (gaber,   hrast). Jezerska
104/a, Kranj_16819
INSTRUKCIJE iz matematike za srednje in osnovne šole nudim, g 38-373 16826
Prodam g 41-027
orehovo
DEBLO. 16836
Novo krzneno JAKNO št.42, zajec, moderni kroj, ugodno prodam. tf 79-432 16849
VSAK PETEK IN SOBOTO VAS VABIMO V HOTEL BELLEVUE, ŠMARJETNA GORA. IGRA ANSAMBEL »ŠARM« VABLJENI
.Prava za družbene prihodke občine t>kofja Loka p°'janska 2
Prodaja na _
javni dražbi,
k| bo v sredo, 15. 11. 1989, ob 10. uri v Dobju 10 pri Polja-nah, naslednje predmete:
1 Univerzalno stružnico 1.1960
, 'zklicna cena 200.000.000 din
z- električni varilni aparat Uljanik
, 'zklicna cena 200.000.000 din
6' podelovalno stružnico i. 1973
'zklicna cena 80.000.000 din
rezkalni stroj i. 1964
"zklicna cena 250.000.000 din 5 aparat za točkovno varjenje . 'zklicna cena 40.000.000 din 6- stroj za vrezovanje navojev i. 1973
•zklicna cena 30.000.000 din
'"teresenti si lahko navedene predmete ogledajo na kraju
?arJiem na dan dražbe od 9. do 10. ure.
["'ormacije: Uprava za družbene prihodke. Občina Skorja
V Kranju ali okolici najamem hišo ali del hiše na ugodni lokaciji. Šifra: TAKOJ TELEFON 16807
RAZNO PRODAM
Trajnožarečo peč kuppersbusch, kot novo, 2 zimski gumi s platišči za Z 750 in novo črpalko Wilo za central, kurjavo, ugodno prodam 4*85-080 od 8- 11. ure in od 13.-16. ure vsak delavnik. 16803
ŠTEDILNIK za etažno centralno, 3000 kalorij, cena 1000 DEM ali dinarska protivrednost, električni ŠTEDILNIK, pomivalno KORITO, otroški globoki in športni VOZIČEK, nova, prodam ?f 34-249 _16815
Prodam roza otroško POSTELJI CO in STOLČEK za hranjenje otroka.    33-898_16822
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in STAJICO. 75-935 _16824
Ugodno prodam več parov dobro ohranjenih SMUČI elan, dolžin od 170 do 200 cm, ter smučarske ČEVLJE San marco, št.42 in Alpina, št.35. «51-184 16830
Ugodno prodam krznene PREVLEKE za R 9 ali R 11, beige barve in HLADILNIK singer z zamrzovalno omaro, g> 74-527_16838
Prodam TOMOS AVTOMATIK A3L, nov in dvižna garažna VRATA LIP, rabljena. ■» 622-738 16862
Prodam ZELJE v glavah. Jeglič, Podbrezje 192_16870
Prodam italijanski globok VOZIČEK. <* 622-167 16873
PRODAJALNA GR0B0VŠEK IZ KOKRE
VAM NUDI PO
UGODNIH
CENAH:
DOMAČO JELENOVO SALAMO.
DOMAČO KONJSKO SALAMO,
DOMAČO SVINJSKO SALAMO,
DOMAČE KRANJSKE
KLOBASE,
DOMAČE KRVAVICE
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
STAN. OPREMA
Ugodno prodam starejšo spalnico z jogijem. Tomšičeva 16, Kranj
16791
garnituro. 16800
sedežno
Prodam g 34-921 Ugodno prodam POHIŠTVO za otroško sobo. 36-270, od 18 ure dalje_' 16813
Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, kuhinjski KUPPERBUSCH in KAVČ, "g 24 204_16848
Prodam štedilnik kuppersbusch. Zupan,   Jezerska   c.   93, Kranj,
g 39-752_16867
Ugodno prodam termoakumulacij-sko peč 3 KW in kombiniran BOJLER z ogrevanjem drva-elektrika.
■g 33-261_16868
Prodam termoakumulacijsko peč AEG 2,5 KW.g 27-107 16871
KAMIN poceni prodam. Nova vas 8, Radovljica 16872
STANOVANJA
Menjam družbeno stanovanje 28 kvad.m, za večje z doplačilom. <a> 39-077 16802
SUBARU TREFF
RAZPRODAJA
JUSTY 145 x 12 - 900 Ats neto LEONE 175 x 70 x 13 - 1225 Ats neto
LEONE 155 x 13 - 1100 Ats
Roaentalerstratao 48
Colovec, tal. »943-483-611745
H NISSAN
SMSCHNIG
NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA SERVIS IN POPRAVILA NOVA IN RABLJENA VOZILA
CELOVEC, LASTENSTRASSE 88. Tal. 0043-483-33114
IZVOZNE CENE TUDI PRI AVTOMOBILIH OOVORIMO SLOVENSKO
BELJAK, KARAWANKENWEG 88, Tal. 0043-4242-33112
Takoj zaposlimo KV KUHARICO in NATAKARICO. Oglasite se na naslov Gostilna Ančka, Šenčur ali
■g 34-678. po 17 uri_16842
Gostilna Bizjak, Zgornja Bela 20, Preddvor, išče dekle za STREŽBO ■g 45-017. Informacije osebno.
_16853
Zaposlitev kot delavec, v katerikoli stroki, iščem. 12 - 14 urni delavnik ni ovira. Naslov v oglasnem oddel ku. 16859
HS Vrečkova 11, Kranj, išče čistil-ko. 4*37-696 16869
ŽIVALI
Turistično društvo Begunje na Gorenjskem daje v najem gostišče DRAGA.
Vse informacije dobite v gostišču DRAGA ali po tel.: 73-870.
V Kranju mamica najame STANO-VANJE. Šifra: NOVI DOM 16831
Mati z dvema otrokoma nujno potrebuje SOBO ali STANOVANJE v Radovljici ali okolici, flp 75-225, dopoldne 16847
Mlad par brez otrok išče 1 sobno neopremljeno STANOVANJE v Kranju. Šifra: NUDIM PREDPLAČILO 16864
VOZILA
Prodam ZASTAVO 101 L letnik 1978, december — g 80 843
Prodam JETTA letnik 87, registrirano do junija 1990g 38-398
Prodam R 4, letnik 1978, registriran do avgusta 1990. g 46 549, samo popoldne in zvečer. 16788
Prodam VW 1200 J, letnik 1975. qt 061/613-116_16516
Ugodno prodam LADO 1200 S, letnik 1987, registrirana do avgusta 1990. Ogled od 16. ure dalje. Robida, Seljakovo nas. 1, Kranj - Stra-žišče_16578
Prodam VW, letnik 1959 nevozen. Ogled v soboto in nedeljo, popoldan. Klobučar, Stara cesta 11,
Kranj_16790
Prodam spredaj karambolirano Z GTL 55. Kokalj Marjan, Golnik 111 _16794
Prodam dele za LADO 1200. Dane Prevc, Lancovo 21, Radovljica _16795
Poceni prodam dobro ohranjen PEUGEOT 104. Zg. Bitnje 168, pri gasilskem domu 16801
Prodam Z 101, letnik 1976, v do-brem stanju, g 39-758 16806
Zamenjam JUGO 55 AX, letnik 88/4 za GOLFA, letnik 1987 z odplačilom, g 24-626, dopoldan _16810
Prodam Z 101, letnik 1974, dobro ohranjeno. Sitarska pot 10, Kranj _16817
Prodam GOLF, letnik 1977 Cena po dogovoru, g 78-952       16821
JUGO 45, GVL oprema, z dodatno opremo, prodam za 6000 DEM. flp 82 036, popoldne 16825
Prodam Z 101, letnik 1976, za 1.600 DEM. Ogled popoldne. Vrhovnik Marko, Planina 26, Kranj 16827
Prodam GOLF, g 73-696
letnik
1977. 16828
Oddam vrstni red za JUGO koral 55. Rok dobave 8.12.1989 Peter-nelj, flf 69-260 int.79, dopoldne ______16829
Prodam Z 101, letnik 1987. Britof 157, Kranj, popoldne 16832
Prodam OPEL kadet 1,3, limuzina, letnik 1986. _■ 77-338_16833
Ugodno prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1985. Ogled popoldne. Petrovič, Juleta Gabrovška 32 (pritličje), Kranj_16834
Prodam R 4, letnik 1982. Blejc, Na trati 4/b, Lesce_16835
Z   101,   letnik   1987, prodam.
_»38-733_16837
Prodam JUGO 55, karamboliran, star 4 leta. Kopač Mihael, Gasilska
31, Šenčur_16840
Z 101, prva registracija 1987, krem
barve, 30.000 km in ŠKODO 110 L coupe, prva registracija avgust 1980, rdeče barve 53.000 km, pro-
dam. "g 74-975_16843
Prodam   126   P,   letnik 1977.
77-730_16850
Prodam neregistrirano Z 101, le-tnik 1976.     51-439_16855
Prodam FIAT 850, starejši letnik. Hafner Jože, Trnje 9, Škofja Loka _16856
Prodam  FIAT  132  ter smrekov opaž. g 77-583, int. 19, dopoldan 16865
ZAPOSLITVE
Hišni sveti  zasebniki! Potrebuje honorarne ČISTILKE. _> 39-805 _16565
Gostilna v Kranju takoj zaposli honorarno ali redno KUHARJA in KUHINJSKO POMOČNICO. Šifra: OD PO DOGOVORU 16797
Prodam 20 - 180 kilogramov težke PRAŠIČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 16670
Prodam TELICO in KRAVO po te-letu. Trstenik 5/a, Golnik 16818 Pet plemenskih OVC, po izbiri z ja gnjeti ali brejih, prodam. _ 732-491_16854
Prodam KRAVO 8 mesecev brejo. Glinje 7, Cerklje 16863
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, svak in stric
JOŽE TRILAR
mizar v pokoju iz Drulovke
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej sodelavcem Servisnega podjetja, Astre Kranj, DO Ikosa za podarjena venca, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju bolnišnice Golnik za lajšanje bolečin zadnje dni njegovega življenja, gospodoma iz Stražišča in Brega za lep pogrebni obred ter pevcem in zvonarjem. Žalujoči: sinova Jože in Stane z družinama in ostalo sorodstvo
Drulovka, 10. novembra 1989
ZAHVALA
V torek, 31. oktobra 1989, smo se poslovili od naše drage mame
JOŽEFE OSREDKAR
roj. Jamnik
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred ter zborovodji in pevcem za ganljivo petje.
VSI NJENI
Šutna, 31. oktobra 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
AMALIJE GANTAR
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje in pomoč. Posebna hvala dr. Ra-doševiču iz Žirov in patronažni sestri Francki iz Gorenje vasi. Hvala KS in ZB Sovodenj in tov. Milki Debeljak za poslovilne besede. Hvala Milki Sifrar in Ivanki Žega za vso pomoč. Hvala duhovniku v Novi Oselici za opravljen obred ter pevskemu zboru. Hvala delavcem kolektiva Ter-mopol in Jelovice ter LD Sovodenj za darovano cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Milka, Ivanka, Ivan, Franc, Urban in Ančka z družinami ter ostalo sorodstvo
Hobovše, novembra 1989
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ANTONIJE MARTINJAK
p. d. Ovnove mame
se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali v trenutkih nemoči in poskrbeli za lepo slovo od naše mame. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem i/ DO KOP in Planike za izraze sožalja. vence in cvetje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Grad, Dvorje, Cerklje, Cešnjevek, 5. novembra 1989
/ NOVICE IN DOGODKI
Radovljiška skupščina o kamnolomih v Lipniški dolini
Polletni rok za program sanacije
Radovljica, 8. novembra - Zbori radovljiške občinske skupščine so na seji v sredo obravnavali tudi informacijo o stanju kamnolomov v Lipniški dolini. Med vsemi opuščenimi in še "živimi" kamnolomi je največji problem kamnolom Cestnega podjetja Kranj v dolini Vrače nedaleč od Kamne gorice. Ker gre za veliko in od daleč vidno ekološko rano na severovzhodnem področju Jelovice, je razumljivo, da je v dolini in v občini vse več zahtev po njegovi čimprejšnji sanaciji. Zbori so sklenili, da mora Cestno podjetje Kranj najkasneje v pol leta predložiti skupščini program sanacije in da naj prouči, kakšne so možnosti omejitve hitrosti tovornjakov na 40 kilometrov na uro na cesti Kamna gorica - Podnart, v občini pa bodo tudi začeli postopek za ugotavljanje splošnega interesa o izkoriščanju kamnoloma.
Komisija za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve meni, da naj Cestno podjetje Kranj takoj začne s sanacijo kamnoloma in da naj njegovo izkoriščanje čimbolj omeji. Krajevne skupnosti Kropa, Kamna gorica in Srednja Dobrava zahtevajo poleg tega tudi to, da naj kranjsko cestno podjetje uresniči pogodbene obveznosti za cesto Kamna gorica - Podnart, da naj javno pravobranilstvo in inšpekcije preverijo pogodbe, izkoriščanje in sanacijo in da naj se prepove izkoriščanje dolomita in globinsko miniranje. V krajevni skupnosti Radovljica ocenjujejo, da gre za veliko ekološko rano in da je zato treba ne glede na veljavne dokumente za-
četi postopek za zaprtje kamnoloma. Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica opozarja na nesprejemljiv odnos cestnega podjetja do sprotne sanacije opuščenih teras in do obveznosti iz pogodbe (rekonstrukcija in novogradnja cest), sicer pa zahteva takojšnjo sanacijo, omejitev izkoriščanja kamnoloma, dolgoročno pa tudi njegovo zaprtje.
Andrej Golčman, direktor Zavoda za planiranje in urejanje prostora, je zahteve po omejitvi izkoriščanja in zaprtju kamnoloma komentiral takole: "To je tako, kot bi izdali dovoljenja za postavitev 12-nad-stropne stavbe, in bi pri četrti etaži ugotovili, da bo tako veli-
ka stavba motila okolje..." Za kamnolom Vrčica sta bili namreč izdani lokacijsko dovoljenje in dovoljenje za izkoriščanje rudnin (ki sta po mnenju urbanističnega inšpektorja medsebojno neskladni), zato bi bilo mogoče uveljaviti spremembe le s postopkom ugotavljanja (drugačnega) splošnega interesa. To pa bi bil dolgotrajen in zapleten postopek z vprašljivim končnim rezultatom.
V Lipniški dolini zahtevajo tudi prepoved globinskega miniranja. Andrej Golčman je pojasnil, da je to že zdaj prepovedano (ker je prišlo do nihanj vodnih zalog) in da je o tem obveščen tudi rudarski inšpektorat, ki pregleduje kamnolom vsako drugo leto.
C. Zaplotnik
KMETIJA ODPRTIH VRAT
Koncert violončelista Gorohova
Kranj - V četrtek, 16. novembra, ob 19. uri bo v dvorani kranjske Glasbene šole nastopil sovjetski violončelist Leonid Gorohov. Na programu koncerta so sonate J. Brahmsa, Z. Kodalvja, P. Torteliera in D. Šostakoviča. Solista bo spremljala na klavirju Irina Nikitina.
Mladi sovjetski violončelist je pred dvema letoma na Mednarodnem tekmovanju v Ženevi prejel prvo nagrado. Ta mu je odprla na široko vrata na tuje koncertne odre z gostovanji v ČSSR, Bolgariji, Švici in Zvezni republiki Nemčiji. Gorohov, ki se je glasbeno šolal v rojstnem Leningradu, je prvo priznanje za svoje muziciranje prejel leta 1982, ko je zmagal na mednarodnem tekmovanju Concertino Praga. "Odlična tehnika, izredna muzikalnost in barvita zvočnost," je o njem menila tekmovalna žirija v Ženevi.
Tradicionalno srečanje krvodajalcev
Kranj, 14. novembra - Krajevna organizacija Rdečega križa Vodovodni stolp vabi krvodajalce na tradicionalno srečanje, ki bo v petek, 17. novembra, ob 18. uri v gornjih prostorih Doma JLA v Kranju. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja krvodajalcem, ki so večkrat darovali kri. Srečanje bo obogatil kulturni program, v družabnem delu pa bo igral ansambel Samo tako.
Slike v izložbah
Kranj - Te dni so izložbe kranjske Elite znova postale čez vse mesto raztegnjena slikarska razstava. V petnajstih izložbah so namreč na ogled najnovejše slike Karla Kuharja, ki mu je tokrat ugajala sakralna arhitektura, dodal pa je tudi nekaj slik na temo fosilov.
L. M.
Za naše cenjene kupce!
Pestra ponudba sadik sadnega drevja in jagodičevja.
hruške, jablane, češnje, marelice, slive, breskve, višnje, orehi, robide, josta, lešnik, ribez tavberi, kosmulje, borovnice, maline
TOZD Kmetijstvo Kranj
MAOA Tiaotaa (pri pokopališču),
Megla nastavlja pasti
Ni šele zima tista, ki se je je treba bati na cesti. Tudi jesen nam pripravlja neprijetna presenečenja. Dolge mesece so bile vozne razmere idealne, zdaj pa nam jutra, ponekod pa kar dneve, zagreni megla, iz katere prši, vidljivost
Vinko Nartnik , samostojni šofer:
»Moram reči, da sem 20 let za volanom tovornjaka kar srečno prebil. Dobro so me izurili tudi v Nemčiji, kjer sem nekaj časa delal, tako da z vožnjo v nobenih razmerah nimam težav. Tudi megla me ne ovira. Sicer pa vozim v glavnem po mestu, tako rekoč na pamet, in presenečenj skorajda ne priča-
voz-
je slaba, cesta mokra in spolzka... Zaradi vsega tega smo prisiljeni rahločutneje pritiskati na plin. Sicer pa nas jesenske cestne pasti dodobra pripravijo na zimske.
gli zdaj tudi s prižga nimi lučmi. Vožnja v megli ni posebno prijetna, vendar se je tudi ne bojim.«
kujem več.«
Ferdo Mezek nik avtobusa:
»Vozim na precej dolgi progi Kranjska gora - Banjaluka, kjer me v jutranjih in večernih urah pogosto spremlja megla. Da bi zadostil voznemu redu, moram kdaj pa kdaj storiti prekršek v hitrosti, toda v megli in na mokri cesti si tega ne upam dovoliti. Slednjič imam na skrbi več deset potnikov. Zime nič kaj z veseljem ne čakam, ravno zaradi vožnje.«
Mirko Matijašević:
»Vsak dan se vozim na delo z osebnim avtom. Ne sicer daleč, toda kljub temu sem se navadil previdnosti. Vselej vozim z zmerno hitrostjo, držim varnostno razdaljo, v jutranjih urah in v me-
Jože Bertoncelj, voznik avtobusa: »Na relaciji Kranj -Besnica, kjer vozim, v teh jesenskih dneh megle nismo deležni. Pač pa imamo avtobuse že zdaj opremljene za zimsko vožnjo. Ce bi čez noč zapadel sneg, nas ne bi presenetil. V takšnih razmerah je treba biti za volanom pazljivejši. V 22 letih profesionalnega vozniškega staža, od tega 16 let pri Alpetouru, sem se tega menda že naučil.«
Ivan Demšar, inšpektor za varnost prometa UNZ Kranj: »Vozniki porabijo veliko časa, da se privadijo novim voznim razmeram: ne prilagajajo hitrosti, ne   prižigajo luči, I malo jih ima avto-"JmkS^l %eŠjf, mobile že opremije-Bj^^M^^PikjF^nP ne za zimo. Tudi v BaHraiHk   m.     ~i  megli mnogi vozijo enako hitro in morebitne ovire jih presenetijo. Nič čudnega, če se potem dogajajo prometne nesreče, kakršna je bila nedavno, nalet 130 vozil na cesti Zagreb - Slavonski Brod. Ljudem tudi ni jasno, kaj pomeni prilagojena hitrost. Tudi če je hitrost skozi mesto omejena na 50 kilometrov na uro, je to prehitro, če je megleno, cesta pa mokra in spolzka.«
D. Z. Žlebir
Bosansko - hercegovska delegacija na Jesenicah
Ljudje so tisti most, ki nas druži
Jesenice, 13. novembra - Minuli četrtek in petek se je v Sloveniji mudila delegacija bosansko - hercegovske skupščine, ki jo je vodil predsednik Zlatan Karavdić, predsednik skupščine BIH. V Ljubljani jih je sprejel predsednik slovenske skupščine Miran Potrč, naslednji dan, v petek, pa so bili na obisku v jeseniški in v radovljiški občini.
V delegaciji so bili tudi Ra-doslav Savič, predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine, Nikola Selak, predsednik zbora občin in kluba delegatov, Nada Mladina, delegatka zbora združenega dela skupščine in članica CK ZK BiH ter Ve-dran Hadžovič, šef kabineta predsednika skupščine BiH.
Na pogovorih v prostorih skupščine občine Jesenice je gostom iz Bosne in Hercegovine inž. Jakob Medja, predsednik skupščine občine, predstavil mesto Jesenice in občino. Med drugim je dejal, da so Jesenice pomembno železniško in cestno križišče, s železniškim karavanškim predorom in dvema cestnima mejnima prehodoma, ki se jima bo kmalu pridružil še tretji: cestni predor pod Karavankami. Občina, kjer 60 odstotkov družbenega proizvoda ustvarja Železarna, ima 32.000 stalno prijavljenih in 3.000 začasno prijavljenih prebivalcev. Od tega je 75 odstotkov Slovencev, 5 odstotkov Muslimanov, 5 odstotkov Srbov, 3 odstotke Hrvatov, odstotek Makedoncev in Črnogorcev, 7 odstotkov pa je neopredeljenih. Na Jesenicah živi in ustvarja že druga generacija priseljenih iz drugih republik. Železarna je namreč takoj po drugi svetovni vojni proizvajala kar 50 odstotkov vse jugoslovanske proizvodnje jekla, potrebovala pa je več delavcev, ki so prihajali iz drugih republik.
Predsednik skupščine BiH Zlatan Karavdić je dejal, da je sodelovanje med Železarno Jesenice in Železarno Zenica že tradicionalno in dobro. Ko so, se dan prej pogovarjali v slo-
venski skupščini, so ugotovili, da imajo veliko stičnih točk, pojavljajo se tudi razhajanja, vendar so se zmenili, da se morajo o vseh vprašanjih pogovoriti. Slovenski predstavniki so jih zagotovili, da Slovenci ne želijo živeti izven Jugoslavije; v Bosni in Hercegovini pa se tudi zavzemajo, da se ohrani av-nojska Jugoslavija. BiH je Jugoslavija v malem, saj v njej živijo Muslimani, Srbi in Hrvati, a ne eden poleg drugega, temveč drug z drugim. Tudi Jesenice so Jugoslavija v malem, zatone dejal Zlatan Karavdić, so tisti most, ki nas druži, ljudje, ki živijo na Jesenicah.
V nadaljevanju pogovora so govorili o delegatskem sistemu in o organiziranju družbenih
Pretekli teden v Žalcu
dejavnosti. Miran Potrč je povedal, da se zdaj precej Prist°}~ nosti prenese na skupščino. Tako bo o 70 odstotkih sredstev družbenih dejavnosti odločal republiški izvršni svet: o izobraževanju, osnovni zdravstveni zaščiti in tako ne bo več pohajalo do nesprejemljivih razlik med občinami.
Petčlanska delegacija si Je nato ogledala gradbišče karavanškega predora na Hrušici in popoldne obiskala Bled.
D. Sedej
V E Z E N J E
olga brez a r
[britof 112/0, Kranj    tel.: 064/36^092
Srečanje slovenskih novinarjev
Žalec, 11. novembra - Žalčani so odlično organizirali 12. študijske dneve Mitje Gorjupa. Blizu 300 novinarjev iz SlovenUe' drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, zamejstva in dezej vključenih v delovno skupnost Alpe Jadran, se nas je zbralo Žalcu. Seznanili smo se z gospodarstvom žalske občine, posebej pa smo se pogovarjali z gosti, ki so nas obiskali. Na razgovoru, novinarstvu in pluralizmu so sodelovali skoraj vsi predstavni uradne politike in alternative, o normativnih omejitvah javneg komuniciranja pa so govorili magister Lenart Šetinc, magisjc Mitja Deisinger in dr. Andrej Berden, Milan Kučan je govoril prenovi ZKS in o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji, podp<"e sednik zvezne vlade Živko Pregl pa je razlagal gospodarske ra mere v Jugoslaviji. Slovenski novinarji smo imeli v Žalcu delov p občni zbor, na družabnem srečanju smo se seznanili z gostitelj1 Žalcu, prijetna popestritev pa so bile nogometne tekme zlate s lekcije z moštvoma oddaje Zdravo in novinarjev v počastitev letnice Mira Cerarja. O nekaterih temah Gorjupovih dni PJ^IJL v današnji številki, nekatere pa bomo obdelali v prihodnjih si vilkah.
J. Košnje*