Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 TJSA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59 - 3667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 31. DE JULIO (JULIJA) DE 1937 Num. (štev.) 30 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo KONKORDAT Kakor so tudi argentinski časopisi obširno poročali, se je v trenutku, ko je jugoslovanska vlada; predložila skupštini konkordat z Vatikanom v odobritev, razvil med njo in med Srbsko pravoslavno cerkvijo oster boj, v katerem je bilo dovolj naravnost dramatičnih prizorov. Tak prizor je bil sprevod pravoslavne duhovščine, ki jo je vodil s križem v roki po beograjskih ulicah ša-bački škof Simeon v skupštino in ki ga je policija pred vhodom v zakonodajno poslopje seveda morala ustaviti. Pretresljivo se je razlegalo zvonjenje iz stolpa pravoslavnih cerkva beograjskih vsake pol ure, in čeprav so te cerkve zelo maloštevilne, tako da je hrup živega mesta podnevi utapljal njih opominja stvom in se omejuje na državno ozemlje, medtem ko katoliška predstavlja mednarodno organizacijo s poglavarjem izven države in lastno staro ter zelo spretno diplomacijo. Vzroka pravoslavnemu odboru tudi ni iskati zgolj v dejstvu, da se je pravoslavni Cerkvi težko prilagoditi novemu položaju v Jugoslaviji, v kateri je s svojega nekdanjega mesta državne, tako rekoč edine religije zdrknila na mesto, čeprav najštevilnejše, vendarle samo ene izmed Cerkva, katerim se prištevajo jugoslovanski državljani. In tudi strah pred katolicizmom, ki — pravično to priznajmo — kaže mnogo več gibčnosti, delavnosti in sile prepričanja, nego njegova pravoslavna krščanska sestra, ni edini pognal Nov japonski vpad v Kitajsko HUDI BOJI V OKOLICI PEIPINGA IN TIENTSINA — POVELJNIK POSADKE V PEIPINGU JE PRE STOPIL NA STRAN JAPONCEV TER JIM S TEM OMOGOČIL OKUPACIJO BIVŠE KITAJ- joči glas, so se zvonovi tem vsiljive- srbske Cerkve v versko vojsko. Glav je razlegali v ¡nočni tišini. Z uža- ni vzrok so nekatere v konkordatu Ijeno dvignjenim glasom je sveti si- katolicizmu priznane ugodnosti, ka-nod zagrozil z izobčenjem iz pravo- terih pravoslavje nima, kar je zopet slavne cerkve vsem članom vlade in mogoče razložiti le iz zgodovine kon-parl¡>¡menta, ki so glasovali za kon- kordata. kordat, najbolj dramatičen pa je Razmerje Srbske pravoslavne c«r-bil pogreb prav ob tem času umrle- kve do države se je uredilo pred ga patriarha Varnave, pri katerem dvema letoma z "Zakonom in usta-je trnjevi venec na krsti bil izraz vo Srbske pravoslavne cerkve", — j prepričanja, da Srbska pravoslavna Pravoslavje je bilo s tem zakonom cerkev hodi danes po "poti mučeni- zadovoljno. Med pogajanji za skle- j štVa. ; nitev kokordata si je vatikanska, di-; Doma so se .strasti silovito raz- plomacija znala izgovoriti od drSa-burkale, vzplamtele so z močjo, ki ve vs® tiste ugodnosti, katerih je je doslej vedno bila lastna vsem deležna Srbska cerkev po svoji usta-1 verskim bojem; tu iz daljave gleda- ¡ vi, a razen teh si je zagotovila še mo domače dogodke mnogo mirneje drugih, kakršne ima Katoliška cer-1 in moremo o stvari, ki je predmet kev po konkordatu z nekaterimi i tako ostrega boja, govoriti nepri- drugimi državami, kakršne pa pra-stranski. vcslavju po ustavi Srbske cerkve Ker je konkordat v deželah z zna- niso priznane. Tu je jedro spora, tnim odstotkom katoliškega prebi-1 odtod očitki od pravoslavnih, da je valstva redoma pogoj notranjega njih vera pred državo zapostavlje-miru in mirnih odnosov med Cerk- na. Posameznih slučajev te vrste ne vijo in državo, je po svetovni vojni kaže tu navajati, a zaradi jasnosti cela vrsta drSav sklenila konkorda- havedimo vendar enega. Konkordat določa, da Vatikan imenuje škofa, ki ga pa mora prej predložiti vladi ja... in tudi Češkoslovaška j© po v odobritev in če vlada temu ime-težkih sporih slednjič le uredila svo- novanju v 30 dneh ne ugovarja, je je razmerje do Cerkve z dogovorom, imenovanim "modus vivendi". Razumljivo je, da je tudi .Jugoslavija čutila isto potrebo in da je že 1922 ustanovila komisijo za konkorda,te ter se 1925 začela pogajati z Vatikanom. Ta pogajanja so po imenovanem letu nadaljevale prav vse vlade, kar jih je pozneje upravljalo državo, in ob smrti kralja Aleksandra je bil konkordat v vseh bistvenih točkah gotov, tako da je vloga dr. Stojadinoviča obstojala smo v tem, da je staro dediščino, le oblikovno dopolnjeno, predložil parlamentu v odobritev. In tedaj se je razvnel hoj, v katerem je vlada omagala; skupščina je konkordat sprejela s 167 glasovi proti l-29. Vlada je zmagala, toda v Srbski pravoslavni cerkvi je ostalo čustvo globoke zagrenjenosti, ki ga je mo- te z Vatikanom, kakor Nemčija, Italija, Avstrija, Rumunija, Finlandi- imenovanje škofa v tem roku izvršeno. Pravoslavni bogoslovci se temu upirajo, ker v ustavi njihove Cerkve isto vprašanje ni enako rešeno. Podobnih primerov spora je zelo mnogo. Če objektivno premotrimo vsebino konkordata, vidimo, da je naši državi v marsikaterem oziru zelo ugoden. Z njim se uravnavajo meje našim škofijam, tako da nobena ne bo imela več svojega škofa izven državnega ozemlja ,kar je politično nedopustno. Cerkev je v konkordatu priznala sedanje stanje stvari po izvršitvi agrarne reforme, tako da se je tudi formalno odrekla posesti, ki ji je bila po agrarni reformi vzeta. Cerkev je dovolila živi narodni jezik v obredih in staroslovanski jezik pri božji službi, kjerkoli to vsi župljani želijo. S svojo obvezo, ki Soče razumeti le tistemu, kdor po-1 jo je prevzela, da bo v svojih kon-drobneje pozna medverske odnose v, kordatih z drugimi državami brani-Jugoslaviji. Vzrok pravoslavnega' la načelo, da je našim manjšinam Po nekaj dneh trajajočem zatišju na Daljnem vzhodu, tekom katerega so listi že napovedovali, da nedavni krvavi spopadi med Japonci in Kitajci ne bodo imeli hujših posledic, je 'v torek izbruhnila v severnem delu Kitajske prava pravcata vojna, čeprav brez predhodne vojne napovedi. Japonci so bili zahtevali, naj Kitajci umaknejo svoje čete iz Peipin-ga in okolice, kjer so se bili dogodili pravkar omenjeni incidenti, in Kitajci so baje, vsaj ua videz, sprejeli to zahtevo; nankinška vlada je sporočila v Tokijo, da bo zaradi ljubega miru ukrenila, kakor Japonci želijo. In v Nankingu so najbrž res imeli tak namen, niso pa računali s samostojnostjo 29. kitajskega arma-dnega zbora in raznih drugih še bolj samostojnih oboroženih skupin, ki niso hotele o evakuaciji oziroma o razorožitvi nič slišati, marveč so se začele zbirati z namenom, da napadejo Japonce. Tako je spet prišlo do nekaterih manjših incidentov, ki so Japoncem dali povod, da .so kitajskemu generalu Sunčehuanu poslali ultimátum, v katerem so zahtevali, da se. do srede izvrši dogovor, sklenjen z nan-kinško vlado. Ko so pa že v ponedeljek videli, da Kitajci ultimatuma ne bodo sprejeli, so Japonci prešli v akcijo, "da kaznujejo Kitajce za radi njihovih nesramnih provoka-cij" — kakor se je izrazil ejen izmed višjih japonskih poveljnikov. V ponedeljek ponoči so japonska letala bombardirala velike kitajske vojašnice pri Langfangu blizu Pei-pinga in 500 kitajskih vojakov je bilo ubitih, naslednje jutro pa so ta kraj že zasedle japonske čete, ki so tako začele prodirati proti Pei-pingu. Prišlo je do več zaporednih in hudo krvavih spopadov, v katerih je padlo veliko število Kitajcev, ki so s primitivnimi puškami in z dolgimi sabljami naskakovali japonske strojnice. Vkljub temu pa so se med Kitajci začele širiti vesti, da so bili sovražniki na mnogih krajih tepeni, da so izgubili mnogo tankov in celo 300 letal, ki so bila prispela pre- odpora ni le v različnosti značaja obeh Cerkva, izmed katerih se pravoslavne popolnoma, krije s srb- priznati v tujih državah toliko pra vic, kolikor jih mi tujim dajemo v Jugoslaviji, je Cerkev pokazala vsaj dobro voljo, da nas podpre v boju zoper narodne krivice, ki se našim manjšinam gode. Tem ugodnostim stoji nasproti po-litičina škoda, ki jo bo rodil sedanji verski boj. Vendair pa smerno upati, da bo Pravoslavna cerkev v bodoče usmerila svoje sile v to, ne dia potrebni konkordat prepreči, ampak da se vse tiste točke njene ustave, v katerih zaostaja za konkordaitom, popravijo. Tako bi utegnil tudi ta spor postati le eden izmed dogodkov, ki jih nadaljnje normaliziran-nje jugoslovanskega političnega razvoja zahteva in ki vodi k vse popolnejši konsolidaciji države. SKE PRESTOLNICE ko Mandžurije z železnico in še niso bila sestavljena. Takšne in podobne vesti so vlile pogum tudi kitajskemu prebivalstvu v Tientsinu, ki je začelo napadati tamošnjo močno japonsko posadko. Japonci so bili nekaj časa res v 'veliki stiski, a kmalu so posadki prišla letala na pomoč ter začela z bombami in strojnicami krotiti Kitajce. V Peipingu so medtem stvari brž dozorevale. General Sunčežuan, vrhovni kitajski poveljnik v ogroženih pokrajinah, je bil že pred več dnevi prosil nankinškega diktatorja Čankajšeka, naj mu pošlje pomoč, da se bo mogel upirati Japoncem, a ta pomoč ni prišla . Sunčežuan je izračunal, da mu ne kaže postavljati.se Japoncem po robu samo z 29. armadnim zborom, pa je zato ukazal, naj se vojska umakne. Peiping je ostal v oblasti generala čangcečunga, tientsinskega župana, ki drži za Japonce in ki jim je tudi na stežaj odprl vrata, v Peiping. Tako so vpadniki že po prvih spopadih zagospodovali v nekdanji prestol ici kitajske dežele in po vsej priliki se tam ne bodo ustavili. General Čankajšek, ki je dandanašnji najbolj vpliven mož na Kitajskem in katerega so še pred ne davnim dolžili, da je preveč popustljiv Hn celo prijateljski napram Japoncem, je sporočil narodu, da se mora do poslednjega moža boriti za svojo neodvisnost. Če so te besede resno mišljene, se bodo boji gotovo nadaljevali in v takšnem slučaju je pa tudj^skoro gotovo, da bodo Japonci svojo posest razširili na škodo Kitajske. Kitajsko ljudstvo je sicer res zelo sovražno razpoloženo napram Japonski, ker so toliko nacionalisti kolikor komunisti vodili vztrajno pro-tijkpnosko propagando, odkar je Kitajska morala odstopiti militari-stični deželi bogato . Mandžurijo, vendar pa je zelo dvomljivo, da bo kitajski odpor kaj zalegel. Japonci so sicer številčno neprimerno bolj šibki nego Kitajci, vendar pa imajo organizirano državo in temeljito izvežbano ter opremljeno vojsko, dočim je kitajska vojna sila razcepljena na več armad brez skupnega vodstva in kar se opreme tiče, se niti od daleč ne more vzporejati z japonsko. Posameznim armadam poveljujejo generali, ki so samostojni in delajo kar in, kakor se njim samim izljubi. Nekaj podobnega je bilo v Abesiniji, kjer so posamezni rasi za lasten račun vodili vojno proti Italiji in se celo veselili, če jih je "konkurenčni" ras v boju z vpadniki izkupil, ker so računali, da se bodo sami bolje odrezali ter da bosta s tem njihov vpliv in njihova moč zrastla. Pri Peipingu so se že pokazale posledice te generalske samovoljnosti in neodvisnosti. Japonci so zbirali čete za\vpad, Sunčežuan je prosil Čankajšeka — ki poveljuje najboljši kitajski vojski, izvežbani s pomočjo mnogih evropskih in predvsem nemških oficirjev — naj mu pošlje ojaeenja, a se Čankajšek ni zganil... Šele sedaj, ko Japonci že lepo sedijo v Peipingu, razlaga narodu, da se mora do zadnjega moža boriti proti vpadniku... In kaj pa druge države? Ali bodo mimo gledale? Edino Rusija utegne biti uganka v tem pogledu. V vzhodni Sibiriji ima veliko armado, ki se že nekaj let vežba za obračunavanje z Japonci, pa bi to dejstvo kazalo, da bo skušala izrabiti položaj, če pride le do količkaj resnega odpora pri Kitajcih napram Japoncem. Na drugi strani pa upravičujejo zadnji procesi proti sovražnikom Stalinovega režima dvom, da je Rusija danes notranje pripravljena na vojno z Japonsko. Kar se tiče drugih držav, izgleda, da bodo Zedinjene države ostale navtralne, čeprav se tudi tam zanimajo za dogodke na Daljnem vzhodu; neki urad za proučevanje gospodarskega položaja je namreč že izračunal, da bi oborožen spopad v tistih krajih ugodno vplival na izvoz iz južnoameriških držav... Anglija pa je. izjavila, da ne bo priznala nobene nove okrnitve kitajskega ozemlja, po čemer bi bilo sklepati, da je glede Mandžurije že odobrila sedanje stanje, daši tudi od-ceptive tega dela Kitajske svoj čas ni odobravala in ni priznavala... POGREB PATRIARHA VARNAVE Paitriarh Varnava, vrhovni poglavar Srt»ske pravoslavne cerkve, o čigar bolezni smo poročali v zadnji številki, je preminul pretekli petek, včeraj pa so ga pokopali. V Beogradu je bilo veliko žalovanje in ogrom na množica je spremljala zemske o-stanke pokojnega na zadnji poti. Pogreba se je udeležil tudi regent Stankovič, ki je zastopal kralja, in knez namestnik Pavle. Po nekaterih poročilih, ki so prišla z Dunaja, je tekom pogreba prišlo baje do spopadov s policijo in je bilo mnogo oseb ranjenih. .Baje je tudi v Sarajevu prišlo do izgredov, drugod pa ni bil nikjer kaljen mir. Pravoslavni sveti Sinod je baje izobčil iz pravoslavne Cerkve vsie pravoslavne člane vlade, razen vojnega ministra, in 141 poslancev Jugoslovanske radikalske zajednice, ki so v skupščini glasovali za konkordat. Po drugih vesteh pa se ne gre za izobčenje, ki ga more proglasiti samo patriarh, katerega pravoslavna cerkev sedaj nima, marveč samo za susperazijo. v nedeljo 8. avgusta v dvorani Alsina 2832 -'UČITELJICA" Argentinske vesti OBLETjnivA radikalske revolucije V ponedeljek so obhajali tukajšnji radikali spomin na revolucijo, ki se je izvršila 26. julija 1890. leta, in kateri je načeloval L. N". Além. Ob grobnici na Recoleti je govoril Luis Conté, ki se je v svojem govo-voru spominjal voditelja Alema in v revoluciji padlih radikalov. dr. marcelo t. alvear se je vrnil Dr. Alvear. ki se je že drugič mudil v notrajosti dežele, da pridobi volilce zase. se je v ponedeljek zopet vrnil v Buenos Aires. Na kolodvoru ga je pričakavola velika množica pristašev ter mu priredila ova-cije. Dr. Alvear Se je množici za sprejem zahvalil in je obenem izjavil da je bil povsod, kamor je prišel, prisrčno sprejet ter upa na zmago radikalske stvari. — Socialistični kandidat na predsedniško mesto. dr. Nicolás Repetto, je te dni že drugič odpotoval na deželo. ljudska stranka se ne u-deleži volitev. Dočim so tri glavne stranke postavile vsaka svoje kandidata ter so se druga manjše stranke in frakcije pridružile tej ali oni večji, je vodstvo ljudske stranke izjavilo, da se stranka volitev ne udeleži, ker ni nanje pripravljena. Pač pa da sme vsak pristaš voliti, kakor mu drago. spomenik ponesrečenima letalcema V Achirasi, kjer sta se lanskega leta smrtno ponesrečila, ob času manever, Alejandro Fernandez in Norberto Nuñez so jima sedaj postavili spomenik. proslava v spomin marco-nija V četrtek dopoldne se je vršila v miestni katedrali na pobudo italijanskega poslaništva. spominska maša za pred kratkim umrlega italijanskega učenjaka Guillerma Mar-conija. Komemoracije so se udeležili razen osobja italijanskega poslaništva tudi člani drugih diplomatskih in konzularnih zborov, državni predsednik s svojimi ministri ter drugi državni in občinski zastopniki. Udeleželi so se ceremonij6 tudi še kardinal Copello, razne znanstvene organizacije ter mnogo misija za počastitev Marconija, ki ji načeluje inž. Domingo Selva, je povabila vse organizacije in društ-tva ter posameznike, ne oziraje se na narodnost in prepričanje, da se udeleže javne proslave za Marconija, ki se bo vršila v ponedeljek, 2. avgusta ob 5.30 popoldne v dvorani Círculo Italiano, Florida 374. NOVI POLJSKI MINISTER ARGENTINI V torek ob 11. uri dopoldne je predal svoje akreditive v roke državnega predsednika, gen. Justa, novi poljski opolnomočeni minister g. Zdzislaw Kurnikovski. NOVI PRISELJENCI ('rez Ocean je letos v prvih 6 mesecih prišlo semkaj, t.j. v Argentino, 23.935 oseb. Lansko leto pa 'v tem času 22.833 oseb; torej se je letos priselilo 1.102 oseb več kakor lani. Dr. JULIO ROCA POSETI VARGASA Za sredo popoldne je bilo sklicano izredno zasedanje senata, da se sankcionara načrt predloga dr. Al-frda L. Palaciosa o varstvu šolskih otrok in se odobri dovoljenje, da se sme odstraniti iz države ter zapustiti svoje mesto državni podpredsednik dr. Julio A. Roca. Senat je predlog dr. Palaciosa sprejel v celoti Istotako je bilo dovoljeno, da sme dr. Roca iz države. Dr. Julio Roca gre namreč v Brazilijo, na pobavilo braziljskega pred sednika dr. Vargasa, da se udeleži v Rin de Janeiru državnih slavnosti, ki se bodo vršile 7. septembra t.l. NAPAD NA NAŠEGA GOSTIL NIČARJA V nedeljo, že pozno v noč, ko je imel gostilničar Kari Terplan zapreti svojo gostilno, je prišlo v lokal 6 neznancov, ki so zahtevali pijače, Terplan jim je seveda postregel. Iver je bila že pozna ura, je gostilničar prosil, naj brž popijejo in plačajo, ker mora zapreti. Ti pa, na mesto, da bi plačali, kar so popili, so skočili nanj ter ga z noži obklali. Eden je celo oddal nanj strel in ga tudi zadel. Po izvršenem napadu so si-roveži zbežali. Došla je policija, ki je nevarno ranjenega Terplana nemudoma dala odpeljati v bolnišnico Fiorito ter se spustila za pobeglimi SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. S.P.D. I. priredi v nedeljo dne 15. avgusta ob 4 uri pop. v svojih prostorih, ulica .Gral. Cesar Díaz članov italijanske kolonije. — Ko- razbojniki. Terplanova restavracija se nahaja v ulici Cliacabuco 501, na Avellanedi. ter je Slovencem dobro znana, ker je tam zbirališče avella-nedskili Slovencev in Prekmurcev. SMODNIŠNICA ZLETELA V ZRAK Blizu postaje Malargue, v Men-dozi, je v soboto nekaj pred 9. uro zjutraj nastala silna eksplozija. Zletela je v zrak tamkajšnja zaloga razstreliva YPF. Pri tej nesreči je 6 delavcev izgubilo življenje, uradnik Nilo Pereira pa je bil lažje ranjen. Med ubitimi je tudi neki Santiago Suretich, ki je najbrž Jugoslovan. Kako je eksplozija nastala, še ni popolnoma dognano. STRAŠNA SMRT SLEPCA IN NJEGOVE DRUŽICE Estefanía Fernandez, stanujoča v ulici Traful št. 3653, je dala 49 letnemu slepcu Moisezu Farji, za nekaj pesov v najem neko iz pločevine in desk zbito barako, ki se je nahajala na praznem zemljišču, blizu nje nega stanovanja. Tu je živel nesrečni slepec s svojo družico Josefino. V ponedeljek okrog 11. ure ponoči, je začelo v tej baraki goreti. Sosedje so stvar sporočili ognjegascem, ki so prišli in požar kmalu ugasili. Ko so dalje brskali po pogorišču, so našli med drugimi zgorelimi stvarmi tudi trupli obeh stanovalcev. Bili sta popolnoma zogljeneli. Kako je o-genj nastal, ni znano, domnevajo pa, da je eksplodiral "calentador". VALDEZ CORA OBSOJEN V ponedeljek se je vršila pri tukajšnjem zveznem sodišču razprava proti Ramonu Valdez Cori, ki je, kakor znano, v juliju 1935. leta v senatu, tekom "razprave o mesu", u-strelil senatorja za prov. Santa Fe, dr. Enza Bordabehereja. Ubijalec je bil obsojen na 12 let ječe. Sodnik dr. Poccard, ki je zahteval 25 let zapora, se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni. 1657 lepo domačo zabavo s. petjem in igro v enem dejanju. Čisti dobiček je namenjen v prid. Slovenske šole na Paternalu. NAŠI NOVI PRISELJENCI BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD, Avenida L. N. Alem 150, sklicujoč se na objavo v prejšnji številki SLOVENSKEGA LISTP, priobčuje seznam onih potnikov jugoslovanske narodnosti, ki so se vkrcali v Splitu, dne 15. t. m. na motornik NEPTUNIA in katerim so bile prevoznice tudi izpostavljene potom više imenovanega avoda. Novi priseljenci so: Guljaševic Rozalija, Guljaševic Marija in Guljaševic Helena iz Osi-jeka, L^cman Slavka in Lacman Josip iz Pakoštanj, Smirčic Ivana, Smirčic Nevena, Smirčic Marica, Smirčic Anka in Smirčic Ivan vsi iz Premude, Stukel Ivanka in Stu-kel Lojzka iz Semiča, Orovic Danica iz Zagreba. Navedeni motornik prispe v tu-kajšno luko, kakor vedno v ponedeljek ob 7 uri zjutraj. Sorodnike mladoletnih opozarja DOMAČE VESTI VILE ROJENICE sobiskale Gomiščekovo družino v zavodu "Lipa" ter jo obdarile s krepkim dečkom. Naše najiskrenejše čestitke! ŠTORKLJA V Četrti reki v provinciji Cordo-ba. se je že v tretje oglasila štorklja, ter je edino tam bivajočo slovensko družino Franca in Julka Ko-nič obdarila poleg že prej z dvema dečkoma sedaj še s punčko, ki ji bodo dali ime Snežinka, Olga. Čestitamo! HIMEN Poročila sta se Margarita Küzma, in Franc Plauder, doma iz Prekmu-rja v Jugoslaviji. Nevesta je stalna naročnica našega lista. Mlademu zakonskemu paru želimo v imenu čitateljev in či-tateljic vso srečo. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD časopis naših bojevnikov na madridski fronti Jugoslovanski protifašistični bojevniki v Spanji, ki imajo svoj bataljon z imenom Dimitrov, in ki ki v njej nasto-DRUŠTVA "IVAN CANKAR" i Paj°> tako ljubljeni vanjo, kakor Če vpoštevamo vse okoliščine, je 1 d°slej v malokatero. Prir ki B0 Se blli svoj «as predavanji v naših društvih in si- tako leP° Plavili, ua Plitvi' cer o vseh mogočih vprašanjih, s S. P. D. Zato mi ravn0 Prav katerimi si naši ljudje belijo glave; P™lo povabilo g. B. Gomiščeka, ki potrebni bi bili recitacij ski večeri; sem se mu preteklo soboto odzval, v Slovenskem listu bi bilo treba Predstavljal sem si, da bom na-cenzurirati nekoliko tista dva romana in narediti prostora za poučne članke in razprave; organizirati bi bilo treba dobro knjižnico itd. Za vse to je treba izobražencev, kateri bi se pa tudi morali zavedati, da je človek upravičen počivati le takrat, kadar je utrujen a,li pa zaspan. Morali bi se lotiti dela z onim idealizmom, kakršnega smo bili vajeni pred leti doma, in uspehi gotovo ne bi izostali. Od frazar-skega "samoizobraževanja" bi prišli tako do resničnega in resnega izobraževanja našega izšeljeništva in VABILO Na veliko prireditev slovenske šolske dece, ki se bo vršila v nedeljo dne 22. AVGUSTA, točno ob 4 uri popoldne, v veliki dvorani CENTRO ARMENIJO Calle ACEVEDO 1353 (Višina RIVERA 800 - CANNING 1300) Uprizori se prelepa igra ,v treh dejanjih: "Izgubljeni Raj" ~ Spisal Leopold Turšič. Zraven tega še komičen igrokaz: "TUDI MACICE IMAJO ŠOLO" in več drugih lepih točk. Izvajali bodo obe igri otroci slovenske šole, od 3 do 14 let stari. Sodelujedo tudi ostala narodna društva. Bolj podrobno obvestimo pozneje. Dvorana bo za slučaj mrzlega vremena zakurjena, ker ima centralno kurjavo. ¡He sedaj opozarjamo na točnost, ker z izvajanjem programa ne bomo nič čakali. Ta dau bo praznik ne samo za mladino, ampak tudi za vse ostale Slovence. Vsa ostala slovenska društva prosimo, da ta dan, kakor tudi dan preje, to je v soboto zvečfer, ne prirede nikakih zabav. K mnogobrojni udeležbi vabi ODBOR ŠOLSKEGA DRUŠTVA. ljajte si moje začudenje, ko sem na prijazni "naprej" .vstopil ter našel fantiče pri učenju, kot bi bili v pravi šoli, s to edino razliko, da bi po vseh šolah ne našel tistega reda in ubogljivosti, kot sem oboje opazil v "Lipi". Videl sem tudi, da, vsi učenci, Slovenci in Argentinci, ne samo ubogajo, temveč tudi resnično spoštujejo svojega voditelja. Kot mi je povedal g. voditelj, je bil obiskal zavod tudi naš poslanik dr. Cankar z gospo in dr. Kjud-rom, a da ni bilo nič omenjenega v S. L. Obljubil sem, da bom pri uredniku podrezal, naj bodo bolj pazljivi glede vseli dogodkov, ki se tičejo naše naselbine. V zavesti, da sem videl lep do-puhlat samozavest b* se umaknila kaz požrtvovalnosti našega izseljen-ustvarjajoči zavesti, da moremo s ca "a kulturnem in socialnem poslovnim delom močno dvigniti našo lju, sem se poslovil od g. Gomišče-kolonijo v vsakem oziru. ka. Tú me je pospremil do postar. I. P. Fran Kovač, t.č. tajnik SPD. I. Tekom proste zabave ho tudi par cvetličnih valčkov, da bo v dvorani bolj pestro, živajino in bolj "po naše". Na svidenje prihodnjo nedeljo, 8. avgusta, na tej lepi prireditvi! ODBOR. Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villa Devoto. vabi cenjene rojake in rojakinje na Domačo zabavo NEDELJO, 1. AVGUSTA ilica Simbrón 5148 v Villi Devoto Za obilno udeležbo se priporoča Odbor G. P. D. S. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERMČ DORREGO 1583, — Bs. Aires Banco G e rman ico v DE LA AMERICA DEL 5UD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujfe samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale déle sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je ▼ jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše poslnženi. Obtičite nas in prepričali se boate! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ot> sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. Slovenci doma in po svetu ITALIJA PRIPRAVLJA UVEDBO NOVIH DAVKOV Trst, junija 1937. — Z vseh strani prihajajo poročila, da namerava Italija uvesti nove davke. Za sedaj baje pripravljajo material za proučitev možnosti, kaj hi se še splačalo obdavčiti in kaj bi čim več prineslo. Te nove dajatve bodo bržkone še težje za našega človeka kot so bile dosedanje. Ob uvedbi novih občinskih davščin na govejo živino, konje, prešiče in sploh na vse domače živali razen mačk in kokoši, so se naši ljudje upirali tem bremenom. Ker niso ničesar dosegli, so po nekod začeli kar na debelo odpro-dajati živino iz hlevov, drugod so jo morali, če so hoteli zadostiti zahtevam davkarije, ponekod pa so počasi z leti zginili s hlevov vsi repi. Tako so prvotne davščine na živino. kljub temu, da so jih ponekod zvišali do skrajnega maksimuma, leto za letom padale zaradi pešanja živinoreje. Sedaj pa pričakujejo obdavčenja vseh idrijskih čipkaric. Kaj naj k temu pripomnimo. Idrijčani so že itak tako težko prizadeti, da težje bi skoro ne mogli biti. Saj je moralo nad polovico rudarjev v svet za kruhom. Danes potemtakem bodo morale Idrijfcanke opustiti tudi svoj obrt. kajti gotovo je, da ne zaslužijo toliko iz delovanjem čipk, da bi lahko na te dohodke plačevale kakršne koli dajatve. Iz okolice Št. Petra na Krasu pa poročajo, da so tamkaj vse poti, ki peljejo na državne in dežebie ceste popisali nalašč zato poslani inženirji. Baje bodo morali občani plačevati poseben prispevek oziroma nov davek, ki bo odmerjen po razmerju občinskih cest, speljanih na državne" in deželne ceste. Iz Ilirske Bistrice poročajo, da je tamkaj posebna komisija popisala okna. in vrata v vseh stavbah. Spominjamo se še, da se je o davku na okna in vrata govorilo takoj po o-kupaciji, vendar do tega pri nas le ni prišlo. Sedaj pa menda res nameravajo uvesti davke tudi na to. Da si ne bi kdo mislil, da je to samo domnevanje in sklepanje, náj pripomnimo, da smo obveščeni od merodajne strani, da je dobilo finančno ministrstvo nalog, naj določi posebno komisijo, ki naj prouči in končno predlaga, kakšni davki bi se še lahko uvedli v fašistični Italiji. Naj jim svetujemo: na fašistične znake, pa bo kmalu dovolj denarja v državnih in samoupravnih blagajnah. Torej ni 5 postotno državno posojilo prav nič zaleglo. To je bilo tudi pričakovati Naše ljudi te predpriprave razburjajo, zlasti ker se širijo govorice, da bo novo -obdavčevanje zavzelo najširši obséír. Tako obetajo tudi obdavčenje raznih mlečnih izdelkov, kot sir in maslo itd. Sicer pa nam bo bližnja bodočnost, pokazala, kaj vse bo zajelo novo obdavčevanje. OBČINSKI RAČUNOVODJA V ILIRSKI BISTRICI ARETIRAN Reka. junija 1937. — V reške zapore je bil priveden občinski računovodja Oaharija. uslužben na županstvu v Ilirski Bistrici. Osumljen je baje nekih pomanjkljivosti v u-radnem poslovanju. Ljudje namreč sklepajo, da je ta sum samo namišljen zato, da bi pod to pretvezo lahko odslovili Slovenca. Omenjeni Ca harija je namreč uslužben pri ilir-sko-histriški občini že dolga leta, morda celo od 1. 1920, ali pa naslednjih dveh let. Ko je bistriška občina obsegala samo še trg U. Bistri- ^ po je bil tu uslužben kot občinskij| Križem pri Trstu in vinograde v tajnik in je vodil občinske posle ve- Mirniku v zapadnih Brdih. Kjer pa strio in dosledno. Bil je priden ura- toče ni bilo, je dež kmetijskim pri-dnik ki je svoje delo opravljal v delkom zelo pomagal, ker je poseb-zadovoljstvo vseh in vodil občinsko j n0 na Krasu grozilft, .suša. upravo zelo uspešno. Saj takrat ni jih mora prav lepo rediti, in se ne sme prav nič upirati. Tako gredo težki stota ki in tisočaki domačega občinskega denarja prav za prav za tujce. Naši kmetje pravijo, da je to huje kot vsaka toča... TUDI PLEMENITAŠE V ITALIJI JE ZAJELA KRIZA Št. Peter na Krasu, junija 19'37. — Naš list je že poročal, da zidajo novo obsežno parno žago v Koritni-cah pri Knežaku. Podjetje je laško, a seboj bo pripeljalo samo laške uradnike in je odklonilo vse domače, ki so zaprosili za zaposlitev v pisarnah podjetja. Podjetje si je zagotovilo eksploatacijo v snežniških gozdovih, last kneza Schoenbrunn-Waldenburga, ki je za dobo 15 let odstopil podjetju gotov kompleks gozdov v sekanje s pogojem, da podjetje plača državi 5 postotno posojilo za posestva kneza Schoenbrunn-Waldenburga. Iz tega je sklepati, da gospodarstvo omenjenega kneza, ki je lastnik obsežnih gozdov okrog Snežnika, ni baš rožnato. VIHAR IN TOČA NA KRASU Ko je val silne vročine narastel do viška, je nad Goriško in Tržaško prišla viharna ploha. Po nekaterih predelih je padala debela toča, ki je uničila žlahtne vinograde pod Sv. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L NUDI SVOJIM ČL ANO M: Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na prireditve in prosto domače zabave. Kulturni cilj: širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraže. valnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd. Brezplačno krogljišče. V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti. Društveni prostori: • GRAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES IZKUŠENA BABICA ANA CHRPOVA Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621 V. X. 38 Mayo 8182 Reklamna c=na J&&7E. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico 5 225.~™~ Avda. SAN MARTIN 2706 , U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires občina zahtevala od občanov skoro nobenih davščin, a je imela veliko prihrankov, ki pa so v poznejših letih zginili in se v zadnjih šestih letih spremenili v milijonska bremena. O poteku preiskave proti omenjenemu občinskemu uradniku — Slovencu bomo sproti poročali. ITALIJANSKE BANKE POŠILJAJO NA NAŠO ZEMLJO T ALI JAN-SKE KOLONE Gorica, junija. — O tem vprašanju je bjlo v našem listu že večkrat govora. Gospodarska kriza in specialne razmere v Italiji so prisilile našega kmeta da je šel na boben Italijani so to prav spretno izrabili v svojo korist. Za nisko ceno so pokupili naša posestva in nanje naseljujejo svoje ljudi iz Italije. Toda s tem še ni končano vse. Hočejo najprej italijanizirati to zemljo in še uničiti našega človeka. Takih primerov imamo že več. Danes pa do-dajemo drugega. V Vipavski dolini, znano nam je zaenkrat samo v Dorn-bergu, a zgodilo se je tudi že v bliž nji okolici, so pred nedavnim časom naselile banke italijanske kolone na naša posestva, ki so šla na boben. Te družine kolonov so zelo številne in posestva pa precej majhna, tako da nikakor ne morejo preživljevati vseh družinskih članov. Kajti te družine štejejo ne prav redko do 14 ljudi! In ker se ne morajo-na noben način preživljati padejo na rame najbližji instituciji — na občino. Ta ROPARSKI NAPAD NA ŽUPNIKA V BRANICI NA VIPAVSKEM V ponedeljek, 8. p.m. ponoči sta dva neznana moška vdrla v župniš-2e v Branici u,a Vipavskem ter pokradla iz shramb gnjati in druge dobrine. Predrzneža sta se splazila tudi v spalnico, kjer je počival župnik Franc Kos. Ko se je župnik ob ro-notu zbudil in zavpil, ga je eden izmed tolovajev popadel za vrat. Ker se je župnik branil in še glasneje vpil, ga je drugi ropar udaril s palico po glavi, da ga je oblila kri in je padel v nezavest. Roparja sta zbežala, nesoč s seboj ves denar — 300 lir — kar ga je župnik imel. MALE VESTI — V bitki na Guadalajari je padel med mnogimi drugimi miličniš-kimi "prostovoljci" tudi neki Truš-njak Ivan. — Posebni vlak organizóla ljubljanski "Putnik" za Gorico. Vlak bo šel konec tega meseca. Izletniki bodo obiskali Sv. Goro. Trst in Sredpolje (Redipuglia). — Karabinerji iz Kanalskega Ka- la so aretirali brata Pertovta Stanislava in Ivana, ker sta osumljena umora njune tete Marije Pertot. — Blizu Renč so našli delavci na cesti proti Biljarn mrtvega Franca Siliča, starega 47 let, doma iz Bilj. — Velik požar je vpepelil v Čez- soči kar štiri domačije in sicer Antonu Čopiju. Francu Šulerju, Josi-pini Berginc in Ljudmili Komac. Škoda znaša 60.000 lir. ..— Sodišču je bil predan 241etni Pisk Angel iz Ponikev nad Sv. Lucijo, ker so dobili pri njem 6 litrov žganja. . — Tatovi so okradli v noči med. 15. in 16. junijem trgovko Amalijo. . yinkler_ i^ Li^ky^ na Trnqvski planoti. Odnesli so ji za 1000 lir blaga. — Sodišču sta bila predana 26 letni Planišček Atilij iz Gorice in 25 letni Aldo Gumana. iz Štandreža, ker sta žalila vojaščino. — Mussolim je pohvalil ministra Tržačana Cobolli-Gigli (nekdaj Ko-bal). ko se je 'vrnil iz Abesinije in mu je pokazal slike cest. ki so jih sedaj zgradilj. — Težje poškodbe je dobil Križ-man Rudolf, star 31 let. iz Bazovice, ko se je peljal z vozom proti Du-tovljam. Zaradi slabe ceste se je voz nagnil in Križmau je tako nesrečno padel z voza pod konje, da je dobil težke notranje in zunanje poškodbe. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. ŠE ARNALDOVA DREVESCA Za Binkošti je bilo v Rihember-ku posekano eno onih drevesc, ki so jih morali po vseh vaseh posaditi ob smrti Mussolinijevega brata Arnalda. Ker niso mgoli karabinje-rji iztakniti krivca, so pozvali na karabinjersko postajo komaj enajst- letnega dečka, ter ga hudo pretepali, da bi iz njega izsilili priznanje, da je on bil krivec. Deček, ki je povsem nedolžen, je kljub groznim mukam, vztrajal pri svojem zanikanju vsake krivice, tako da so ga morali izpustiti. NEMCI O GOSTOVANJU LJUBLJANSKE OPERE V TRSTU Poučen za nemško naziranje je člančič ki ga je gostovanju ljubljanske opere v Trstu posvetila znana "Frankfurter Zeitung". Najprej govori o slovenski in hrvatski narodni manjšini v Italiji in o njenem položaju, nato pa med drugim nadaljuje: "Italijansko-jugoslovanski sporazum je prinesel narodni manjšini vidno olajšanje in italijanska ob-lastva so dovolila ljubljanski operi sloveusljo gostovanj,? v Tr^n. .X" gostovanje se je razvilo v manifestacijo italijánsko - jugoslovanskega zbližanja. Slovenci in Slovenke, ki so bili med poslušalci seveda v večini, so bili do solz ginjeni, ko so po skoraj 20 letih prvič spet stali pred njimi pevci in Ljubljane in jim predvajali igro v njihovem ma-ternem jeziku. Bili so trenutki, ko je glasno ihtenje napolnilo vso hišo. Tudi navzoči Italijani so bili gi-ujeni spričo takih čustvenih izlivov. Predstavi so prisostvovali mnogi tu- t ji konzuli, med njimi tudi zastopniki držav, ki jim sporazum med Rimom in Beogradom ne gre v politični račun. Takšni tudi gledalci so si morali na tihem pač zastaviti vprašanje, ali sprava med dvema sosedoma, ki vrača polmilijonski narodni skupini pravico do materinega jezika, ne pomeni boljšega prispevka evropskemu miru, kakor nekaj kakršnihkoli paktov s pripadajočimi vojaškimi dogovori. Marsika-treemu državniku bi želeli, da bi bil prisostvoval tržaškemu gostovanju ljubljanske opere." Hm... Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand Notranje bolezni — Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce Ženske bolezni — Neredno perilo — Vnetje in slabokrvnost. Ultravioletični 'žarki Nizko plačevanje na tedenske obroke Sprejema od 3 do 8 ure zvečer TUCUMAN 2729 esq. iPueyrredón u t. 41-4701 - b*. aires 1 LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno. Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah catcentral europea 469 5AN MARTIN 469 VLAGATELJI BIVŠE AVSTRIJSKE POŠTNE HRANILNICE NA DUNAJU DOBE PREKO 10 MILIJONOV DINARJEV Naša Poštna hranilnica je začela 1. julija izplačevati vloge pri bivši avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju. Napravila je že popis terjatev. iz katerega sledi, da je treba izplačati 17.250 hranilnih vlog1 v 'višini 13.3 milijona kron in 2843 čekovni]) vlog v višini 27.3 milijona kron, skupaj torej 40.6 milijona kron. kar predstavlja 10.1 milijona dinarjev . IZVOZ BAT'OVIH ČEVLJEV IZ NAŠE DRŽAVE Bat'ove tovarnice v Zlinu (Češkoslovaška) so v zadnjem času prejele iz inozemstva toliko naročil, da "vseh ne morejo izvršiti. Zato so odstopile jugoslvoenski tvornici v Boro vu naročilo za 100.000 parov čevljev za izvoz. To bo prvi primer, da se bodo iz naše države v večji meri Uvažali čevlji. Ruska klinika zs vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod Vodstvom poznanega specialista, za navedene bolezni Dra. A. IZAGOTRRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljuč Jih, obi. stih jetrali, žalortldn, žičevju itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 28 KAR 66 NOVIH DOKTORJEV so te dni potrdili na zagrebškem vseučilišču. To je bil za Zagreb vsekakor dogodek, saj v enem dnevu niso razdelili na univerzi še nikdar toliko diplom. Med novimi doktorji je največ dijakov, r»a tudi nekaj takih, ki si že več let služijo v raznih službah svoj kruh. Na ju-ridični fakulteti jih je bilo r>romo-viranih največ, namreč 34. Na bogoslovni štirje, na veterinarski sedem, na gozdarski eden. na medicinski pa 17. BLEJSKO JEZERO Z GRADOM OSTANE SLOVENSKA LAST Blejsko jezero z gradom, vilo "Zla torog" in stnro Muroyo graščino je kupila banska uprava dravske banovine. Banovina bo na Bledu uredila vrtnarsko šolo, dočim bo grad spremenila v nairodosliovni muzeji Tako je odstranjena bojazen, da bi blejsko jezero z gradom moglo preiti kdaj v tuje roke. NOVA PALAČA ZA PROSVETNO MINISTRSTVO Prosvetno ministrstvo je najelo posojilo pri Državni hipotekami ban ki v znesku 20 milijonov dinarjev, ki ga bodo uporabili za zgraditev palače prosvetnega ministrstva. Palača novega prosvetnega ministrstva bo stala v ministrskem delu mesta na zemljišču sedanjega narodopisnega muzeja. Prosvetno ministrstvo je za svojo palačo sedaj raz- pisalo natečaj, za katerega je predvidenih 20 nagrad v znesku 100 tisoč dinarjev. NAD MORSKEGA PSA SE JE SPRAVIL V Dubrovniku blizu neke kavarne ob moriu se je sprehajal te dni 18-letni Šoletič Jože. Nenadno je zagledal na dnu tik ob obali morskega psa. Fant se ni dolgo pomišljal, skočil je v morje, zgrabil morskega psa za rep in mu zadri v glavo nož. Žival se je močno upirala, nakar je Šoletiču priskočil na pomoč še neki fant. Ukrotila sta psa in ga potegnila na suho. Bil ej dolg 180 sm. Junaški fant bo moral porezati plavuti in jih v dokaz poslali direkciji pomorskega prometa v Splitu zaradi izplačila nagrade. AMERIŠKI ROJAKI SE POKLONIJO SPOMINU KRALJA UJEDI-NITELJA Ljubljana je spet sprejemala rojake iz Amerike. Z münschenskim brzini vlakom je potovala skozi Ljubljano večja skupina naših a-meriških izseljencev. V skupini je bila pretežna večina Srbo.v in Hrvatov, nekaj pa tudi Slovencev. Rojaki so prišli na obisk v domovino, da pozdravijo svoje drage in da se poklonijo na grobu neznanega vojaka na Avali, na grobu kralja Uedini-telja na Oplencu in na Njeguševem grobu na Lovčenu. Na kolodvoru je ameriške rojake pozdravila velika Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJ IH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- listi za pljučne, srčne, živ reumatičue bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 1B do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CAI i F CANGALLO 1542 množica občinstva z godbo "Zarje" na čelu. Godba je zaigrala rojakom : v pozdrav več koračnic, nato pa je i nagovoril ameriške rojake ravnatelj izseljeniškega urada g. Fink in jim želel najiskenejšo dobrodošlico. Rojaki iz Srbije so takoj nadaljevali pot. izstopila je le manjša skupina Slovencev. AMERIŠKI IZSELJENCI SE ZAHVALJUJEJO SLOVENCEM Belgrad. 30. junija. Jugoslovanski izseljenci, ki so prispeli semkaj, so bili tekom včerajšnjega dne sprejeti pri predsedniku vlade dr. Sto-jadinoviču. Nato so so ogledali razne znamenitosti prestolice. Pripravljalni odbor za sprejem izseljeneev jim je priredil sinoči v prostorih hotela "Srpska krona" banket. Povabljeni so bili predstavniki vseh tukajšnjih narodno-obrambnih. kulturnih in narodnogospodarskih organizacij ter časnikarji. Na razne pozdravne govore je odgovoril predsednik "Srpskega društva" v Pits-burgu. Najprej se je zahvalil za prisrčen sprejem ter poudarjal navdušen sprejem, ki so ga Slovenci pripravili našim izseljencem na Jese-keta se je dopisnik razgovarjal nieah. in v Ljubljani. Za časa ban-z izeseljenci, ki so večina Srbi. Na vprašanje dopisnika o vtisu, ki so ga dobili ob vstopu v Jugoslavijo, so mu, videč, da je slovenski časnikar, dejali: "Prosimo vas, javite v listu, da je bil sprejem na Jesenicah in v Ljubljani naš najsrečnejši dan. Posebno nas je presene-tilo navdušenje in manifestacija ljudstva, ki nas je ganila do rolz. Sporočite vsem bralcem, da smo se takoj pri vstopu v Jugoslavijo počutili kot doma." ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ur« DONÁTO ALVAREZ 2181 ¿ U.Yr. 59 - J723 FAVSTA tia- kamor je videl, da dirja Karel An- 8oulémski z Violetto Tekel je mimo o- KaJ je delal Claude?. .. Planil je bil ^ra 'n Favsta ga je opazila! Uganila jo, kaj misli storiti. Sklonila 8e Je k človeku, ki je stal blizu nje, tou je šepnila uekaj na uho. Človek Pokinial im neutegoma stekel za Claudom. Sivši krvnik je ujel enega izmed "Plašenih konj za uzdo. Skočil je nanj adirjal s trumo jezdeccv, ki so se 1 Usuli za Parduillanom. Ko pa je vi-te* krenil v stran, se Jo Claude odcepil Pre8anjalcev in jo je v skok ubral lrotl vzporedni ulici, v katero je bil Karel Angoulémski. Na ovinku 8a i Je baš ¿e ujel z očmi, ko je zavil v 1 rSar8ko ulico. Pognal se je za njim. je mislil, da so mu preganjal-Eu petami Ve« -ct dVoi'< zasopel ae j0 ustavil pred svojim 1)1 cem ju '"zaropotal s trkalom tako ^"Pričakovano, da so služabniki v «kr-61 pritokli gledat, kaj jo; ko so mu <%rli, Je planil z onesveščeno Violetto nj^ed80l>je ln j0 je položil na blazi-^ ■ Bas toilaj je pridrvel mojster n.^Ude do hišnih vrat in je skočil s ko-a Vojvoda se j6 bosno zapodil proti "Jemu ki ter vzdignil samokres. Claude, Jt* bil od razburjenja ve8 iz uma, g nlti Pomislil na obrambo. Karol je ■ 1.. . V trenutku strela p« je zdaj-'zgubll smer; krogla je zgrošila Clau- ki| ^ 36 odiviŽKula ltdo kam. Ne-0 ' ki se je od zadaj oklenil Karla, Je Viknli z zamirajočlm glasom: ta! Oh, ne ubijte mi Ofe- Mladi vojvoda je vzkriknil od presenečenja in z grozo pogledal Clauda. Ko je videl, da še stoji sredi dima, je planil k njemu in ga je prijel za roke: "Ali sem vas ranil?..." "Ne, ne!..." "Stopite v hišo... in oprostitei... Mislil sem, da naju zasledujete. . . če bi vedeli, kako ml je draga... bil sem kakor blazen. . . ves svet bi bil pobili" Nekaj trenutkov «ato sta slonela Karel in mladenka objeta v Claudovem naročju. Krvnik je tiho drhtel. Ta minuta je- bila vsem trem po dolgem času prva minuta srečo. Čeprav so komaj poznali drug drugega, se Jim je vendar zdelo, da žive skupaj od začetka dni. Cluudo Je zamrmral Violeti na uho": "Jeli, to je mladi gospod, ki sem ga Sel iskat k "Dobri nadi", pa ga nisem našel?1' "Da!'', je drhte odgovorila Violetta. "Gospod", Je tedaj izpregovoril mladi mož, ne da bf se prestal smehljati Vio-letti, "znano vam je, da ljubim tega angela, ki ste mu vi srečni oče. Spodobi se tedaj da vam povem, kdo sem. Ime mi Je Karel, vojvoda Angoulémski. Moja mati je gospa Marija Touchetova, moj oče pa je bil Karel IX..." "Kraljevski silil" je vzhlčeno zamr-mrala Violetta. In v nj&ni nedolžni dušici se jet zbudil tih ponos, podoben ponosu mile Pe-pelčice. V tiho ^Progarsko ulico su nI slišal morilnl krik i« trušft. Globok mir Jo vladal v bogati dvorani. Vlolotta bi bila najraje umrla v tem pokoju, /. slavo naslonjeno na Claudove prsi, z rokn'ml počivajočimi v Karlovih rokah. Vojvoda pa je nadaljeval: "Zdaj veste, kdo som... Srečnega se bom štel, ako zvem v tej najlepši minuti to svojega življenja tudi jaz, kdo je oče moje" miljonke in moj bodoči tast.. "Kdo sem?" j0 ponovil z davečim se glasom. "Kdo sem, bi radi vedeli?..." ■ Karel ga je pogledal s tesnobno osuplostjo. "Oprostite", Je popravil, • :morda sem prenaglo izrekel t0 željo. . . ne daj Bog, da bi vas silil!..." "Ne, ne!'' je hropeče vzdihnil krvnik "Treba je, da zveste. . ." In nehote je izmaknil Karlu roko, ki ga je držal zanjo. Karel se jo ustrašil njegovega spače-! nega obraza. Vztrepetal Jé, čeprav ni mogel uganiti Claudove misli. "Ako je vaše ime skrivnost", je dejal z vso preprostostjo svojega dobrega srca, "tedaj ga nikar ne povejte... Vprašal sem vas le zato, da bi. .vam lahko rekel: "Oče, blagoslovite najino ljubezen, dokler me stopiva pred svečenika, ki posveti najino zvézo..." "Očka! Dobri moj očka Claude!'' je zamrmrala iz dna svoje groze. "Ne, ne!" je ponovil Cl'nude. "Prav Je, da hočeto vedeti, kdo sejn. Treba ju | tudi, da zveste, kaj nisem.. Znajte, gospod vojvoda, da -nisem oč» tega otroka!" "Oh", Je krlk-nil krvnik z glasom bre-' zmoijne radosti, "blagoslovljen bodi, an-vorili tako! A naj se zgodi .karkoli, jaz pravim, da ste moj oče; nikoli nisem imelu očeta razen vas!...'' "Or'\ Je krlknil krvnik z glasom bre- zmejne radosti, 'blagoslovljen godi, angel, za to, da si se sklonil do moje bede!" Tako govoreč je vzdignil Violetto v naročje Za trenutek jo je s hripavim i h ton jem stisnil k sebi; nato jo je odnesel v sosednjo sobo ter jo je položil v naslanjač. "Ne gani se" je dejal, "in ne boj se ničesar, tvoj stari očka Claude bo ure-rll vse. . . Dobila boš svojega kraljeviča. Kmalu boš vojvodinja Angoulém-ska..." Vrnil se je h Karlu in jo zaprl vrata za seboj. Claude je jel zamišljeno hoditi po sobi. "Kakor sem rekel,gospod," je izpregovoril in mahoma obstal pred voajvo-do, "Violetta ni moja hči. Samo odgojil sem jo. Mislim, da vam ne more biti bogvekaj do toga, kaj sem ali kaj sem bil kedaj Povem vfim le toliko, da mi je ime mojster Claude in da sem pariški meščan." Težko sopeč je strahoma opazoval Karlov obraz, čakaje njegovega odgovora. "Vidim, da imate v svojem življenju skrivnost," je rekel Karel. "Violetta vam pove, kdo sem" je odvrnil Claude z nerazločnim glasom. "Nočem je vedeti" Karel je mahnil z roko, kakor bi so branil. Cloude je globoko vzdihnil. "Važno," Je povzel z vidnim naporom, je samo to, da nisem oče vaše mi-Ijeiike. Violetta je hči njegove Prezvi-šenusli kneza Farneíkoga s plemenito gospodično (Leonoro de Monttúgues." "Kardinal... to je tisti, ki sem ga videl v poviljonu na Monmartru? . . . " "Da, on je Violettin oče." "Toda rekel je, da je njegova hči. mrtva..." "Misli je tako!" "Kje in kdaj lahko govorim s knezom Farnoškim?" "Poiščem vam ga." "Dajte, pomagajte mi, da se sesta-uem z njim čim prej." Nerazodeta skrivnost je zijala med njima kakor brezdno. Oba sta komaj čakala, da bi ušla drug drugemu izpred oči. "Knez Farneški je edini, ki sme odločali o Violattini usodi," j6 povzel mojster Claude. "Jaz nisem njen oče... vobče ji nisem nič in radi tega ..." je nadaljeval, "je pač najboljše, da se še danes sestanete z njenim očetom..," "Tudi jaz mislim tako," je pritrdil Karel. Bivši krvnik je pobesij glavo, čutil je, da je vse povedaop in da bi moral zdaj iti in poiskati kneza Farneškega. In vendar je stal mrko zamišljen na mostu in se ni ganil. Mladi mož ga je opazoval s čedalje večjo tesnobo. Kdo je bil ta človek? Kaj je bil, da je njegov dotik pomenil madež za Violetto?... Ko si je vojvoda zadajal ta vpraanja, je zdajci opazil na Claudovom obličju izraz tolikšne bolečine, da so se vse njegove sumnje izpremenile v sočutje. "Ne," je vzkliknil, "tako se ne moreva ločiti! V Imenu nje, ki nama je oboma draga, vas zaklinjam: povejte mi, kdo ste!..." Krvnikov pogled je bil ves nežen in poln toge. "Ali vam nisem že povedal? je dejal V Munro! Munro!... Ko bi bilo tako kot doma, da bi kar mežnarja poslal, naj j pozvoni in oznani: "Kranjci skup!" Pa ni ne mežnarja, ne turna Kranjci pa so! Zares Pravi, pristni Kranjci, tam od Ljubljane, od Komende, Kamnika, od Svete Katarine, celó od ljubljanske krvi je kaj vmes, Toda, kako jih najti? Munro se še kako najde Od Saa-vedre čez Florido tja proti Tigre leži in je seveda povsem novo na,-selje, že tako veliko, da se ne poznajo vsi med seboj. In prav to je tisto, kar je bilo meni narobe, ker tedaj, ko sem bil že pred mnogimi meseci tam prvič, so me vodili drugi, zato ni v moji glavi ostal nikak sled; zapiski pa tudi nezadostni. Kje je ulica Carlos Tejedor, to me je zanimalo Zvedel sem, da lahko grem tja, ali tja... Če morda ve, kje bi imel trgovino neki Slovenec? sem pozvedoval in mi je razložil nek fant: "Si, un Alemán sera" ima debelo gospo. Štiri kvadre gori in dve tja... Hm, ne gre mi v račun, ni aleman, in še manj s tako gospo... Pa naj bo Bo pa sprehod, ki tudi ni na do. Našel sem res ulico, toda za Au-guštinom Brezavšek, ki sem ga iskal, ni bilo sledu In še ulice je konec. Da kdor išče ta najde in še trkati mi ni bilo treba, kar odprl sem, ker sem že skozi vrata, tam na voglu 700, opazil znane obraze Seveda sta Gustel in Štefan pre- kinila svoje trgvoske pomenke o cu-kru, ki da se draži... Dolgo vas ni bilo. Bo že leto nemara, kajne? In še danes je kazalo, da vas ne najdem. Seveda, s krivim naslovom. Duhovno življenje bi me tudi ne našlo, če bi poštar sam ne vedel dobro zame, je Gustel odgovarjal. Taka je beseda: "Kdor nima v glavi ima v petah" Zato sem jaz meril danes Munro po dolgem in počez in oprezoval v vogelnih trgovinah, če je kje kak znan obraz. Prav gospod. Sedaj je pa treba prah oplakniti in mraz pregnati. Je strupeno danes, kajne? Res ne bi si mogel človek misliti, da gredo tam doma v našo slovensko zemljo sedaj pasji dnevi. Tukaj bi človek mislil na Božič, ali pa... no saj veste da smo v deželi maš-kar in mnogo raje na pust mislimo — brez pepelnice seveda... In drugi naši? Ali dobim sedaj koga doma? Sredi popoldneva ne. Na noč pa tako vsi pridejo sem v posvet, kaj za večerjo. Tukaj smo namreč republika slovenskih samcev in kuharji, da je kaj. Ko ne bi grdo zgle-dalo in če bi ne bila talca, konkurenca nelojalna, sedaj ko je toliko žensk brez posla, kaj si mislite, kako bi se tole podalo: takole z belim firtahom... Bi videli, kako bi naenkrat zaživela trgovina med Jugoslavijo in Argentino, ker bi pojedli kar vsak dan en vagon kranjskih klobas in pet vagonov zelja... Agencija PUTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito, obrnite se na AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja Pa kaj sem že hotel? A ha. Če vem prav, tako je nadaljeval Gustel, ste bili vi nekaj časa v Kostanjevici na Dolenjskem za kaplana. Seveda. In kaj lepo je bilo tam. Sem imel boljše kristjane na skrbi kot tu. Samo mežnar Muc je potegnil za zvon, ali pa mežnarjeva Ivan-lcer ni bilo treba iti nikogar klicat na dom, pa je imel sveti Jakob polno cerkev vsako nedeljo dvakrat... Tukaj, hm saj veste kako je! Nobeden nima časa. To se pravi: no jar — časa... ko bi tam pri vhodu v cerkev nekdo stal, ki bi kaj dobrega dal. Smo pač tako, da božja beseda nima za nas bogve kake visoke cene---- Da, kaj sem že hotel? A, da Kostanjevica! Veste ,da imam jaz nanje miljon lepih spominov. Pri Ga-ču sem bil pred vojsko za komi-ja... Pa nama potem res ni moglo kar zmanjkati besede, kajti iz Kostanjevice sva se še v Metliko preselila in v Šentrupert in v Kozje na Štajersko in kdo 've kod še vse. Vse te stvari so tam daleč za morjem, mi smo pa sedaj tukaj in glej ga šmenta, da imamo tukaj dosti blizu skupaj tri slovenske trgovine pravi Kranjci: jaz tukaj, Štefan in Gregorec v Floridi in malo dalje tam, že v mestu, pa da je tudi znanec iz Štajerske, s svojo trgovino. Ko bi bili le nekoliko bolj skupaj, pa bi kar hitro imeli spet novo slovensko društvo. "Veseli Kranjec" bi krótfldn ic j» MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) mu pa ime dali. Ivorelna bi napravili za predsednika, Načeta za blagajnika, Franca za tajnika... Gustelna pa za kuharja, ker ima na zalogi vsega, kar je za življenje treba je šla beseda naprej. Pa bi bil vsak dan praznik tukaj sredi samih radijevih postaj, kjer je vedno muzika in petje.... Malo po malo so prihajali drugi rojaki na okrog po novice, po krompir in cuker... kar treba za večerjo. Torej v nedeljo pa Se vidimo n:i Saavedri za obletnico naše maso. Saj tukaj ste prav sosedje. S kolektivom 31 in ste prav na pragu cerkve dve kvadri od Luis Maria Saavedra v veliki stavbi kolegija na. Av. Tejar. No, Bog ve kako nismo goreči, toda v cerkev pa že še znamo in križa še tudi nismo pozabili. Bog ve kako se bo obneslo v tej cerkvi, kjer je drugače kot. doma. Tam doma so "bogaboječi" zadaj ostajali, tukaj je drugače, ker v tej cerkvi se spredaj notri pride. No pa tisti, kateri bolj iz srca molijo zadaj, seveda tudi lahko stopijo na drug konec cerkve. Samo da pridete! Slovesnost bo dopoldne in popoldne. b,k zlu ?1 ,::baloqtt !t ao aia aia a No, bomo videli. To nedeljo se bo že menda dobil čas zato, da ne boste rekli, da smo vsi kot tisti, ki se za nekaj bolj brihtnega ima kot smo drugi; tisti ki se je širokoustil, da bi ,vas iz hiše vrgel, če bi bil doma. CERKVENI VESTNIK 1. avgusta obletnica slovenske-službe božje v Saavedri. Maša ob 10.30 h. Molitev v Saavedri ob 4.50. 7. avgusta maša na Avellanedi ob 10 uri za Simona Melinc, molitev na Paternalu. 15. avgusta maša na Paternalu za umrlega nadškofa Antona Bona-ventura Jegliča. To nedeljo le nikar ne pozabite-priti v Saavedro, da povzdignete slovesnost obletnice. Iz mesta vozijo-omnibusi 40,49 in 71. Cerkev je na Av. Tejar na višini 4200. Vhod je-iz vogla stavbe. Hladnik Janez No, da. Nemara bo z njim tudi tako kot je bilo že z marsikom, ki je preje takole otresal, potem pa za žive in mrtve klical po tistih, ki jih je preje klel, tako smo se poslavljali s pozdravom: 'na svidenje". Hladnik Janez. MIZARSKA DELAVNICA JONKE & FERJANČIČ Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke. RIO CEBALLOS, S. de Córdoba Nikar se ne jezite in ne zgubljajte časa Kupite takoj najboljšo petrolejsko peč "Calorifix" že večkrat preizkušana moderna trajna in menevarna "Calorifix" Veliki model $ 40.— Mali model „ 27.— Dohiste jih povsod, kakor tudi pri glavnem uvozniku BELGRANO 460 U. T. 33 Avenida 4232-5205 ARETZ y Cia. z drhtečim glasom. "Pa riški meščan sem. Ime mi je mojster Claude... to je vse!" "Ne, to ni vse!... Takoj, še to minuto hočem zvedeti skrivnost, ki plava nad vašim življenjem..." "Skrivnost!" je zajecljal Claude. "Rekel sem, gospod, da vam jo odkrije Violetta sama." "Oh", je vzkliknil mladi človek, "tedaj naj mi Jo pove takoj!" Ž'e je rotel planiti r sobo, kamor je bil Claude odnesel dekle. Toda krvnik ga je pridržal roko: "Violettin oče, ki boste še danes govorili z njim, vam pove o njenem rojstvu vse, kar jotraba... Toda prisezite mi, Svetlost, da me n« omenite knezu Fameškemu!..." "Vaša volja naj se zgodi!" je odvrnil vojvoda Angoulemski. "S plemiško besedo se zavežem, da ne bom vpričo Vio-lettinega očeta nikoli Izrekel vašega imena." "Dobro. Prisezite mi tudi to, da ne boste nikoli izpraševali Violette zastran mene A^o izpregovorl sama in vam razodene skrivnost mojega življenja, ne da bi jo silili k temu, naj bo! Toda prisezite, da je ne boste mučili z vprašanji, če bo molčala." "Prisežem tudi to," je odgovoril Karel, premagan po bolesti, ki je trepetala v krvnikovem glasu. Claude je zadovoljno pokimal. "Z Bogom tedaj", je dejal. "Prede« mine ura, bo knez Farneški tu... Zastran mene pa... ako me ne bi več videli," je nadaljeval Claude, kakor da ga ni čul, "in bi grozila otroku kaka nevarnost..." "Tu naju ne bo nihče iskal... in jutri, se nadejavam, bova že daleč od Pariza. "Vendarle," je vzrajal Claude. "£e bi se kaj zgodilo... in če bi mislili, da lahko storim zanjo karkoli koristnega... poiščite me v Calandrski ulici.. . Nizka je moja hiša, na samem stoji, trava raste okoli nje, vrata in okna so vedno zatrta; ako bi me potrebovali, dokler ste še v Parizu.. . potrkajte, nič ne glejte na to, ali bo da« ali noč!... So nekaj: kdaj odpotujete?" "Jutri, kakor hitro se zasvita dan." "Skozi katera vrata?" "Oglasim se v ulici Saint-Denis, v gostilni pri .Vedeževalki', da poiščem prijatelja, ki se je najbrže zatekel tja... nato odrinem s knezom Farneškim in Violetto po Orléanski cesti." "Tedaj ostavite Pariz skozi vrata pri Naši Gospe na Polju..." Dolgo" mu je gledal v obraz. "Svetlost," je izpregovoril naposled z zamolklim, hripavim glasom, dete vas obožava. Znajte, da je ni duše čistejše in srca bolj plemenitega od njenega... Veliko Je pretrpela..." "Trpljenja in bede Je zdaj konec zanjo!" Je rekel Karel in vročično sklenil roke. "če lahko z vsem, kar je v mojih močeh, zagotovim njeno srečo, je zagotovljena na vekomaj!" (Neizrekljiva radost se je razlila po krvnikovem obrazu. Ponižno se Je priklonil vojvodi. Karel Angoulemski mu Je pomolil roke. Toda Claude se je naredil, kakor da ne vidi; obrnil se je ter odšel. Pazljivo ge je ogledal po ulici; bila je prazna in mirna kakor zmerom. Vse je kazalo, da ni nihče zasledoval Karla Angoulemskega, ko je dirjal z Grevske- ga trga. "Oteta!" je vroče zasopel Claude. "Zdaj se lahko zanesem, da je oteta!" S pogledom, ki je izražal vso njegovo bol in žrtev, se je še enkrat ozrl na hišo Marije Touchetove; nato je zaihtel in krenil svojo pot. Jadrno jo korakal proti Grevskemu trgu, ne sluteč, da mu kakor senca sledi ogleduh, ki ga je že v Progarski ulici skrivaj opazoval izza vogala. Ta človek je bil izmed oprlčni-kov, ki jih Je spravilo Favstino povelje na noge. Prijahal Je v Progarsko ulico baš š© za časa, da je videl vse, kar je bilo važnega. Privezal je konja za bližnji plot, potuhnil se in čakal dalj-njir dogodkov. Ko Je stopil Claude iz hiše, Je krenil peš za njim. Bivši krvnik ni v svojem obupu niti pomislil na to, da bi se ozrl. "Srečna bo!" Je mrmral sam pri sebi. "Karel Jo ljubi, njeno življenje bo raj... Zakaj vojvoda je dober in plemenit, pogledal sem mu v dušo. Ljubezen mu kar sije iz oči. In tako bo Violetta vojvodinja Angoulemska!" se je zasmejal "ženin mojega dekletca Je kraljev sin!... A tudi če ne bi bil! Ce bi bil poslednji težak ob Sekvani aH poslednji vseh razbojnikov, kar Jih premore Pariz, moja beda ne bi bila zato nič manjša... Kateri siromak je tako nesrečen, da bi hotel živeti s krvnikom pred očmi? Kateri zaljubljenec Je tako slep, da ne bi pahnil Violette od sebe, če bi mu priznala, da Jo je odgojil krvnik?..." iPreril se Je skozi gruče razburjenih trg, in zavil proti hiši, v kateri je zjutraj ostavil kardinala Farneškega. "Ako krvnik izgine, bo vse to popravljeno," je nadaljeval gredoč. "če bo njen dragi vedel, da me jo vdanost do nje pognala v smrt, ne bo čutil do mene ne groze ne studa, ampak usmiljenje... Po moji smrti mu bo lahko z mirno dušo povedala resnico iu bo vzlic temu srečna z njim... O, hčerka, če bi vedela, kako rad umrem za tvojo srečo! Edino, kar me boli, je misel, da boš plakala za menoj..." Prijel je za kladivo in potrkal, črni lakej Je odprl. Nasmehnil se je Claudu kakor staremu znancu 'Govoriti moram z njegovo Prevzvl-šenostjo," je rekel krvnik. "Stopite gori", Je dejal lakej. Prišlec Je naglo krenil po stopnicah. Prav tedaj pa jo smuknil v hišo tudi ogleduh, ki je sledil Claudu za petami, ter stopil v stransko sobico, ne da bi črhiiil vratarju kako besedo. Tudi to pot je čakalo v sobici nekaj ljudi. Ogleduh jim je molče mignil, naj gredo z njim. Claude Je bil prišel do vrat dvorane, v kateri sta s Farnesem prečula noč. Ko pa je hotel stopiti čez prag, Je mahoma začutil, da so gu od zadaj zgrabili za komolce. Toliko da je še utegnil pogledati ljudi, ki so ga bili obkolili; nato Jih jo zakrikla debela platne.ga vreča, ki so mu Je vrgli na glavo. Claude je bil obdarjen z orjaško močjo. Ne da bi kriknli ali črhnil besedico, je trenil s silnimi rameni in otresel nasprotnike, kakor merjasec otrese pse. Njegove roke so se Iztegnile nallk smr- le, dvakrat stisnile. .. dva moža sta pala z zmečkanim goltancem na tla! Toda ostali so mu tačas zadrgnil' vrečo okoli vratu. Claude je v temi na-daljeval svojo nemo borbo. Njegova 0' gromna pest je mlatila kakor boj»1 bat; kosti so se lomile pod njo in poka' le so lobanje... PRVA SLOVESKA KROJAČNlCA LEOPOLD USA J ljudi, ki so bili spet napolnili Grevski tonosnim kleščam; dvakrat so zagrabi Ob svoji deseti obletnici vat» * porok, da boste vedno in v vaaJ*6 ozira najbolje posreženi. GARMENDIA 4947 — Bfl. SKRIVNOSTNA LADJA Bilo je sredi svetovne vojne. Angleški parnik, ki je plul nedaleč od obale pristanišča Cherbourg, je zapazil na odprtem morju manjšo ladjo. Parnik, ki je bil oborožen tudi s topovi, kakor so bilo ta čas oboroženi vsi parniki, je hitel tja, da jo ustavi. Dal ji je znamenje, toda ladja se za znamenje ni zmenila, temveč je mirno plula dalje. Angleški parnik se ji je tedaj približal in ko je bil že prav blizu tik nje, so mornarji z največjo previdnostjo in s samokresi v rokah lezli na krov "te tuje ladje. Kakor tatovi so lazili po ladiji in pripravljeni vsak čas za boj. Njih koraki so nekam grozotno odmevali od krova, toda nikjer žive duše. Niti najmanjšega življenja ni bilo o-paziti na njej. Vse je bilo kakor izumrlo. Čim dalje so šli in preiskovali, tem tesnejše jim je postajal^ pri srcu. V tej nestrpnosti so r" kali vso ladjo, vsak kotiček Potnikih in posadki nob< du. Pač pa so našli na kr grnjeno mizo, na njej je š. Pravljeno kosilo, ob njej Pravljeni stoli, kakor bi se imela vsesti zbrana družba k du. Kje so neki potniki in posadka, ki jih tukaj čaka kosilo, so ugibali angleški mornarji, ki so že vse preiskali, a nikogar našli. A ta u-ganka še do danes ni rešena. Ta zagonetna ladja je bila lepo zlikana, krov in kajute, vse snažno in v najlepšom redu Ali kje je posadka? Kje je njen gospodar? Saj ladja je morala imeti še pred kratkim svojega gospodarja. Povpraševali so ob francoski obali, čigava bi bila ta skrivnostna ladja, a zamanj. Privezali so tedaj to tujo ladjo k njihovemu parniku in liajd z njo na Angležko. Spravili so jo v pristanišče v Portsmutli. Tudi tu so povpraševali po lastniku, a brez vspeha Tedaj je vladalo splošno mnejnje, da je nemška podmirnica zajela posadko, da pa ladje ni mogla vzeti s seboj, ker se je gotovo kje v bližini pokazala angleško brodo-vje. Med tem pa je svetovna vojna končala. Zopet se je začelo povpraševanje po lastniku, in mornarjih in potnikih, ki naj bi bili mogoče od Vemcev zajeti. Toda natatjna posedovanja so dognala, da se v tis-m času ni tam nahajala nobena mška ladja ter da ni zajela nobena moštva kake ladje. Tako je ta ladja ležala 20 let v n pristanišču. Angleži so nanjo lo pazili. Sproti so jo popravljali i čistili, toda ladja je vendar začela počasi razpadati. Angleži pa, ki so dobri trgovci, so začeli računiti. MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v reda. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. vmJANOVTČ sprejemamo bolnike v popolno oskrbo ln sicer po jako zmernih cenah. ... . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure pa so prišli do tega, da postajajo stroški za, popravila in vzdrževanje te tuje ladje le preveliki, pa so jo sklenili prodati. Dali so jo na dražbo, kjer je bila pred kratkim tudi prodana. Kupil je ladjo nek bogataš. Gotovo jo bo dal popraviti in prenoviti. In ko Se bo vozil po morju, mogoče ob obali Cherbourga. tedaj se bo tudi gotovo spomnil mornarjev in potnikov, ki so tako skrivnostno izginili s te, sedaj njegove ladje. ZGODOVINA NAOČNIKOV Ljudje so bili najbrž že v davnih časih kratko vidni ali pa daljnovidni, seveda ne vsi, kakor še dandanes niso. Pač pa nam zgodovina še le iz Neronovega, časa poroča o steklenem naočniku, kakršnega je nosil kruti cesar Ne ron, ko je v cirkusu gledal krvave igre gladiatorjev in umiranje kristijanov. Cesar Neron je nosil nekak monokelj, ki je bil izbru-šen iz dragega kamna smaragda, v konkavni obliki, tako da je oko skozi ta naočnik lahko vse bolj natač-no in povečano videlo. Za prve naočnike so brusili drago kamenje. Prave naočnike iz stekla pa je baje iznašel neki talijanski menili v 13 stoletju. Takrat so pismeni ljudje, ki so morali vse le pisati in samo pisano pisavo brati, dognali, da, se da s primerno brušenim steklom bolje videti pisava v rokopisu. Prve naočnike so začeli izdelovati v gorenji Italiji. Ta stvar pa je naglo napredovala, tako da že leta 1482 beremo o važnih obrtniških brusilni-cali v Niirnbergu na Nemškem, kjer s» brusili steklo za naočnike. V tem času so bili naočniki torej že precej v modi, sicer bi ne bilo mogoče, da imamo že iz leta 1352 ohranjeno sliko, katera nam kaže naočnike. Slavni Rafael je leta 1500 naslikal papeža Leona X. z naočniki na očesu. Tudi najstarejši tako zvani dvojni naočniki so že iz 13. stoletja. Vendar so obode takrat delali iz navadnega železa ter iz _ kaj priprostih stekel, ki so le malo povečavala. Teh naočnikov ni bilo mogoče nikamor pritrditi na obraz. Tako je moral vsakdo, ki je gledal skozi take naočnike, steklo lepo držati v roki, da mu ni padlo na tla. Še le od 17. stoletja dalje so naočnike nosili naravnost na nosu pred očmi. Znanstveno podlago za resnično primerno izboljšavanje oči pa sta dali še le zadnji dve stoletji. In šele v zadnjih dveh desetletjih se je ta stvar tako razvila, da je skoraj že popolno. Počasi so začeli delati naočnike tako. da so nekam seli na nosnem hrbtu pred očmi. Prvi poizkusi so bili taki, da so steklo pritrdili v železen okvir. Pozneje pa p.o začeli delati okvir iz usnja, nato iz jekla in dragih kovin. Začeli so jih delati v vseh mogočih oblikah. Iz te dobe poznamo vse mogoče oblike kaj lepo izdelanih monokljev, ki so se devali na eno oko, tako zvanih lorgnet, ki so imele dvojna stekla z ročajem, kar so spočetka nosiB ime-nitnejši ljudje, pozneje pa so take naočnike uporabljale samo imenitne dame. Iz tega časa so tudi "ščipal-niki" kakršni so bili včasih silno v modi. sedaj po vojski pa jih je vedno manj videti. Tudi monoklji, kakršne smo videli še pred nedavnim časom, je iz te dobe. Sedaj tudi ta oblika naočnika izginja ter se je poslužujejo samo kaki stari modni ju-1 naki. Velika posebnost in zanimivost, pa so kitajski naočniki na uteži. Navadno nosimo naočnike tako, da je steklo pritrjeno v kovinastem ali roženem okviru, ta okvir pa na dva ročaja, ki se deneta za učesi. Kitajski naočniki na uteži pa niso imeli ročajev, ampak navadne vrvice, katere je lastnik dajal za učesa. Na koncu vrvic pa sta viseli dve težki uteži, ki sta lastnika naočnikov sicer strašno mučili, zato pa sta skrbeli, da naočniki niso padli na tla in da se niso premaknili. Prav zanimiva je bila še ena oblika. naočnikov, ki si nekako viseli na čelu. Naočniki so bili obešeni na nekako blago, ki'ga je lastnik vtaknil na glavo pod klobuk ter klobuk trdno poveznil na glavo. Tako je klobuk držal take naočnike, ki pa so bili primerni samo za take velike gospode, katerim se ni bilo treba nikomur odkrivati. Če pa se je vendarle moral komu odkriti, je bila težava. Ako se ni odkril, tedaj je veljal za suroveža. Če se je pa odkril, je s tem snel tudi naočnike in potem ni nič videl ter je bil nero- den kakor kak slepec. Delali so tudi naočnike, ki so bili podobni nekakim cevem ter so se nosili tako kakor nekatere podmorske ribe, ki imajo svoje ven štrleče oči. Lepo to seveda ni bilo, hvala Bosru, da to dandanes niti moderna ni več. S takimi naočniki so poskušali tudi popravljati škilaste oči. Cevkaste naočnike so tako naravnali^ da so merili drugam, kakor pa je zrlo škilasti oko. Vendar se je kmalu izkazalo, da tako zdravilo nič ne pomaga. Dandanes se je optika silno razvila. Začeli so že izdelovati stekla, ki se pritrde kar na, oko. Seveda se to pritrdi z mehkimi gumijevimi se-salkami, torej se steklo nekako prisesa na oko. Vendar dolgo človek kaj takega ne more nositi, ker ga začno boleti oči. Praktično pa je to za take poklice, kjer bi naočniki poklicu škodovali, na primer gledališkemu igralcu. Za ljudi, ki pa so posebno slabega vida, so začeli delati naočnike kakor nekake daljnoglede, ki dvakrat ali celo frikrat. povečajo. Delajo pa še močnejše naočnike, ki povečajo celo šestkrat. IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires EXPRESO "GORIZIA" FRANC LOJK Calle VUlLABOEXi 1476 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 CARIčIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN ^_________ Nadaljevanje 44 "Trije polki so pripravljeni," na-carica. "Naj odidejo takoj mejo pod poveljstvom majorja iranskega! Za sedaj naj upora-Hio samo konjenico. Radi topničar-•1ev in pešcev bom izdala ukaz poz-nejo. — Ravno tako vam bom javi-^ pozneie, ko:ebi. — Odpeljal ga bom v Carskoje selo. "Potem jahajte naprej. — Toda povejte mi, se li potikajo po cest' sumljivi ljudje? Ali ste kaj opazili?" — Opazil nisem ničesar sumljivega. boter, — odvrne orožnik. —' Takšna noč sé zdi najbrž tudi razbojnikom prehladana, — No, lahko1" noč, boter. — Z Bogom! — reče Potemkin. Katarini se je zdelo, da mora za- kričati bolesti. Potemkin je odšel n» sestanek, njo pa vodi stražnik kot ujetnika v Carskoje selo! Sedaj se je bližal še nekdo. Katarina spozna kmalu zamorca Hasana- — To je pa vseeno malo čudnrf — pomisli Katarina, — da vzaWe Potemkin na sestanek z damo svojega slugo Hasana s seboj. "Hitreje, hitreje", zakliče ožozn^' — Jaz se pa bojim, da Vi sploT ne boste prišli do Carskega sela! reče cesarica in sproži svoj sa«10' kres. J Konj s,, zvrne, kot od strele zadet in pokoplje orožnika pod seboJ' Preden se je mogel orožnik izmotati in dvigniti, je bila Katarina 1 daleč. | Katarina je pričakovala, da bo 0 rožn% streljal za njo. Toda sliš»,ft' ni ničesar. (Nadaljevanje) y vsako izseljensko hišo "Slovenski list"