letnik 61 številka 06-2009 UDK 630 ISSN 0024-1067 Cena 4,50 EUR revija o lesu in pohištvu les wood ! ;Jy,3iii!W Strukturni gradniki celične stene ■ LIGNA 2009 ■ Razstave na srednjih lesarskih šolah ■ Pohlep in malomarnost Sn^i con li SHI Benin, fcL VT K U HD iBuHiiijii^ifjifrnft OmLi ümu H S« SMki, uL AT »1 61 M£ Du}di oA 22, UKni^MJaiu, «L (H 43 4Q17S revija o lesu in pohištvu Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije. Uredništvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlovška cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-pošta: revija.les@siol.net Uredništvo in sodelavci uredništva Glavni urednik: prof. dr. Franc Pohleven Odgovorni urednik: doc. dr. Miha Humar Direktor: Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Tehnični urednik: Stane Kočar, univ. dipl. inž. Lektoriranje: Darja Vranjek, prof. slov. in soc. Oblikovalska zasnova revije Boštjan Lešnjak Tisk Littera Picta d.o.o. Uredniški svet Predsednik: Bruno Gričar Člani: Peter Tomšič, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., mag. Miroslav Štrajhar, univ. dipl. inž., Bruno Komac, univ. dipl. inž., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Stanislav Škalič, univ. dipl. inž., Janez Pucelj, univ. dipl. inž., Igor Milavec, univ. dipl. inž., Florijan Cifrek, Edi Iskra, prof. dr. Marko Petrič, doc. dr. Milan Šernek, Zdenka Steblovnik, univ. dipl. inž., mag. Darinka Kozinc, univ. dipl. inž., mag. Majda Kanop, univ. dipl. inž., prof. dr. Franc Pohleven, Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Uredniški odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Nešič (Beograd), prof. dr. Radovan Despot (Zagreb) prof. dr. Vito Hazler, doc. dr. Miha Humar, prof. dr. Marko Hočevar, doc. dr. Manja Kitek Kuzman, Alojz Kobe, univ. dipl. inž., dr. Nike Krajnc, strok. svet. Borut Kričej, prof. dr. Jože Kušar, doc. Nada Matičič, prof. dr. Primož Oven, prof. dr. Marko Petrič, prof. dr. Franc Pohleven, mag. Marija Slovnik, doc. dr. Milan Šernek, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ulčar, mag. Miran Zager, doc. Maruša Zorec, prof. dr. Roko Žarnič Letna naročnina Posamezna številka 4,50 EUR Dijaki in študenti 16 EUR. Posamezniki 35 EUR. Podjetja in ustanove 160 EUR. Obrtniki in šole 80 EUR. Tujina 160 EUR + poštnina. Naročnina velja do preklica. Pisne odjave upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja. Transakcijski račun Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlovška cesta 3, IBAN (TR): SI56 0310-0100-0031-882 pri SKB d.d., Ljubljana SWIFT: SKBASI2X Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih številkah letno. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija Les po 43. členu pravilnika med nosilce besede, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni članki so dvojno recenzirani. Izvlečki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. ODDELEK zA LESARStvO – tRDEN čLEN v mOzAIKU BIOtEhNIšKE fAKULtEtE Biotehniška fakulteta je pestra naravoslovno-tehniška akademska skupnost profesorjev, raziskovalcev, študentov in drugih sodelavcev, ki deluje na področju narave in naravnih virov, jih vzdržuje, sooblikuje in hrani za prihodnje generacije. Tako pomembno prispevamo k racionalnemu nacionalnemu gospodarskemu razvoju ter varujemo naše naravne vire in dediščino, ki nam je zaupana. Raznolikost naravoslovno-tehniških znanj nam omogoča kakovostno interdisciplinarno delovanje, ki je osnovni pogoj za kompleksno reševanje problemov na tem področju. Lesarsko izobraževanje ima v slovenskem prostoru že dolgo tradicijo. Leta 1888 je pri nas delovala Strokovna šola s področja lesarstva, leta 1911 je bila ustanovljena Mojstrska šola lesarstva, leta 1920 Tehniška srednja šola z delovodsko šolo in leta 1947 Lesno industrijski odsek na Tehnični srednji šoli. Leta 1949 smo dobili univerzitetni izobraževalni program Lesarstva v okviru gozdarskega oddelka tedanje Agronomske fakultete. Leta 1973 je bil ustanovljen Oddelek za lesarstvo, ki je do danes prehodil pestro in plodno razvojno pot ter postal pomemben člen v ponudbi številnih izobraževalnih programov v novem Bolonjskem procesu. Oddelek za lesarstvo danes nudi dva triletna Bsc programa: univerzitetni program Lesarstvo in visoki strokovni program Tehnologije lesa in vlaknatih kom-pozitov. Prav tako študentje v nadaljevanju študijske poti lahko vpišejo dvoletni Msc program Lesarstvo. Univerzitetni Bsc program vklučuje približno 10 % študentov Biotehniške fakultete, strokovni program pa 25 %. Na univerzitetnem programu v zadnjih letih opažamo nekoliko manjši interes študentov, tudi na račun tega, ker so v Sloveniji propadli številni veliki sistemi, ki so se ukvarjali z lesarstvom. Na tem področju je zadnje čase na žalost manj možnosti za zaposlitev. Obratno pa je na strokovnem Bsc študiju, saj je interes izjemno velik in se kandidati, ki uspešno zaključijo ta študij, zlahka zaposlijo v privatnih podjetjih ali v večjih sistemih. Lahko se tudi pohvalimo, da ima večina kandidatov službo zagotovljeno že veliko pred diplomo. 44 zaposlenih na oddelku za lesarstvo predstavlja velik raziskovalni, pedagoški in razvojni potencial za razvoj panoge, ki ima v našem prostoru dolgo tradicijo in izjemno veliko surovinsko bazo ter lahko pomeni številna nova kakovostna delovna mesta tudi v prihodnje. Svetovna gospodarska kriza, ki je pošteno oplazila tudi Slovenijo po mojem mnenju ni kriza poštenega in prizadevnega dela ampak predvsem kriza moralnih vrednot. Ponujalo in prodajalo se je tisto, česar pravzaprav ni bilo. V panogi kot je lesarstvo seveda ne gre tako, saj je potrebnega veliko znanja, dobrih idej in pridnih rok. Tem sledijo lepi, novi in za trg zanimivi izdelki, ki so funkcionalni in vrhunske kakovosti. Sodelavci Oddelka za lesarstvo skupaj s študenti predstavljajo pomemben kapital za nov preboj v tej panogi. Prizadevajo si za smotrno izrabo tistih virov, ki nam jih v Sloveniji tako velikodušno ponuja narava, da bi zadovoljili potrebe domačih in tujih uporabnikov. Prepričan sem, da bomo znali izrabiti te možnosti in v prihodnje prispevali še več v svoje dobro, dobro Biotehniške fakultete in dobro vseh ljudi, ki znajo ceniti vrhunske domače proizvode iz lesa! Dekan prof. dr. Franci ŠTAMPAR 630*813.1 Primož OvEN*, Gregor REP**, viljem vEK*** StRUKtURNI GRADNIKI CELIčNE StENE IN vARIABILNOSt KEmIjSKE SEStAvE LESA Structural components of cell wall and variability of chemical composition of wood Izvleček: V pričujočem prispevku so klasifcirane kemijske snovi v lesu in defnirane strukturne komponente celične stene. Opisana je variabilnost kemijske sestave celične stene lesa iglavcev in listavcev ter pojasnjen prispevek posameznega stenskega polimera k izbranim lastnostim lesa. Ključne besede: lignin, celuloza, hemiceluloze, polioze, les, lastnosti, variabilnost Abstract: Chemical compounds of wood are classifed and structural components of cell wall defned in this paper. Variability in chemical composition of cell wall in softwoods and hardwoods and contribution of individual wall component to selected wood properties is described. Keywords: lignin, cellulose, hemicelluloses, polyoses, wood properties, variabilit y Uvod Lastnosti lesa so posledica vzajemnega učinka makroskopskih morfoloških posebnosti materiala (prisotnost in porazdelitev različnih tipov lesnega tkiva, na primer: reakcijski, juvenilni, adultni les, jedrovina, diskoloracije, grče, itd.), anatomije (različne vrste celic in njihova biometrija, razporeditev in delež v tkivu, itd.), ultrastrukture (plastovi-tost celične stene) in kemijske sestave (sestavine celičnih sten, njihova medsebojna povezanost, itd.) (Dinwoodie, 2000; de Zeeuw, 1965). Les je biokemičen proizvod dreves. Je naraven tkivni po-limerni kompozit in se po izvoru in kombinaciji lastnosti bistveno razlikuje od drugih trdnih snovi, ki jih po Calli-sterju (1997) lahko razvrstimo v naslednje skupine materialov: kovine, keramika, polimeri, kompoziti, polprevodnki, * prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana, e-pošta: primož.oven@bf.uni-lj.si ** univ. dipl. kemik, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana *** mladi raziskovalec, univ.dipl. inž. lesarstva, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana biomateriali in napredni materiali. Različne kombinacije razporeditve celic in kemijskih snovi v lesu, ki so posledica genetskih dejavnikov ali/in učinkov okolja, imajo odločilen vpliv na razlike med lesnimi vrstami, na variabilnost lastnosti znotraj iste vrste in v okviru posameznega drevesa (Dinwoodie, 2000; Zobel in van Buijtenen, 1989; Panshin in de Zeeuw, 1980). V tradicionalni lesarski znanosti se je uveljavilo prepričanje, da je vir variabilnosti lastnosti lesa mikro in mezo-mikroskopski nivo, vendar je z razvojem sodobnih raziskovalnih metod postalo jasno, da temu ni vedno tako (Savidge in sod., 2000). Tako je na primer z manipulacijo biokemičnih mehanizmov nastajanja celičnih polimerov mogoče spremeniti kemijsko sestavo celičnih sten in s tem lastnosti lesa določene drevesne vrste (Boerjan in sod., 2003). V pričujočem prispevku želimo predstaviti klasifkacijo kemijskih snovi, ki sestavljajo les, jih defnirati v kemijskem smislu, opisati polimerno sestavo celične stene, na izbranih primerih ilustrirati variabilnost zastopanosti strukturnih komponent celične stene in izvor variabilnosti ter pojasniti vpliv teh snovi na nekatere lastnosti lesa. leSWOOd 61(2009) št. 6 Kemijska sestava namreč določa lastnosti lesa zaradi (a) kemijskih lastnosti molekul, ki se nahajajo v celični steni in medceličnih prostorih, (b) porazdelitve kemijskih snovi v visoko organizirani celični steni ter (c) različnih relativnih razmerij kemijskih snovi v posamezni celici in ksilemskih tkivih (Fengel in Wegener, 1989; Pereira in sod., 2003). Kemijska sestava torej določa lastnosti lesa na nivoju osnovnih enot, molekulskih struktur in medmolekulske organizacije. Specifčne lastnosti lesa, raba lesa in kakovost končnih proizvodov so neposredno povezani s kemijsko sestavo lesa. Zaradi prepletenosti kemijske sestave lesa z mikroskopsko in makroskopsko organizacijo materiala ni mogoče vedno izpostaviti prevladujočega vplivnega dejavnika, zagotovo pa drži, da so merljive lastnosti lesa posledica vzajemnega učinka kemije, anatomije in morfologije lesa. KlasifiKacija KemijsKih snovi v lesU Kemijske snovi, ki sestavljajo les, lahko klasifciramo na osnovi molekulske mase ali topografsko (Fengel in Wegener, 1989; Sjöström, 1993; Browning, 1963). Tako lahko razlikujemo snovi z veliko molekulsko maso in snovi z majhno molekulsko maso (slika 1), topografsko pa jih lahko razdelimo na strukturne in nestrukturne komponente. Strukturne snovi gradijo celično steno in tako določajo obliko celic ter večino fzikalnih in mehanskih lastnosti lesa. Strukturne komponente olesenele celične stene so netopne makromolekule celuloze, hemiceluloz in lignina. Nestrukturne snovi se nahajajo v celičnih lumnih, v praznih prostorih v celični steni ter v medceličnih prostorih in jih običajno označujemo tudi z izrazi ekstraktivi, zunajcelične snovi, ekstracelularne snovi (Fengel in Wegener, 1989; Sjöström, 1993; Hillis, 1962). Ekstraktivi vključujejo veliko skupino kemijskih spojin, običajno z majhno molekulsko maso, samo nekateri izmed njih pa so makromolekule. Organske zunajcelične snovi so večinoma topne in jih je iz lesa mogoče odstraniti z uporabo topil ustrezne polarnosti, ne da bi se pri tem spremenila njihova kemijska zgradba ali zgradba preostalih strukturnih komponent. Anorganske snovi so prisotne v majhnih količinah in jih običajno označujemo z izrazom pepel. Z vidika elementne sestave je les zgrajen pretežno iz ogljika (ki v masi absolutno suhega lesa predstavlja od 49 % do 50 %), vodika (6 %), kisika (od 44 % do 45 %) in dušika (od 0,1 % do 1,0 %). Ogljik, vodik in kisik sestavljajo nizkomolekularne ekstraktive ter organske komponente celične stene lesa. V manjših količinah (med 0,2 % in 1,0 %) se v lesu nahajajo tudi mineralne snovi, kot so npr. kalcijeve, kalijeve, magnezijeve soli (Tsoumis, 1991). sTRUKTURne KomPonenTe celiČne sTene CELULOZA Celuloza je osnovna enota rastlinske celice in najpomembnejši naravni produkt živih organizmov. Okrog 40 % rastlinskega ogljika je vezanega v celulozi, kar pomeni, da se v kopenskih rastlinah planeta nahaja okrog 26,5 x 1010 ton celuloze (Fengel in Wegener, 1989). Celuloza je tudi osnovna sestavina lesa in skeletni polisaharid celične stene. Sestavljena je iz medsebojno povezanih moleku ß-D glukoze (C6H12O6) v piranozni obliki (slika 2). Pri vezavi dveh sosednjih molekul ß-D glukoze poteče reakcija med hidroksilno skupino na C1 atomu prve molekule in hidroksilno skupino na C4 druge molekule, pri čemer se izloči molekula vode. /3-položaj hidroksilne skupine na C1 atomu povzroči zasuk naslednje molekule glukoze okrog osi vezi C1 - C4 (slika 3). Tako nastala celobiozna enota je ponavljajoča se strukturna enota celuloze. Celuloza je torej sestavljena iz anhidroglukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z /3-(1-4) glikozidnimi vezmi (Fengel in Wegener, 1989; Sjöström, 1993; Zugenmaier, 2008). Celulozna veriga je ravna, glukozne molekule pa so razporejene v eni ravnini. To omogočajo /3-glikozidne vezi, glukopiranozna enota v energetsko stabilnejši kon-formaciji stola in ekvatorialna usmerjenost hidroksilnih skupin (sliki 2, 3) (Fengel in Wegener, 1989; Okamura, 1991; Pereira in sod., 2003). ■ slika 1. Kriterij molekulske mase kot osnova za klasifkacijo snovi, ki sestavljajo les (fengel in Wegener, 1989) ] slika 2. ß-d glukopiranoza v konformaciji stola (4c1). Položaj substituentov oh-2, oh-3, oh-4 in ch oh je ekvatorialen. oštevilčni so c atomi. 2 leSWOOd 61(2009) št. 6 ■ slika 3. stereokemijski prikaz dela molekule celuloze z označeno monomerno in celobiozno enoto. Empirična formula celuloze je (C6H10O5)n, pri čemer je n število enot glukoze v molekuli celuloze oziroma stopnja polimerizacije. Stopnja polimerizacije za nativno celulozo v sekundarni (celični) steni znaša okrog 10.000, kar ustreza dolžini 5 µm, v primarni steni pa znaša stopnja polimerizacije od 2.000 do 4.000 (Pereira in sod., 2003). Dimenzija molekule glukopiranoze upoštevaje van der Waalsov radij atomov pa je v ravnini piranoznega obroča 1 nm in pravokotno na ravnino obroča 0,5 nm (Fengel in Wegener, 1989). Od večine rastlinskih polisaharidov se celuloza razlikuje po znatno daljši, ravni, nerazvejani molekulski verigi, zgrajena je iz enega enostavnega sladkorja in se tudi v naravi pojavlja v kristalinični obliki (Preston, 1986). Celulozne molekule izkazujejo težnjo po tvorbi intramolekularnih in intermolekularnih vodikovih vezi. Tako nastanejo mikro-fbrile, v katerih se izmenjujejo visoko urejena kristalinična območja z neurejenimi, amorfnimi področji (Sjöström, 1993). Tematika kristalinične zgradbe celuloze presega domet tega prispevka, zato želimo bralca usmeriti na aktualen pregled problematike polimorfnih oblik krista-linične celuloze, ki je dosegljiv v Zugenmaier (2008). HemiCeluloze Hemiceluloze, imenovane tudi polioze, so necelulozni polisaharidi, ki predstavljajo snovi z različno kemijsko sestavo in molekulsko strukturo. Za poimenovanje teh polisaharidov se je uveljavil izraz hemiceluloze, ki je bil osnovan na predpostavki, da so ti polisaharidi biokemični prekurzorji pri sintezi celuloze (Schulze, 1891 iz Fengel in Wegener, 1989), kar ne drži. Nekateri avtorji (Fengel in Wegener, 1989) dajejo izrazu polioze prednost v izogib možnih nesporazumov, ki naj bi izvirali iz terminologije, ki se uporablja v kemijski tehnologiji. V tem prispevku bomo uporabljali izraz hemiceluloze in z njim poimenovali heteropolimere, ki jih običajno klasifciramo na osnovi glavnih tipov sladkornih enot, ki jih sestavljajo. Med monosaharidi hemiceluloz prevladujejo (slika 4) pentoze (/3-D-ksiloza, a-L-arabinoza), heksoze (/3-D-ma-noza, /3-D-glukoza, a-D-galaktoza), uronske kisline (/3-D-glukuronska kislina, a-D-4-O-metilglukuronska kislina in a-D-galakturonska kislina). Pri iglavcih so te enote predvsem manoza in nekaj ksiloze, pri listavcih pa prevladuje ksiloza, manj je manoze (Shimizu, 1991; Schuerch, 1963). V primerjavi s celulozo je značilnost hemiceluloz med drugim to, da so heteropolimeri, ki jih sestavljajo od 2 do 3 različni monomeri; molekula je običajno sestavljena iz inearne ogrod ne verige, na katero so vezane monomerne enote ali kratke stranske verige; -OH skupine sladkornih enot lahko nadomestijo acetilne skupine (-COCH3); stopnja polimerizacije je v povprečju okrog 150 do 200; v celični steni so amorfne. Hemiceluloze torej nimajo enovite molekulske in tudi ne monomerne sestave. Stopnja polimerizacije in razvejanost molekule je odvisna od lesne vrste in tipa lesa. V tem prispevku navajamo samo najpomembnejše predstavnike hemiceluloz (Timell, 1967; Tišler in Pavlič, 2000). Prevladujoče hemiceluloze pri listavcih so ksilani, manj je glukomananov (Timell, 1964). Pri iglavcih prevladujejo galaktoglukomanani, manj je ksilanov (Timell, 1965). Ksilani listavcev so v kemijskem smislu O-acetil-4-O-meti glu-koronoksilani (slika 5). Glavna veriga je linearna, sestavljena iz enot /3-D-ksilopiranoze, ki so povezane z /3-(1-4) glikozidnimi vezmi. V povprečju so na vsako deseto molekulo ksiloze z vezmi o-(1-2) vezane enote a-D-4-O-metilglukuronske kisline. Približno pol enot ksiloze je acetiliranih na drugem ali tretjem ogljikovem atomu. Povprečna polimerizacijska stopnja je 100 do 200. Molekula je razvejana, vendar vsebuje samo eno kratko stransko verigo. Ksilani iglavcev so arabino-4-O-metilglukuronoksilani (slika 5). Od ksilanov listavcev se nekoliko razlikujejo po sestavi in strukturi molekule. Linearna ogrodna veriga je prav tako sestavljena iz enot /3-D-ksilopiranoze, ki so povezane z /3-(1-4) glikozidnimi vezmi, na vsako peto ali leSWOOd 61(2009) št. 6 ■ slika 4. strukturne formule glavnih monosaharidnih enot lesnih hemiceluloz. navedene se tudi okrajšave sladkornih enot, ki sestojijo iz treh črk imena in četrte črke, ki označuje piranozno (p) ali furanozno (f) obliko sladkorja. Uronske kisline so označene še s peto črko (a = acid) leSWOOd 61(2009) št. 6 slika 5. molekulska sestava tipičnega o-acetil-4-o-metiglukuronoksilana listavcev (a) in arabino-4-o-metilglukuronoksilana iglavcev (b). (Prirejeno po fengel in Wegener, 1989). šesto enoto ksiloze pa je z vezmi o-(1-2) vezana o-D-4-O-metilglukuronska kislina. V nasprotju s ksilani listavcev je pri iglavcih na vsako šesto ali deseto enoto ksiloze z ct-(1-2) vezmi vezana še enota a-L-arabinofuranoze. Stopnja polimerizacije je manjša kot pri listavcih in znaša 50-185. Molekula ksilana iglavcev je razvejena, z eno ali dvema stranskima verigama na molekulo. Manani, natančneje O-acetilgalaktoglukomanani (slika 6), so prevladujoče hemiceluloze v lesu iglavcev. Linearno ogrodno verigo sestavljajo enote /3-D-manopiranoze (ß-D-Manp) in /3-D-glukopiranoze (ß-D-Glup), ki so med seboj povezane z /3-(1-4) glikozidnimi vezmi. Razmerje med ß-D-Manp in /3-D-Glup je približno 3 : 1, enote pa so v verigi razporejene naključno. Stranske verige a-D-galak-topiranoze so na enote manoze in glukoze vezane z ct-(1-2) glikozidnimi vezmi. Približno polovica enot manoze je acetiliranih na drugem ali tretjem ogljikovem atomu. Povprečna stopnja polimerizacije je med 40 in 100. V lesu listavcev imajo manani linearno ogrodno verigo, ki jo v razmerju 1-2 : 1 sestavljajo enote β-D-manopira-noze in β-D-glukopiranoze, ki so povezane z β-(1-4) gliko-zidnimi vezmi (slika 6), in so torej glukomanani. Enote so razporejene naključno, veriga pa se verjetno razveji. Povprečna stopnja polimerizacije je od 4 do 70. Za razliko od celuloze, ksilani ne morejo ustvarjati močnih intermolekularnih povezav z vodikovimi vezmi zaradi nepravilne razporeditve stranskih skupin in razvejanosti vzdolž ogrodne verige. Povezovanje molekul ksilana v su-pramolekularno rešetko torej ni mogoče, vsaj ne na večjih dolžinah. Ksilan je v primerjavi z verigo heksozana bolj fe-ksibilen, zato ker manjkata primarna hidroksilna skupina in primarni ogljikov atom, ki zaradi stereokemičnih razlogov in intramolekularnih vodikovih vezi sicer podelita molekuli togost (Pereira in sod., 2003). Na podoben način O-acetilne skupine preprečujejo orientacijo verig v galaktoglukoma-nanih, prisotnost stranskih skupin galaktoze in razvejanost pa preprečujeta združevanje v kristalno rešetko. ■ slika 6. molekulska sestava (a) o-acetilgalaktoglukomanana iglavcev, prevladujoče hemiceluloze v lesu iglavcev (b) in glukomanana listavcev. (Prirejeno po fengel in Wegener, 1989). leSWOOd 61(2009) št. 6 ■ Hemiceluloze lahko v celični steni ustvarijo ohlapen fbri-larni pletež, z nakazano usmerjenostjo ogrodne verige vzporedno s celuloznimi molekulami. Zaradi številnih hidroksilnih skupin se hemiceluloze preko vodikovih vezi povezujejo s celulozo in z ligninom. Kemijska in encimska reaktivnost hemiceluloz je prav tako posledica razpoložljivosti številnih hidroksilnih skupin, glikozidnih vezi in tudi estrskih vezi acetilnih skupin ksilanov. Hemiceluloze so zaradi številnih razpoložljivih hidroskilnih skupin najbolj higroskopna snov olesenele celične stene. dRUgi sTRUKTURni PolisahaRidi Les vsebuje tudi manjše količine raznovrstnih polisaha-ridov, kot so pektinske snovi, škrob in strukturni proteini (Sjöström in Westermark, 1999). Pektinske snovi predstavljajo heterogeno skupino polisaharidnih polimerov, ki vključuje galakturonan, ramnogalakturonan, arabinan in galaktane (Taiz in Zeiger, 2006). Mnenja o pojavu pektinov so deljena. Sjöström in Westermark (1999) ugotavljata, da se pojavljajo samo v primarni steni, Rowell in sod. (2005) pa navajajo, da so prisotni tudi v membrani obokanih pi-kenj in v srednji lameli celic. Škrob je prvenstveno rezervni polisaharid, vendar se manjše količine škroba lahko nahajajo tudi v celični steni (Rowell s sod. 2005). lignin Lignin je aromatski polimer, ki predstavlja okrog 20 % do 30 % stenskega materiala lesa. Je komponenta celične stene, zaradi katere se les razlikuje od drugih celuloznih materialov, ki jih je proizvedla narava. Lignin je izredno heterogena molekula, zato njegova kemijska zgradba, kot se pojavlja in situ, še ni docela raziskana (Pearl, 1967; Fengel in Wegener, 1989). Pri tem je potrebno dodati, da se med izolacijo lignina od drugih stenskih komponent vedno vsaj delno spremeni tudi njegova zgradba. Glede na sestavo in strukturo makromolekule, ki se razlikuje glede na drevesno vrsto, tip lesa in položaj v celični steni, bi bilo umestneje uporabljati izraz lignini, vendar se je v strokovni javnosti uveljavila edninska oblika samostalnika za označevanje te družine molekul. Lignin je makromolekula, ki nastane s polimerizacijo treh fenilpropanskih monomerov (enote z 9 C atomi), p-ku-marilnega alkohola, koniferilnega alkohola in sinapilnega alkohola. Poimenovanje različnih tipov ligninov temelji na poimenovanju aromatskih obročev treh alkoholov; gvaja-cil (oznaka G), p-hidroksifenil označujemo s H in siringil s S. Za listavce je značilen gvajacilno-siringilni lignin (GS-li-gnin), ki je kopolimer koniferilnega in sinapilnega alkohola. Pri iglavcih je prevladujoč monomer koniferilni alkohol, ignin pa je gvajacilni lignin (G lignin). Na primeru koniferilnega alkohola je Freudenberg (1968) pojasnil nastanek ligninske molekule. Polimerizacija se začne z encimatskim dehidrogeniranjem hidroksilne skupine, pri čemer nastanejo fenoksi radikali. To so reso-nančno stabilizirane strukture z radikalskim karakterjem, ne samo na fenolnem kisikovem atomu, pač pa tudi na obročnih ogljikih 1, 3 in 5 ter na /3 ogljiku alifatske verige. Reakcije teh radikalov potekajo z naključnim povezovanjem, pri čemer nastanejo dimerne strukture imenovane dilignoli. Združevanje se lahko odvija na različnih mestih molekule. Pri tem nastanejo etrske in C-C vezi različnih tipov, kot so npr. /3-O-4, a-O-4, /3-/3, /3-5, 5-5, 4-O-5, /3-1 (Sa-kakibara, 1991; Sjöström, 1993). Verjetnost povezav je odvisna od reaktivnosti posameznih mest, pri čemer je /3-O-4 najpogostejša vez v ligninski molekuli, na drugi strani pa kemijski razlogi preprečujejo reakcije med metoksilno skupino (-OCH3) na C3 in obroč-nim ogljikom na C5 in C1. Povezave potekajo prek intermediata kinon metida, kar omogoča nastanek fenolnih dimernih struktur z vključe- ■ slika 7. osnovne monomerne enote ligninov. leSWOOd 61(2009) št. 6 ■ slika 8. Resonančne strukture radikalov, ki nastanejo pri encimatskem dehidrogeniranju koniferilnega alkohola (freudenberg, 1968; fengel in Wegener, 1989 vanjem vode pri β-O-4 povezanih dilignolih, intramole-kularno ureditvijo pri 5-5, β-β, β-5 povezanih dilignolih ali izločitvijo alifatske verige pri β-1 povezanih dilignolih (Freudenberg, 1968). Polimerizacija se nadaljuje z nastankom radikala dilignola, ki lahko reagira z monomernim ali dilignolskim radikalom, pri čemer nastanejo tri- ali tetralignoli. Konstrukcija ma-kromolekule se odvija z naključnim povezovanjem mo-nolignolov in oligolignolov (Gričar in sod., 2005). Končna molekula ima 3D strukturo z različno vezanimi mono-mernimi enotami. V makromolekuli so prisotne različne funkcionalne skupine, aromatske in alifatske hidroksilne skupine, benzilni alkohol in etrske skupine, metoksilne in karboksilne skupine. Metoksilne skupine so značilnost lignina, pri čemer je v ligninu listavcev v povprečju več metoksilnih skupin (od 15 % do 22 %), kot v ligninu iglavcev (od 12 % do 18 %). Na osnovi elementne analize in določitve funkcionalnih skupin so določili enostavno molekulsko formulo lignina smreke (C9H7,92O2,88(OCH3)0,96) in lignina bukve (C9H7,93O2,95(OCH3)1,46) (Fengel in Wegener, 1989). Velikost makromolekule je predmet razprav. Tako naj bi bila povprečna molekulska masa od nekaj tisoč do 80.000, kar v prvem primeru ustreza molekuli s samo 20 enotami, v drugem pa naj bi bilo 400 enot. (Pereira in sod., 2003). Zaradi nenehnega napredka pri razumevanju strukture lignina se modeli ligninske makromolekule ves čas spreminjajo in dopolnjujejo (Tišler in Humar, 1999; Pearl, 1967; Fengel in Wegener, 1989; Sakakibara, 1991; Adler, 1977; Nimz, 1974). Lignin je amorfen in ne izkazuje organizirane supramolekularne strukture. Mikroskopske preiskave so razkrile, da se lignin nahaja v obliki sferičnih delcev velikosti 10 nm do 100 nm (Fengel in Wegener, 1989). V celični steni je lignin vezan na hemiceluloze z benzil estrskimi in etrskimi vezmi. Aromatski obroči sestavljajo togo ogrodje makromoleku-le, alifatski deli pa so feksibilni in dopuščajo različne nači- ne vezave makromolekule s hemicelulozami in urejanja v razpoložljivih prostorih celične stene. Lignin je zadnja strukturna komponenta, ki se vgradi v celično steno, zato je omejen prostor med polisaharidnimi verigami lahko najpomembnejši vzrok, da so fenilpropan-ske enote usmerjene vzporedno z mikrofbrilami. Zaradi kemijske strukture je lignin hidrofoben, trd in tog polimer, v katerem kovalentne vezi ustvarjajo tridimenzionalno mrežo, ki podeli celični steni togost in tlačno trdnost. vaRiabilnosT zasToPanosTi sTRUKTURnih snovi celiČne sTene v lesU Zastopanost posameznih strukturnih komponent v lesu je v splošnem odvisna od geografskega in botaničnega porekla lesa, tropizmov, sekundarnih in degradacijskih procesov, tipa tkiv in celic in po defniciji vedno odraža sestavo plastovite celične stene. Med različnimi tipi celic obstajajo znatne razlike v kemijski sestavi celične stene, intracelularno variabilnost sestave pa na tem mestu ilustriramo na primeru traheide smreke (Preglednica 1) (Fengel, 1969 iz Fengel in Wegener, 1989). Združena srednja lamela (ZSL) je močno lignifcirana, celuloze pa je relativno malo. Lignin prevladuje v vogalnih stikih celic, več ga je v radialnih ZSL kot v tangencialno usmerjenih ZSL. V združeni srednji lameli se nahaja visok odstotek pektinov. V tej plasti celične stene je relativno velik odstotek hemiceluloz. V sekundarni celični steni prevladuje celuloza, odstotek lignina pa je relativno majhen. Variabilnost pojava strukturnih komponent v različnih tkivih ilustrirajo razlike v kemijski sestavi juvenilnega in adul-tnega ter reakcijskega lesa. V primerjavi z adultnim lesom vsebuje juvenilni les manj celuloze ter več hemiceluloz in lignina (Rowell s sod. 2005). Na prehodu iz juvenilne-ga v adultni les se vsebnost celuloze postopno povečuje, vsebnost hemiceluloz pa postopno zmanjšuje, nasprotno pa se vsebnost lignina zmanjša relativno hitro. leSWOOd 61(2009) št. 6 ■ slika 9. Primeri dilignolov, ki nastanejo s povezovanjem dveh radikalov koniferil alkohola: (a) kinon metid, reakcja med radikaloma i + ii, β-o-4 vez; (b) gvajacilglicerol-β-koniferil eter, reakcija radikalov i + ii + h2o, β-o-4 vez; (c) d, l-pinorezinol, reakcija med radikaloma ii + ii, β-β vez (fengel in Wegener, 1989) Kemijska sestava kompresijskega lesa iglavcev se bistveno razlikuje od sestave normalnega lesa (preglednica 2) (Pan-shin in de Zeeuw 1980, Timell 1982). Kompresijski les ima relativno visok delež lignina, v katerem prevladujejo H enote in bolj kondenzirane molekule, zaradi česar lignin kom-presijskega lesa klasifciramo kot GH lignin. Delež celuloze je manjši, okrog 10 %, z manjšo stopnjo kristaliničnosti, mikro-fbrilarni kot v S2 sloju pa je bolj položen (do 45 %) kot v nor- malnem lesu. Hemiceluloze kompresijskega lesa vsebujejo več D-galaktoznih enot. Nekatere hemiceluloze kompresij-skega lesa vsebujejo galaktan, ki nastane z 1-4 povezanimi β-D-galaktopiranoznimi enotami z manjšim deležem 1-6 vezi in z 1-6 vezanimi β-D galakturonsko kislino (Pereira s sod., 2003). Vsebujejo tudi kisli glukan, ki nastane z 1-4 in 1-3 vezanimi β-D-glukopiranoznimi enotami, ki je razvejan z D-glukuronsko kislino in D-galakturonsko kislino (Saka, 1991). ■ Preglednica 1. deleži celuloze, hemiceluloz in lignina v posameznih plasteh celične stene trahide ranega in kasnega lesa smreke (Prirejeno po fengel in Wegener, 1989). zsl = združena srednja lamela, s1 in s2 plasti sekundarne stene, terc. stena = terciarna stena. celuloza hemiceluloze lignin % celične plasti % celične stene % celične plasti % celične stene % celične plasti % celične stene Rani les ZSL 13,9 4,1 27,1 20,6 59,0 26,8 S 1 36,4 8,9 36,4 23,2 27,2 10,4 S2 + terc. stena 58,5 87,0 14,4 56,1 27,1 62,8 Kasni les ZSL 13,7 2,5 27,4 15,0 58,9 18,4 S 1 34,6 5,2 34,6 15,6 30,8 7,9 S2 + terc. stena 58,4 92,3 14,5 69,4 27,1 73,7 leSWOOd 61(2009) št. 6 Tudi tenzijski les se bistveno razlikuje od sestave normalnega lesa (Rowell s sod. 2005). Tenzijski les vsebuje manj lignina in ksilana ter večji delež celuloze kot normalen les. G sloj vsebuje 98 % celuloze z visoko stopnjo kritalinično-sti. Mikrofbrilarni kot je majhen. Hemiceluloz in lignina je znatno manj kot v normalnem lesu. Iglavci in listavci se ne razlikujejo samo po anatomiji, temveč tudi po kemijski sestavi lesa, nekatere ključne razlike med njimi pa so navedene v nadaljevanju. Razmerja med celulozo, hemicelulozami in ligninom so pri iglavcih in listavcih, izraženo v odstotkih mase absolutno suhega lesa, v povprečju naslednja: celuloza od 40 % do 50 % (približno enako pri iglavcih in listavcih); lignin od 25 % do 35 % pri iglavcih in od 18 % do 30 % pri listavcih; hemiceluloz je 20 % pri iglavcih in od 15 % do 35 % pri listavcih (Tsoumis, 1991). Hemiceluloze iglavcev sestavljajo pretežno O-acetil-galaktoglukomanani (od 15 % do 30 %) in arabino-4-O-glukuronoksilan (od 5 % do 10 %), hemiceluloze listavcev pa O-acetil-4-O-metilglukuronoksilani (od 15 % do 30 %) in v skromnem deležu glukomanani (od 2 % do 5 %) (Fen-gel in Wegener, 1989). Ne samo po deležih, tudi po sestavi se lignini iglavcev in listavcev bistveno razlikujejo. Najpomembnejša razlika je vsebnost metoksilnih skupin (Sjöström in Westermark, 1999). Lignin iglavcev je zgrajen iz gvajacilnih enot, ki vsebujejo samo eno metoksilno skupino na fenilpropansko enoto, li-gnin listavcev pa je kopolimer koniferilnega in sinapilnega alkohola, z dvema metoksilnima skupinama na fenilpro pansko enoto. Lignini listavcev vsebujejo manj prostih fenolnih hi-droksilnih skupin, imajo pa več prostih benzilnih alkoholnih skupin kot lignini iglavcev (Sjöström in Westermark, 1999). V ligninu iglavcev prevladuje G tip lignina, manj je H in S tipa, variabilnost v sestavi lignina pa je manjša kot pri listavcih. V bolj pestri strukturi lignina listavcev prevladujejo S in G enote v različnih razmerjih, manjši pa je delež H enot. ■ Preglednica 2. Povprečna kemijska sestava normalnega in kompresijskega lesa iglavcev. vrednosti so izražene v odstotkih lesa brez ekstrak-tivov (Timell, 1982). normalni Kompresijski les (%) les (%) Lignin 30 39 Celuloza 42 30 Galaktoglukomanan 18 9 1, 3 -glukan sledi 2 Galaktan sledi 10 Glukuronoarabinoksilan 8 8 Drugi polisaharidi 2 2 Preglednica 3. Kemijska sestava lesa iglavcev in listavcev (Tsoumis, 1991). vrednost za ekstraktive temelji na masi absolutno suhega lesa, vrednosti ostalih komponent pa na masi absolutno suhega lesa brez ekstraktivov. holoceluloza označuje strukturne oglijkove hidrate (celuloza, hemice-luloze in pektinske snovi). Pentozani vključujejo anhidroksilozo in vse ostanke arabinoze v lesu. snov iglavci (%) listavci (%) Holoceluloza 59,8-80,9 71,0-89,1 Celuloza 30.1-60.7 31.1-64.4 Polioze 12,5-29,1 18,0-41,2 Pentozani 4,5-17,5 12,6-32,3 | Lignin 21,7-37,0 14,0-34,6 Ekstraktivi (vroča H2O) 0,2-14,4 0,3-11,0 Ekstraktivi (hladna H2O) 0,5-10,6 0,2-8,9 Ekstraktivi (eter) 0,2-8,5 0,1 -7,7 Pepel 0,02-1,1 0,1-5,4 Pri predstavnikih istega rodu so lahko zaznavne znatne razlike v razmerju S/G tipov lignina, zato podatkov za posamezno vrsto ne gre posploševati na celoten rod. O variabilnosti v sestavi lignina pri posameznih drevesih iste drevesne vrste je manj podatkov. Pri nekaterih evkaliptih (Eucaliptus globulus) razmerje S/G variira od 1,5 do 2,6, pri drugih vrstah (E. tereticornis) pa bolj, od 0,68 do 2,22 (Pe-reira in sod., 2003). Razlike v sestavi lignina so lahko v različnih delih drevesa zelo velike. Razmerje S/G je bilo pri enem izmed evkalip-tov (E. botr yoides) naslednje: 0,7 v listnem peclju, 2,0 v lesu korenin, 1,5 v jedrovini in 1,6 v beljavi (Sarkanen in Hergert, 1971 iz Pereira in sod., 2003). Heterogenost lignina se pojavlja tudi med tkivi v odvisnosti od funkcij, ki jih opravljajo posamezne celice v živem drevesu in časa nastanka posamezne plasti celične stene. Pri papirjevki (Betula papyrifera) je lignin v srednji lameli in sekundarni steni traheje večinoma G tip, v sekundarni steni vlaken in trakovnem parenhimu pa pretežno S tip (Fergus in Goring, 1970). Kemijske snovi in njihova razporeditev v celični steni neposredno določajo lastnosti lesa, pri čemer pa je od končne rabe lesa odvisno, ali je vpliv pozitiven ali negativen. Higroskopnost lesa je npr. posledica razpoložljivosti –OH skupin v celulozi, hemicelulozah in v pektinu, krčitveno anizotropijo pojasnjuje mikrofbrilarni kot pa tudi različna stopnja lignifkacije posameznih delov celične stene. Li-gnin določa tlačno trdnost lesa, celuloza pa natezno in leSWOOd 61(2009) št. 6 ■ upogibno trdnost, zato lahko drugačna vsebnost ali razporeditev obeh polimerov v celični steni vpliva na mehanske lastnosti lesa. zahvala Prispevek je nastal v okviru Programske skupine lesarstvo (P4-0015), ki jo fnancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. liTeRaTURa 1. adler j.c. (1977) Lignin chemistry-past, present and future. Wood science and technology, 11: 169-218 2. boerjan W., Ralph j., baucher m. (2003) Lignin biosynthesis. Annual review of plant biology, 54: 519–46 3. browning b.l. (1963) The chemistry of wood. John Wiley & Sons, Inc., New York, 689 4. callister W.d. (1997) Materials science and engeneering. John Wiley & Sons, Inc., New York, 852 5. dinwoodie j.m. (2000) Timber: Its nature and behaviour. E & FN Spon, London-New York, 257 6. fengel d., Wegener g. (1989) Wood: Chemistry, ultra-structure, reactions, Walter de Gruyter, Berlin-New York, 613 7. fergus b.j., goring d.a. (1970) The distribution of lignin in birch wood as determined by ultraviolet microscopy. Holzforschung, 24: 118-124 8. freudenberg K., neish a.c. (1968) Constitution and biosynthesis of lignin. Springer-Verlag, Berlin, 129 9. gričar j., oven P., Čufar K. (2005) Model nastanka lignin-skega polimera. Les, 57: 228-233 10. hillis W.e. (1962) Wood extractives and their signifcance to the pulp and paper industry. Academic press, New York, 513 11. nimz h. (1974) Beech lignin-proposal of constitutional scheme. Angewandte Chemie International Edition, 13: 313-321 12. okamura K. (1991) Structure of cellulose. Chemistry of Hemicelluloses. V: Wood and cellulosic chemistry. Hon DNS (Ur.), Shiraishi N (Ur.), Marcel Dekker, New York, 89-112 13. Panshin a.j., zeeuw de c. (1980) Textbook of wood technology. Structure, identifcation, properties and uses of the commercial woods of the United States and Canada. McGraw-Hill Book Company, New York, 722 14. Pearl i.a. (1967) The chemistry of lignin. Marcel Dekker, Inc., New York, 339 15. Pereira h., graca j., Ridrigues j.c. (2003) Wood chemistry in relation to quality. V: Wood quality and its biological basis. Barnett JR (Ur.), Jeronimidis G (Ur.), Blackwell publishing, 53-86 16. Preston R.d. (1986) Natural celluloses. V: Cellulose-Structure, modifcation and hydrolysis. Young RA (Ur.), Rowell RM (Ur.), John Wiley & Sons, Inc., New York, 3-27 17. Rowell R.m., Pettersen R., han j.s., Rowell j.s., Tshabalala m.a. (2005) Cell wall chemistry. V: Handbook of wood chemistry and wood composites. Rowell R.M. Taylor & Francis New York, 35-74 18. saka s. (1991) Chemical composition and distribution. V: Wood and cellulosic chemistry. Hon DNS (Ur.), Shiraishi N (Ur.), Marcel Dekker, New York, 59-88 19. sakakibara a. (1991) Chemistry of lignin. V: Wood and cellulosic chemistry. Hon DNS (Ur.), Shiraishi N (Ur.), Marcel Dekker, New York, 113-175 20. savidge R.a., barnett j.R., napier R. (2000) Cell and molecular biology and wood formation. BIOS scientifc publishers limited, Oxford, U.K., 530 21. schuerch c. (1963) The hemicelluloses. V: The chemistry of wood. Browning BL (Ur.), John Wiley & Sons, Inc., New York, 19-243 22. shimizu K. (1991) Chemistry of Hemicelluloses. V: Wood and cellulosic chemistry. Hon DNS (Ur.), Shiraishi N (Ur.), Marcel Dekker, New York, 177-214 23. sjöström e. (1993) Wood chemistry. Fundamentals and applications. Academic press, Inc., New York, 293 24. sjöström e., Westermark U. (1999) Chemical composition of wood and pulps:basic constituents and their distribution. V : Sjöström E., Alen R. Analytical methods in wood schemistry, pulping and papermaking. Springer, Berlin, 2-19 25. Taiz l., zeiger e. (2006) Plant physiology. Sinauer Asociates, Inc., Publishers. Sunderland, Massachusetts. 764 s 26. Timell T.e. (1964) Wood hemicelluloses. Part I. Advances in carbohydrate chemistry, 19: 247-302 27. Timell T.e. (1967) Recent progress in the chemistry of wood hemicelluloses. Wood science and technology, 1: 45-70 28. Timell T.e. (1982) Recent progress in the chemistry and topochemistry of compression wood. Wood science and technology. 16: 83-122 29. Timell, T.e. (1965) Wood hemicelluloses. Part II. Advances in Carbohydrate Chemistry, 20: 409-483 30. Tišler v., humar m. (1999) Lignin smrekovega lesa = Lignin of spruce wood. Les, 51 (4): 85-90 31. Tišler v., Pavlič m. (2000) Lesne polioze listavcev = Hardwood polyoses. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 61: 121-142 32. Tsoumis g.T. (1991) Science and technology of wood. Structure, properties, utilization. Van Nostrand Reinhold, New York, 494 33. zeeuw de c. (1965) Variability in wood. Cellular ultrastructure of wood plants. Syracuse universty press, 457-471 34. zobel j.b., buijtenen j.P. (1989). Wood variation. Its causes and control. Springer-Verlag, Berlin, 363 35. zugenmaier P. (2008) Chrystalline cellulose and derivatives. Characterization and structures. Springer-Verlag, Berlin, 285 leSWOOd 61(2009) št. 6 Stojan ULčAR* LIGNA hANNOvER 2009 jE PRESEGLA NEGOtOvE NAPOvEDI ■ expo dach- j. natterer, hannover ‘LIGNA 09 je očitno presegla pričakovanja razstavljavcev iz 50 držav’ je precej zgovorna ocena S. P. Kuehne, predstavnika za gozdarsko in lesarsko tehnologijo v predsedstvu združenja nemških sejmov DEUTSCHE - MESSE na zadnji dan prireditve. In če povzamemo še 22. številko strokovnega tednika HOLZ – ZENTRALBLATT je bil na LIGNI 09 največkrat izgovorjen stavek ‘Bolje kot smo se bali’. Mnogi razstavljavci so ga dopolnili še z ugotovitvijo, da je bil sejem res dober, da je bilo obiskovalcev sicer (pričakovano) manj, zato pa je kar 95 % ‘tistih pravih’. Vse to kaže na precej negotova pričakovanja predvsem razstavljavcev, po drugi pa tudi na njihove dobre sejemske koncepte pred in med dogodkom samim. Iz direktnih pogovorov na sejmu se da še zaključiti, da so nekateri razstavljavci svojo udeležbo tik pred prireditvijo odpovedali, na strani obiskovalcev pa je bilo čutiti izpad predvsem pričakovanih iz tujine, nekateri so posebej pou- * LIP Bled d.o.o., Rečiška 61a, 4220 Bled, e-pošta: stojan.ulcar@lip-bled.si darili tudi tistih iz SLO in balkanske države. Skoraj vsi od sogovornikov so se zavedali, da se le z zelo malo obiskovalci lahko pogovarjajo o kakih konkretnih poslih, celokupno situacijo pa razumejo kot pripravo na čase po krizi oziroma želijo enostavno biti zraven, ko se bodo stvari premaknile. Na tem mestu sem (si) dolžan priznanje, da je bil tudi moj letošnji obisk sejma LIGNA v znamenju varčevalnih ukrepov in zato skrčen praktično samo na en dan. To je seveda smešno malo že za kakršenkoli pošten strokoven ogled te za gozdarstvo in lesarstvo tako pomembne prireditve, kaj šele za verodostojne lastne zapise in resne analize, vendar ravno zadosti za pavšalne prve vtise s prireditve. Tako se seveda ne bomo ukvarjali s posebnostmi in s podjetji, ki so tako ali drugače krojila letošnje sejemsko dogajanje, kar so ali bodo, upajmo, storili nekateri za to poklicani PR kolegi. Pri nadgradnji svojih kar močnih, precej spolariziranih vtisov sem si seveda pomagal z internetom ter z nekaterimi tujimi strokovnimi članki, ne nazadnje pa mi je prišlo prav tudi domače slabo vreme ob junijski polni luni. Letošnji 18. mednarodni sejem LIGNA, gotovo največja svetovna tehnološka platforma na področju gozdarske in lesnopredelovalne industrije, je potekal torej močno v znamenju recesije, kar potrjujejo tudi statistični podatki za zadnji dve prireditvi (za 2009 zaenkrat še neuradni ) in sicer s številom tujih in nemških / skupno število razstavljavcev // neto kvadratura – število obiskovalcev: 2007: 1.028 + 804 / 1.823 podjetij // 148.800m² – 107.279 obiskovalcev, 2009: 917 + 841 / 1.758 podjetij // 130.152 m² – 83.000 obiskovalcev. Primerjavo letošnje prireditve z v marsičem rekordno v letu 2007, po številu razstavljavcev seveda lahko površno komentiramo z mednarodnimi posledicami aktualne fnančne krize in gospodarske recesije, pri obiskovalcih pa dodajmo morda za današnji čas še malce neugoden termin sejma, saj je z državnim praznikom v četrtek, 21. maja podaljšan konec tedna (in lepo vreme) marsikateri potencialni individualni obiskovalec raje izkoristil za kaj drugega kot za obisk sejma. Zgovorni so tudi podatki o kvadraturi razstavnih prostorov, ki kažejo na varčevanje pri sicer velikih stroških razstavljanja. Pri tem zapišimo še, da les 61(2009) št. 6 se je kar nekaj razstavljavcev odreklo uslugam hostes, na nekaterih (manjših) razstavnih prostorih pa so bile poleg eksponatov na voljo samo vizitke. Varčevanje torej skoraj pri vsem in povsod, kjer še gre. Pri tem ne pozabimo, da je bilo med predzadnjo in zadnjo prireditvijo še poslovno dokaj uspešno leto 2008, predvsem za tiste proizvajalce opreme in dobavitelje tehnologije, ki so izkoristili gospodarski in investicijski boom predvsem v vzhodni Evropi in Rusiji ter v nekaterih sosednjih državah. U. Baumhus, ki je v KUPER – Rietberg odgovoren za predelavo rabljenih strojev in opreme ter za njihovo prodajo, je povedal, da imajo iz tega naslova letos samo še nekaj čez desetino lanskoletnih naročil. Zanimive so še hkratne ugotovitve nekaterih sogovornikov, da so minili časi velikih linij in naprav ter da so prišli časi učinkovitih strojnih rešitev (kar za proizvajalce pomeni žal tudi poceni dodelave obstoječe opreme), ki ob samo delni zasedenosti omogočajo še gospodarno proizvodnjo. Podobno so letošnje leto komentirali skoraj vsi izvozniki opreme za proizvodnjo notranjih vrat, ki so zadnje čase dokaj dobro preživeli na vzhodnih trgih. Še najbolj se je pohvalil H. Leiwesmeier, KRAFT – Rietberg-Mastholte, saj je pred kratkim prodal dve liniji in sicer eno manjšo za vratna krila na Švedsko ter eno večjo za vratna krila in podboje na Češko, H. Michels, SMM – Medebach pa je povedal, da za vratarje že 2 leti niso naredili nobenega stroja. Večina ostalih je bila nekje v območju med februarsko napovedjo D. Wolfschütza, referenta za lesnopredelovalne stroje pri zvezi nemških proizvajalcev strojev in opreme VDMA, ter maja objavljenih rezultatov te institucije. Po prvi gre pričakovati zmanjšanje naročil na letni ravni za 20 %, po objavljenih podatkih za prvi kvartal 2009 v primerjavi z 2008 pa so bili proizvajalci lesnih strojev s 63 % manj naročil še precej na slabšem, kot je povprečje vse nemške strojegradnje z 58 %. Posledice so seveda opazne tudi pri najboljših, kar lahko ilustriramo s podatkom, da je grupacija HOMAG – Schopfoch prvi kvartal 2009 zaključila s skoraj enako negativno številko, kot ga je s pozitivno zaključila v letu 2008 (nekaj čez 11 mio EUR). Ob občutno zmanjšanem obsegu naročil bodo na koncu leta številke vsaj sive, če že ne črne, nadaljevalo pa se bo zmanjševanje števila zaposlenih (iz 5.404 v septembru 2008 na 5.152 v aprilu 2009, do konca leta pa verjetno še nekaj sto). Ob vsaki krizi pa se seveda povečajo tudi vsakovrstna oživitvena prizadevanja vseh direktno odgovornih igralcev in indirektno zainteresiranih gledalcev in prav to krasi tudi LIGNO 09. Več o teh dogajanjih lahko najdemo v zaključnem poročilu na http://www.ligna.de in sicer po poglavjih, ki že s svojimi naslovi kažejo na vsebine in s tem na bistvo letošnje prireditve: ` LIGNA dokazuje moč v panogi. ` Bolje izkoristiti les. ` Izkoriščenost virov. ` Novi trendi pri energiji. ` Obrtništvo, les in več. ` Kupci želijo stroje doživeti in razumeti. ` Moderna proizvodnja pohištva fascinira obiskovalce. ` Posebne prireditve, forumi, kongresi in tekmovanja. Posebno mesto naj ima tudi v tem prispevku 17. prireditev Neuheiten-Symposium, ki so jo 20. maja tradicionalno organizirali visoka šola HOCHSCHULE ROSENHEIM (komentar tu ni potreben), SCHULER BUSINESS SOLUTIONS (član skupine HOMAG) in DRW–VERLAG (založba, ki izdaja HOLZ – ZENTRALBLATT). Gre za predstavitev novosti v branži (ki niso na trgu več kot 2 leti in na sejmu LIGNA še niso bili predstavljeni) ter z njimi povezanih trendov (aktualno predvsem v smeri racionalne posamične proizvodnje). Iz ožjega izbora 50 eksponatov so bili nagrajeni: 1. HOMAG – Schopfoch za Lasertec sistem za aktiviranje lepila na robnih materialih z laserskim žarkom, 2. BÜRKLE – Freudenstadt za UV–LED sistem sušenja pri nižjih temperaturah z novimi žarilniki ter 3. LEUCO – Horb am Neckar za Vollhartmetall-Dübello-chborer z novo geometrijo konice svedra. Vsi trije nagrajenci in en organizator so z območja Sch-warzwalda na razdalji približno 25 km, kar bo povzročilo različne, predvsem nemške komentarje. Vsekakor pa bodo morali vsi tisti, ki v zvezi z LIGNA 09 iz takih ali drugačnih razlogov želijo izvedeti še kaj več, počakati na uradne podatke ter na analize v specializiranih izdajah strokovnih medijev. Kogar zanimajo na sejmu poudarjeni vsebinski trendi, jih bo našel v posebnih prispevkih v tedniku HOLZ – ZENTRALBLATT in sicer v številkah 26.06.2009 za področje gozdarske in žagarske tehnike, 03.07.2009 za področje obrtništva in energije iz lesa ter 10.07.2009 za pohištvo in lesna tvoriva. P.S.: Letošnja LIGNA je potekala od ponedeljka, 18. do petka, 22. maja 2009, naslednja bo spet od ponedeljka, 30. maja do petka, 03. junija 2011. Povedati je treba, da je LIGNA že od začetka leta 1975 vezana na praznik Vnebohod (organizirana je bila vedno od srede do torka ob tem prazniku, ki so ga obrtniki porabili za ogled sejma). Poleg tega je bila vsebinsko povezana tudi s sejmom INTERZUM – Köln teden prej, s čimer sta se oba sejma križala en dan in kar je privabilo predvsem tuje obiskovalce. V devetdesetih letih je bila iz terminov LIGNA črtana nedelja (in za začetek sejma določen ponedeljek), po letu 2000 pa še sobota (in za zaključek določen petek). S tem se je glavnina sejemskih dogajanj tudi zaradi spremenjenih dojemanj praznikov in drugih prostih dni omejila na dneve od ponedeljka do srede s tem, da sta ostala dneva vsebinsko precej manj pomembna, izpolnijo pa ju enodnevni individualni ali skupinski obiski. les 61(2009) št. 6 Alojz KOBE* LIGNA 2009 v zNAmENjU INOvACIj Pozitiven potek, povečanje naročil in visoka mednarodna priznanost sejma LIGNA Hannover 2009 v mednarodni lesni branži je prebudila upanje na novo rast. Ligna je krepko prekosila pričakovanja razstavljavcev iz 50 držav je poročal Stephan Ph Kühne član predsedstva nemškega sejemskega združenja. Ravno v času gospodarske krize je Ligna kot svetovni sejem nakazal svetlobo na koncu tunela in podal novo orientacijo. V Hannovru se je pokazalo, da razstavljavci in obiskovalci razmišljajo, feksibilno, prilagodljivo in inovativno. Dr. Bernard Dirr predsednik VDMA (nemškega združenja proizvajalcev strojev in naprav) je opisal Ligno kot čer v razburkanem morju. Poseben položaj Ligne med svetovnimi sejemskimi cikli za našo panogo je bil utemeljen s številnimi pohvalami razstavljavcev in obiskovalcev. Na sejmu se je na 130.152 m2 predstavilo 1758 razstavljavcev iz 50 držav kar je samo malenkost manj kot rekordnega leta 2007. Tako ima Ligna po številu razstavljavcev daleč najboljšo udeležbo v Lesni in gozdarski panogi. 83.000 obiskovalcev je dober dosežek, sploh ob dejstvu, da je bila več kot tretjina obiskovalcev iz tujine nosilcev odločitev. Tudi tokrat so razstavljavci predstavili številne patente in novosti. Fotografranje na sejmu je prepovedano. Kljub temu sem ob soglasju proizvajalcev uspel pridobiti nekaj gradiva o novitetah katere na kratko predstavljam v nadaljevanju, podrobnejše informacije pa lahko posredujemo bralcem naknadno. Laserska tehnika se vse bolj uveljavlja tudi v strojegradnji. HeeSemann najbolj priznani proizvajalec brusilnih strojev je predstavil lasersko odčitavanje obdelovancev na vhodu v stroj namesto klasičnega odčitavanja s tipalnimi rolicami. Ta sistem omogoča bistveno bolj natančno odčitavanje in spremljanje obdelovanca. Tako se s patentiranim CSD-sistemom (računalniško krmiljeno selektivno nastavljanje tlaka na posameznih pritisnih segmentih) lahko tlak do potankosti zvezno uravnava v odvisnosti od pokritosti posameznega segmenta. S tem odpade pogosto pre-brušenje, ki se pojavlja pri pnevmatskih pritisnih čevljih pri katerih ni možno zvezno nastavljanje tlaka v odvisnosti od trenutne pokritosti posameznega segmenta. V primeru, da je pri pnevmatskem segmentu le-ta pokrit samo s 5 % svoje površine, je tlak na obdelovanec sorazmerno kar ■ Študenti 4. letnika oddelka za lesarstvo in člani diTl lj na ligni * univ. dipl. inž. , Lesnina inženiring d. d., Parmova 53, 1000 Ljubljana ■ heesemann - prikaz laserskega odčitavanja na monitorju les 61(2009) št. 6 ■ heesemann - skenirani elementi na vhodu v stroj 20-krat prevelik, kar se odrazi v prebrušenju obdelovanca, medtem, ko je pri CSD sistemu v tem primeru tudi tlak samo 5 % nazivnega tlaka. ima in Homag sta v povezavi z laserjem predstavila popolnoma nov koncept »lepljenja« robnih trakov in sicer »lasersko varjenje«. Glavna prednost tega postopka je, da je lepilna reža nevidna, poleg tega pa tudi ni več prodiranja vlage v pore plošče in lepila. Za lasersko varjenje nalepkov se namesto poznanega lepila uporablja specialni polimer. Ta je obarvan z enako barvo kot robni material in s postopkom ko-ekstruzije nanesen na robni material. Ta polimerna plast poskrbi za trdno povezavo dekornega traku s ploščo, pri čemer ima zelo dobre adhezivne lastnosti in temperaturo mehčanja pri 135 ºC. Z laserjem se potem ta polimerna plast stali in s pritisno cono »zavari«. Druga obdelava dekorativnega traku je enaka kot pred tem. ■ homag - lasertec BaleSTRini je predstavil absolutno novost na področju izdelave stolov - patentirani CNC stroj model OMNIA, patentirani stroj model CUBE. To je večstopenjski 5-osni CNC obdelovalni stroj, z dvema ločenima obdelovalnima enotama, ki se ■ balesTRini - 5-osni cnc stroj Power lahko prosto gibata in istočasno obdelujeta element na različnih pozicijah. Stroj ima nameščeno avtomatsko nalaganje in razlaganje ter popolnoma avtomatsko nastavljanje vpenjalnih konzol. Namenjen je za obdelavo elementov iz masivnega lesa in drugih polproizvodov, kot tudi novi 5-osni CNC stroj POWER za obdelavo elementov dimenzij do 5000 mm x 2500 mm x 1200 mm in druge stroje za stolarsko industrijo. Holzma ] HOLZMA-CADmatic ecoLine ] HOLZMA-HPP 230 les 61(2009) št. 6 Vodilni proizvajalec CNC strojev za krojenje plošč je poleg najhitrejšega stroja za krojenje plošč predstavil še številne nove patente. Veliko navdušenja so požele številne inovacije, ki vodijo k prihranku energije in dvigu učinkovitosti in so jih poimenovali »EcoLine«. S temi inovacijami naj bi bil letni prihranek energije pri povprečnem delu 40 ur / teden kar 1012 EUR. Holzma z novim modelom HPP 230 nudi največ tehnike za svoj denar in je zelo dostopna že tudi za začetnike. CoRal Je predstavljal odsesovalne sisteme in lakirnice v skladu s tudi v Sloveniji zahtevanimi ATEX- direktivami. ■ Razstavni prostor podjetja deTel na ligni ■ coRal - odsesovanje po aTeX direktivah DeTel Naš uveljavljeni proizvajalec strojev za mozničenje in visokofrekvenčnih stiskalnic se je s svojimi kvalitetnimi proizvodi zelo dobro uveljavil na svetovnem trgu strojev za obdelavo lesa. WemHÖneR Nas je poleg poznanih 3-D membranskih stiskalnic navdušil z novo Master Digital UV tiskalno tehnologijo. ■ WemhÖneR master digital Katerokoli digitalno fotografjo lahko že v nekaj trenutkih uporabite za poslikavo in UV zaščito različnih plošč , laminatov, oblog ali drugih ravnih površin. les 61(2009) št. 6 Weima Največji svetovni proizvajalec strojev za drobljenje in briketiranje je predstavil številne izboljšave. Stroj za drobljenje WLK se lahko sestavi za drobljenje najrazličnejših materialov (lesnih ostankov, plastičnih in tekstilnih materialov ...). Predstavili so tudi kombinacijo stroja za drobljenja in novega stroja za briketiranje K 1500, za izdelavo kvadratastih briketov 60 x 150 mm. VenJaKoB Specialist na področju površinske obdelave je tokrat vse lesarje razveselil s predstavitvijo CNC strojev za brizganje v kombinaciji z UV linijo za lakiranje profliranih površin s pigmentiranimi UV laki na vodni osnovi. S tem je Venjakob postavil še en mejnik v naprednem in ekološko sprejemljivem lakiranju. ■ Weima - povezava stroja za drobljenje in stroja za briketiranje ■ venjaKob linija za lakiranje z obarvanimi laki ■ Weima stroj za drobljenje ■ venjaKob cnc brizgalni avtomat les 61(2009) št. 6 WinTeRSTeigeR Z novim tankoreznim žagalnim strojem »DSB Singlehead« je Wintersteiger razvil idealno rešitev za žaganje visoko kvalitetnih lamel za parket, večslojnih plošč, vrat, oken, glasbene inštrumente, smuči, kot tudi žaganje kompozitov, plastike in lahkih kovin. Na ogled je bil tudi 6-lamelni koncept, ki prihrani 20 % lesa. Pri tem se na »DSG Sonic« z novimi žaginimi listi debeline 0,7 mm iz klasičnega surovca debeline 25 mm lahko žaga namesto 5 lamel 6 lamel. Specialist na področju strojev za spajanje furnirja je med novostmi predstavil izpopolnjen stroj za topo spajanje furnirja FL Inovation II. HÖFeR Avstrijski proizvajalec je poleg izpopolnjenih furnirskih žagalnih strojev in cenjenih korpusnih stiskalnic predstavil tudi stiskalnico za stiskanje lesnih vložkov za armature avtomobilov. ] WinTeRsTeigeR na ligni l:'ISI CD c_ CD .a O marina jURjEvIč* RAzStAvA IzDELKOv zAKLjUčNIh LEtNIKOv SREDNjE šOLE zA LESARStvO v OKvIRU tEDNA OBRtI IN PODjEtNIštvA NA LOšKEm Letos smo se kot šola petič zapored predstavili izven šolskih sten, da bi bili bolj vabljivi in dostopni čim širšemu krogu obiskovalcev. Začeli smo v grajskem stolpu, potem pa smo štirikrat gostovali v častitljivi predstavnici srednjeveške Škofe Loke, v Kašči. Razstava je bila ena od dejavnosti v okviru Tedna obrti in podjetništva na Loškem, ki sta ga letos tretjič organizirali Razvojna agencija Sora d. o. o. in Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Škofa Loka ob podpori občin Gorenja vas-Poljane, Škofa Loka, Železniki in Žiri. Poleg razstave se je bilo mogoče v tem tednu (od 23.5. do 30.5.2009) poučiti še o skrivnostih učinkovitega javnega nastopanja, izvedeti, kako se ustanavlja podjetje in vodi enostavno knjigovodstvo, zadnji dan pa je bilo mogoče obiskati podjetniško tržnico, na kateri sta naša šola in Območna obrtno-podjetniška zbornica skupaj v živo predstavljali lesarsko dejavnost. Našo razstavo smo odprli 26. 5., na ogled pa je bila do sobote, 30. 5. Na otvoritvi so dijaki pozdravili obiskovalce s pesmijo in besedo in povedali nekaj o zgodovini šole. Spomnili so na začetke njenega delovanja leta 1957, ko se je vanjo vpisalo 21 učencev, ki so se izobraževali za poklice mizar, strojni mizar, modelni in vzorčni mizar, brusilec orodij, izdelovalec vezanih plošč, furnirja in ivernih plošč ter žagar. Seveda niso mogli mimo let 1995/96, 96/97, ko je bilo na šoli kar skoraj 900 dijakov, in prihajajočega šol. leta, ko jih bo v petih različnih programih – lesarski tehnik, les. tehnik PTI, mizar, obdelovalec lesa in okoljevarstveni tehnik - še okrog 260. To je tudi razlog, da smo se povezali s strojno šolo, dijaškim domom in višjo šolo za strojništvo in lesarstvo v Šolski center Škofa Loka. Razstavljenih je bilo veliko različnih izdelkov dijakov zaključnih letnikov, med njimi pa je največ pozornosti vzbu- * ŠC Škofa Loka, Lesarska šola Škofa Loka, Kidričeva , 4220 ŠKOFJA LOKA ■ Šahovska mizica v obliki škorpijona, ki jo je izdelal jernej markelj (foto: irena leban). dila mizica v obliki škorpijona z intarzirano šahovnico na hrbtišču (Jernej Markelj). Precej neobičajen izdelek je bila tudi maketa brunarice (Aleš Godnov), ki je nastala ob upoštevanju vpliva lune na sečnjo lesa, kar je dijak raziskoval v svoji projektni nalogi. Omembe vredni sta bili tudi dve razstavljeni raziskovalni nalogi, ki sta na regijskem tekmovanju s področja tehnike in tehnologije osvojili prvo mesto, na republiškem pa sta leSWOOd 61(2009) št. 6 dobili bronasto priznanje. Raziskovalna naloga šestih dijakov 1. a razreda je predstavljala drevesne vrste na Loški učni poti (82 različnih drevesnih in grmovnih vrst), vključevala pa je tudi herbarij in ksiloteko (to še dopolnjujejo, ker je njihov cilj imeti najpopolnejšo zbirko vzorcev lesa v Sloveniji). V delavnici so sami izdelali tudi table za označitev dreves in grmov. Sicer pa je tudi Loška učna pot nastala v okviru raziskovalne dejavnosti na šoli leta 2006/07, pri tem pa smo sodelovali tudi z OŠ Ivana Groharja. V drugi nalogi pa sta se dva dijaka četrtega letnika ukvarjala z zamenjavo energenta za ogrevanje na šoli in dokazala njeno varčnost in ekološkost. Na otvoritvi razstave je dijake in obiskovalce nagovoril tudi direktor Alplesa Železniki g. Zupanc, ki je pohvalil razstavljavce in njihove mentorje ter vse kljub manj obetavni stvarnosti dodatno spodbudil za nadaljnje delo v lesarski stroki. Razstavo je letos obiskalo nekaj več obiskovalcev kot prejšnja leta, veseli pa smo bili tudi zahvale in priporočila za nadaljnje sodelovanje Razvojne agencije Sora d. o. o. in Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofa Loka, saj tako vidimo, da trud vseh sodelujočih ni bil in ni zaman in da so vsi, še tako majhni in na prvi pogled nepomembni koraki, smiselni in pomenijo nadaljevanje poti. ■ dijak aleš godnov se je predstavil z maketo brunarice (foto: irena leban) ■ Razstava v škofeloški Kašči je bila ena od dejavnosti v okviru Tedna obrti in podjetništva na loškem, ki sta ga letos tretjič organizirali Razvojna agencija sora d. o. o. in območna obrtno-podjetniška zbornica Škofa loka ob podpori občin gorenja vas-Poljane, Škofa loka, Železniki in Žiri. leSWOOd 61(2009) št. 6 CD >ISI CD c_ CD .a O Dušan hREN, zdenka StEBLOvNIK ŽUPAN* »UPORABI mE šE ENKRAt« – KONStRUKCIjSKO – OBLIKOvALSKI UčNI PROjEKt vIšjEšOLSKIh štUDENtOv LESARStvA IN OBLIKOvANjA mAtERIALOv Na Višji strokovni šoli Lesarske šole Maribor so v okviru učnega projekta »Uporabi me še enkrat«, ki predstavlja projektni pristop dela pri konstrukcijsko-oblikovalskih predmetih, študentke in študenti prvega letnika višje šolskega strokovnega študijskega programa lesarstva in programa oblikovanje materialov (les), snovali in izdelali številne zanimive izdelke. Obenem je cilj tega projekta tudi prikaz možnosti za »re-use« oziroma ohranjanje lesa in lesnih izdelkov v čim daljši rabi ob iskanju izvirnih rešitev za njegovo uporabnost in dodano vrednost. Že samo snovanje novih izdelkov je za študente, še zlasti za tiste, ki se šele prvo leto srečujejo s področjem lesarstva, zahtevna in odgovorna naloga. Vse pa postane še težje, ko moramo pri snovanju in izdelavi upoštevati številne zahteve. Osrednja je bila ta, da je bilo treba stare lesene predmete ali njihove dele, ki bi sicer ali pa so že končali na smetišču, podstrešjih in drugje, na čim bolj izviren način vključiti v nove izdelke. Druga zahteva je bila ta, da izdelki služijo kot del notranje opreme oziroma pohištvo. Veliko izdelkov je tako namensko izdelanih, zato med njimi včasih ne gre iskati skladja. Pri tako unikatnih izdelkih je poudarek na izvirnosti in estetiki, uporabnost pa je razumljiva sama po sebi. Žal je bilo potrebno pri snovanju upoštevati še nekatere druge pogoje, ki so omejevali ustvarjalnost študentov na račun praktičnosti. Večinoma so izdelki manjših dimenzij ali pa razstavljivi, da jih je bilo mogoče prevažati z osebnim avtomobilom. Že na začetku smo se zavedali, da nekateri izdelki ne bodo povsem brez napak, se pa na njih na zaključnih konzultacijah oz. na predstavitvah in zagovorih izdelkov veliko naučimo, kar je dobrodošlo, saj vendarle gre za učni proces. V fazi ustvarjalne blokade pade tudi kakšen očitek študentov, zakaj se jim v fazi snovanja in izdelave pušča toliko svobode, a bi verjetno bile reakcije ravno obratne, če bi predavatelj preveč posegal v delo študentov. Tudi takšne odzive na zagovorih in med delom izkoristimo kot sredstvo za nova spoznanja in učenje. Koristno za vse je tudi delovno druženje študentov »lesarjev« in »oblikovalcev« naše šole, ki se tako učijo spoštovanja in soočanja različnih talentov, znanj in timskega dela za dosego višje končne vrednosti. Razstava bo na ogled v avli šole od 01.07. do 20.08.2009 od PON. do PET. med 8.00 in 13.00. uro. V nadaljevanju predstavljamo nekaj fotografj izdelkov, mentorja in študentov, lahko pa si jih ogledate tudi na spletni strani višje šole www.visjales-mb.org. ■ avtor: Kristjan mojzeš * Lesarska šola Maribor, Lesarska 1, 2000 MARIBOR ■ avtor: aleš Prelog leSWOOd 61(2009) št. 6 ■ avtorja: benjamin mikolič, Peter božič ■ avtorja: Uroš bukovec, Tadej Tibaut Vabimo Vas, da poleti obiščete našo novo GOZDNO UČNO POT v Studenškem gozdu. Po sproščujočem sprehodu skozi gozd pa ste prisrčno vabljeni, da si ogledate razstavi: ` izvirnih pohištvenih izdelkov študentov programa lesarstvo in oblikovanje materialov Višje strokovne šole Lesarske šole Maribor, ki so nastali v sklopu projekta »UPORABI ME ŠE ENKRAT« ter ` rezbarskih umetnin študentov programa oblikovanje materialov (les) Višje strokovne šole Lesarske šole Maribor, pod naslovom »OD LESA DO SRCA«. leSWOOd 61(2009) št. 6 CD >ISI CD c_ CD .a O Andrej OttO* IzDELKI LESARjEv NA SGtLš SLOvENj GRADEC Kot bi trenil, je minilo še eno šolsko leto, kar je mnoge dijake presenetilo in v naši majhni delavnici je zadnji mesec kar mrgolelo. Mnogi so skušali nadoknaditi zamujeno. Iz dijakov je kar vrelo od optimizma, hkrati pa so mnogi fe-gmatično pozabili, da se čas zaradi njih pač ne bo ustavil. To so naše nove generacije dijakov, ki nam časovne okvirje postavljajo na glavo. V delavnicah so se vsi trudili dokončati izdelke, za katere smo se dogovorili med šolskim letom. Po starem nepre-novljenem programu je opravljala zaključni izpit zadnja generacija mizarjev. Za nalogo so si dijaki sami izbrali izdelek. Prevladovale so mizice in omarice. Mentorja sta dijake le usmerjala in preverjala, da je delo potekalo varno. Obdelovalci lesa iz drugega letnika so imeli še redni pouk. Dokončevali so svoje izdelke iz druge polovice leta. Pod mentorstvom g. Štefana Pirnata so letos zelo presenetili z izvirnimi mizicami, ki so vsebovale intarzije, rezbarije, ene so imele stilne, druge pa stružene noge. Prvi letniki pri programu lesarski tehnik so morali dokončati po dva izdelka: za PP in CNC. Prva generacija v prenovljenem programu se je dobro izkazala, saj so pomagali sprogramirati in porezkati 180 tabel z napisi, hkrati so izdelali programe za svoje, pri nekaterih precej zahtevne izdelke. Zanimivo je, da so dijaki pri svojih izdelkih pogosto uporabili grebenasto vez, ki jo vse redkeje opažamo pri izdelkih obrtnikov. Dijaki so na CNC-stroju izdelali osnovo za greben, grebenasto letev pa so izdelali s pomočjo ročnega rezkalnega stroja. Takšna vez na širokih lepljenih ploščah zanesljivo najbolj drži in preprečuje zvijanje ter razpoke. V drugem letniku so lesarski tehniki najprej izdelali izdelek za projektno nalogo, nato pa so v sodelovanju z ravnateljem, g. Ivanom Škodnikom pri izbiri in načrtovanju izdelka za 4. izpitno enoto še posebej poudarili vključevanje dela ali detajla kozolca toplarja, ki je značilen za Mislinjsko dolino. Pri tem so pogosto uporabili nosilne roke. Izstopal je tudi masiven stol dijaka Marka Pesjaka, z naslonom, oblikovanim kot kozolec. Vse okrogline so dijaki obdelali na CNC-stroju. V delavnici smo pripravili razstavo izdelkov, ki so si jo lahko ogledali dijaki in njihovi starši, osnovnošolci, drugi učitelji, obrtniki in gospodarstveniki, skratka, veseli smo bili vsakega obiskovalca. Vsako leto si razstavo ogleda tudi g. Silvo Pritržnik, direktor podjetja Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, s katerim sodelujemo pri izgradnji lesenih hiš. Znova je bil zelo navdušen nad izdelki. * učitelj PP, Šolski center Slovenj Gradec, Srednja gostinsko turistična in lesarska šola, Gosposvetska 4, 2380 SLOVENJ GRADEC slika 1. obdelovalci lesa iz drugega letnika so letos zelo presenetili z izvirnimi mizicami, ki so vsebovale intarzije, rezbarije… leSWOOd 61(2009) št. 6 ■ Obiskal nas je tudi župan Mestne občine Slovenj Gradec, g. Matjaž Zanoškar, ki je navdušeno ponovil, da imamo na Koroškem les in ga moramo znati prav uporabiti. Takšnega sodelovanja si želimo še naprej. Zavedamo se, da je treba mlade že zelo zgodaj usmerjati v lesarski poklic, da bodo v njem skupaj z nami začutili veselje in videli prihodnost. Tudi zato moramo mladim ponuditi dobre razmere za izobraževanje. Trudili se bomo, da jim bomo tudi v novem šolskem letu te lahko omogočili. Le tako bomo lahko zapolnili pomanjkanje dobrih lesarskih poklicev v industriji in obrti. slika 2. v delavnici smo pripravili razstavo izdelkov, ki so si jo lahko ogledali dijaki in njihovi starši, osnovnošolci, drugi učitelji, obrtniki in gospodarstveniki. ■ slika 3. v drugem letniku so lesarski tehniki v sodelovanju z ravnateljem za 4. izpitno enoto pri oblikovanju pohištva vključevali dele ali detajle kozolca toplarja, ki je značilen za mislinjsko dolino. leSWOOd 61(2009) št. 6 CD >ISI CD c_ CD .a O ■ valentin PEčAvER* POKLICNA mAtURA IN PROjEKtNE NALOGE NA SREDNjI GRADBENI IN LESARSKI šOLI NOvO mEStO Tako kot vsako leto smo tudi letos na naši šoli pripravili zagovor zaključnih projektnih nalog dijakov drugih letnikov smeri lesarski tehnik – poklicno tehniško izo braževanje. Posebnost tega programa je, da so dijaki pred tem končali že triletni program za mizarje. V praktičnem znanju v nadaljevanju poklicno tehniškega izobraževanja še izpopolnjujejo znanja iz rezbarjenja, restavriranja po hištva itd. Letos nismo organizirali razstave lesnih izdelkov iz različnih razlogov: glavni razlog je prostorska stiska, povezana z gradnjo prizidka šole. Razstavo bomo tako pripravili drugo leto, ko bodo gradbena dela v zaključni fazi. Upamo, da se bomo v naslednjem šolskem letu lahko spet predstavili tudi na razstavi izdelkov lesarskih šol na Ljubljanskem pohištvenem sejmu. Žal so jo v letošnjem šolskem letu na Gospodarskem razstavišču odpovedali. Letos sta me kot mentorja in člana izpitne komisije najbolj prijetno presenetila dva izdelka. Prvi je bil tamburica, drugi pa rezbarija. Tamburico sta v celoti načrtovala in izdelala dijaka Seba-stjan Barborič in Jože Šoštarič, rezbarijo pa je izrezljal dijak David Povše. Avtorja sta tamburico - bisernico, ki jima je bila velik izziv, izdelala sama, pri tem sta bila zelo prizadevna, iskala sta nasvete pri glasbenikih, izdelovalcih glasbil in prebrala kar precej strokovne literature. Dijaka sta tudi glasbenika, igrata v tamburaškem orkestru in drugih ansamblih. Tamburica je tradicionalna in neavtohtona kulturna dobrina južnih Slovanov. Razvila se je že v stari kulturi Mezopotamije. Danes je razširjena tudi severneje, na Slovaškem in še drugje. Godec na tamburici se ime nuje tamburaš. Bisernica je najmanjša tamburica v tamburaškem zboru in ima najvišji zvok, zato je še posebej izpostavljena v orkestru. Kot mentor sem jima svetoval, da izdelata unikatno »slovensko« verzijo. Iz lesa javorja sta izdelala obod in vrat tamburice, za zgornjo resonančno ploščo sta uporabila smrekovino, češnjevino pa za ubiralko, na katero sta pritrdila prečke. Na zgornji resonančni plošči je unikatna in-tarzija z motivom gorenjskih nageljnov. Površinsko je tamburica obdelana z rdečim in brezbarvnim poli uretanskim lakom. Na zagovoru je Sebastjan Barborič zaigral nanjo, posnetek bo objavljen na spletni strani šole. Slovenci smo lahko ponosni na to, da imamo veliko dobrih izdelovalcev akustičnih glasbil, pri katerih je izbira in obdelava lesa še kako pomembna. To dejstvo verjetno ni naključje, ker sta glasba in obdelava lesa očitno že v naši naravi. Kot lesarji pedagogi smo veseli in ponosni, da se dijaki in študentje velikokrat lotijo izdelave tovrstnih zaključnih izdelkov. Ni pa jih veliko, ki bi začeli iz nič v domači garažni delavnici, zato si omenjena ustvarjalca tamburice zaslužita še posebno pohvalo. Za rezbarjenje je Davida Povšeta navdušil njegov oče in predstavljena rezbarija je ena izmed mnogih njegovih * univ dipl. inž. lesarstva, Šolski center Novo mesto, Srednja gradbena in lesarska šola, Šegova ulica, 8000 NOVO MESTO, e-pošta: valentin.pecaver@guest.arnes.si slika 1. druga stopnja izdelave tamburice - obdelava trupa. leSWOOd 61(2009) št. 6 ■ del. Zrezbarjen relief je po mojem mnenju in mnenju kolegic in kolegov pedagogov iz umetnosti in prakse lep in kvaliteten izdelek (slika 5), ki ga je vredno videti. ■ slika 2. brušenje, glajenje tamburice ■ slika 4. dijaka sebastjan barborič in jože Šoštarič med zagovorom naloge ■ slika 3. Končni izdelek - tamburica ■ slika 5. dijak david Povše z rezbarijo leSWOOd 61(2009) št. 6 CD >ISI CD c_ CD .a O Bojan KOvAčIč* PROjEKtNI DNEvI NA LESARSKI šOLI NOvA GORICA Projektno delo v prenovljenih izobraževalnih programih je namenjeno doseganju integriranih ključnih kompetenc v povezavi s poklicnimi cilji. Na Tehniškem šolskem centru Nova Gorica – Strojni, prometni in lesarski šoli smo se v lesarskih programih (3. letnik programa mizar in 1. ter 2. letnik lesarski tehnik - pti) odločili za izvedbo projektnega dela na temo KULTURNA DEDIŠČINA. Kot vodilni moto, ki je izražal naše cilje, smo zapisali: »SPOZNATI – DOKUMENTIRATI – OHRANITI«. Projektna dejavnost je potekala načrtovano in v več korakih: 1. načrtovanje aktivnosti in temeljito seznanjanje dijakov s cilji in raznovrstnimi oblikami dediščine (materialna, nematerialna, kulturna, tehnična, ljudsko izročilo …); ■ Črna kuhinja v Kosmačevi rojstni hiši (foto: bojan Kovačič) 2. priprava za delo na terenu (dogovori za strokovno vodstvo etnologa, priprava na intervju, določitev nalog za dijake – npr. snemanje, fotografranje, priprava referatov …); 3. delo na terenu (intervju z bratom Cirila Kosmača, bivalna dediščina 20. st., kulturna dediščina Šentviške planote; 4. domače delo dijakov (popis družinske dediščine, opis izbranega eksponata, priprava na razstavo in predstavitev); 5. javna predstavitev rezultatov s priložnostno razstavo eksponatov družinske dediščine dijakov. Na lep pomladni dan, 8. 4. 2009, smo se odpravili na Šentviško planoto. Hodili smo po čudoviti naravi ob Idrijci in po Šentviški planoti ter spoznavali različne oblike dedišči- * univ. dipl. inž. Tehniški šolski center Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola, Cankarjeva 5, 5000 NOVA GORICA, e-pošta: bojan.kovacic@guest.arnes.si ne, jo dokumentirali ter dijake spodbujali k razmišljanju, kako bi jo ohranili. Na poseben delovni list, ki smo ga skupaj oblikovali, so nato dijaki navedli vse oblike materialne in nematerialne dediščine, s katerimi se srečujejo doma in v širši družinski skupnosti. Nato so izbrali vsaj en predmet, podrobno opisali njegovo zgodovino, stanje, nujne ukrepe za njegovo ohranitev ter podpisali simbolično izjavo, s katero se zavezujejo k skrbi za svojo dediščino. Sledila je razstava izbranih predmetov in javna predstavitev rezultatov projektnih dni, ki je potekala 12. 5. 2009. Projektno delo je v strnjeni obliki potekalo dan in pol, ko je tudi odpadel redni pouk, dijaki pa so ob pomoči mentorjev veliko naredili tudi doma. V okviru projektnega dela smo uspešno povezali vse bine pouka maternega jezika, matematike, umetnosti, družboslovja, naravoslovja in lesarske stroke, skozi celotno delo leSWOOd 61(2009) št. 6 pa smo poudarjali oblikovanje odnosa do narave in kulturne dediščine. Glede na odziv in sodelovanje dijakov v projektnem delu ter na rezultate opravljene evalvacije smo ugotovili, da predstavlja naši mladini dediščina pomembno vrednoto ter da se jim zdi tak način dela zanimiv. Dijaki so tudi predlagali, da temo nadaljujemo v smeri dokumentarne predstavitve tradicionalnih lesarskih poklicev kot so kolar, tesar, rezbar … in sicer tako, da bi bil dokument avtentičen vir izročila in njegove ohranitve. Konkretni cilji, ki smo jih dosegli: 1. motivirali smo dijake za aktivno delo pri spoznavanju, dokumentiranju in ohranjanju kulturne dediščine; 2. posneli smo polurni voden intervju z Vladimirjem Kosmačem (bratom Cirila Kosmača); 3. posneli smo veliko slikovnega in flmskega materiala ter gradivo zmontirali v enourni flm; 4. seznanili smo se z osnovnimi ukrepi zaščite lesarske tehnične in bivalne dediščine ter osnovnimi zakonitostmi strokovnega restavriranja; 5. dijaki so popisali in dokumentirali družinsko dediščino, tudi njeno stanje in predvideli nujne ukrepe za zaščito in primerno obliko hranjenja. Prevzeli so skrb za svojo dediščino; 6. dijaki so javno predstavili svoje delo in pri tem uporabljali različne oblike predstavitev; 7. dijaki so začutili potrebo in predlagali poglobljeno obravnavo teme na področju lesarske dediščine. Bralce vabimo, da si naše flmske dokumente ogledate na spletni strani centra: www.tsc.si miha hUmAR* jELOv KORENIčNIK - RDEčA tROhNOBA Kot eden prvih je jelov koreničnik (Heterobasidion anno-sum (Fr.) Bref.) opisal znani idrijski naravoslovec Scopoli. Leta 1772 jo je poimenoval Poria perspicillum. Jelov kore-ničnik ima večletna plodišča, nepravilne oblike, z zelo zgu-bano površino. Običajno so velika okoli 10 cm, v posameznih primerih pa lahko zrastejo celo do 40 cm. Trosnjaki se prilegajo podlagi na kateri rastejo ter pogosto obraščajo travo, iglice, borovničevje … Dokler klobuk raste ima značilen razgiban, svetel rob, ki preko oranžnega pasu prehaja v rjavo barvo. Površina trosnjaka sčasoma potemni. Belo ali rumenkasto belo trosišče je sestavljeno iz drobnih, do 1 cm globokih cevk. Včasih so plodišč skorjasto priraščena na podlago in jih sploh opazimo saj so povsem prekrita z opadom. Klobuk je neužiten, plutasto meso je bledo rumeno. Jelov koreničnik ima za višje glive neobičajno lastnost, oblikuje tudi nespolna trosišča-konidije. * doc. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina c. VIII/34, 1000 Ljubljana,e-pošta: miha.humar@bf.uni-lj.si Gliva H. annosum je ena izmed najpomembnejših pato-genov v iglastih gozdovih severne poloble. Samo v ZDA letno povzroči za milijardo dolarjev škode. Primerljivo škodo povzroča tudi v evropskih gozdovih. Glivo najdemo na štorih in spodnjem delu debel iglavcev (najpogosteje smrekovih in jelovih), redkeje tudi listavcev. Okužena drevesa navadno ne odmrejo, tako da okužbo velikokrat opazimo šele ob poseku. H. annosum navadno razrednoti spodnji, gospodarsko najvrednejši del debla, stara dreves pa imajo pogosto razkroje tudi zgornji del koreninskega sistema. Razkrojen les je rdečerjavo obarvan (od tod ime rdeča trohnoba), vendar jelov koreničnik ne povzroča rjave, temveč belo trohnobo. Rdeče obarvanje ni posledica razgradnje temveč je vzrok temu oksidacija jedrovinskih snovi. Zato barva trohnečega lesa ni odvisna le od starosti okužbe, temveč tudi od vrste iglavca. Pri macesnu je okužen les najprej temno siv, nato pa temno rdeče rjav. Pri jelki je obarvanost okuženega lesa najprej sivo rjava, kasneje pa pridobi rožnat odtenek. Trhla smrekovina je navadno rdeče rjave barve. Jelov koreničnik je ena izmed les 61(2009) št. 6 ■ Plodišče - trhel les (foto: miha humar) najpomembnejših povzročiteljic rdeče trohnobe, poleg nje jo povzročata še: Heterobasidion parviporum in He-terobasidion abietinum. Omenjenih gliv na podlagi morfoloških lastnosti pogosto ne moremo razlikovati. Jelov koreničnik ne razširja le s sporami, temveč gliva prek ri-zomorfov okužuje tudi zdrava drevesa. Le ti se z okuženih dreves na zdrava drevesa širijo s hitrostjo do 2 m / letno, zato je še posebej nevarna v gostih sestojih iglavcev. Pogosto so vzrok poškodbam tudi poškodbe na spodnjem delu debel nastale pri spravilu lesa, gradnji gozdne infrastrukture, vožnji z motornimi vozili v gozdu … Priznani nemški strokovnjak prof. dr. Olaf Schmidt poroča, da to glivo v posameznih primerih lahko najdemo celo v hišah. Pri tem meni, da je vzrok za okužbo verjetno vgradnja okuženega lesa. Razširjanje glive lahko najučinkoviteje preprečimo u ustrezno higieno v gozdu. Z jelovim ko-reničnikom okužene štore moramo po poseku odstraniti iz gozda. Poleg tega se moramo pri načrtovanju gozdov izogibati monokulturnim nasadom iglavcev. V preteklosti so za zatiranje uporabljali tudi kemikalije, predvsem boraks in ureo. Kakorkoli, uporaba kemikalij v gozdu ni zaželena, zato predvsem v Kanadi vedno bolj pridobiva na pomenu tudi bio tehnološka zaščita. Sveže posekane štore namerno okužijo z izbranimi kulturami saproftskih gliv. Najpogosteje se upo rablja kulture gliv Phlebiopsis gigantea, Bjerkandera adusta, Fomitopsis pinicola in Chondrostereum pur-pureum. Komer cialna biocidna pri pravka na osnovi teh gliv sta na voljo pod imenoma “Myco-Tech-paste” in “Chon trol paste”. Kakorkoli, pričakovati je, da se bodo težave povezane z jelovim koreničnikom zaradi globalnega segrevanja še povečevale. Zaradi vedno močnejših viharjev bo poškodovanega vse več drevja, ostrejše suše pa bodo poskrbele za slabše fziološko stanje dreves in s tem večjo dovzetnost na okužbo. Po drugi strani pa je tudi okužen sestoj bolj občutljivi na ve-trolome, snegolome in podobne ujme. ■ luknjičasto trosišče (foto: miha humar) les 61(2009) št. 6 Niko tORELLI* POhLEP IN mALOmARNOSt ALI KjE SI RIO Naj nam na začetku zapoje slavni argentinski duo Pimpinela svojo čudovito pesem Palabras ali pa kar Elda Viler in Boris Cavazza v odlični domači priredbi »Besede, besede, besede« in še enkrat »besede, besede, besede«. Tako nekako mednarodna skupnost rešuje problem podnebnih sprememb. Slovenija mora v skladu s Kjotskim protokolom, ki ga je ratif-cirala julija 2002, do l. 2012 zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 8 odstotkov glede na l. 1986, ko so izpusti presegali 20 mio. ton. Začeli smo trgovati z emisijami CO2. Ministrstvo za okolje danes ugotavlja, da Slovenija izpuste CO2 žal celo povečuje, predvsem na rovaš naraščajočega tranzitnega prometa, ki prispeva četrtino vseh izpustov. K temu Slovenci kupujemo avtomobile s preveč emisijami CO2 in se raje kot z železnico vozimo z letalom. Uporabljali naj bi več obnovljivih virov: poleg vodne, vetrne in sončne energije tudi vse več »lesne biomase«. Politiki in ekologi kujejo nove všečne izraze kot so »nizkoogljično gospodarstvo« (low carbon economy) »ogljični odtis« ali »CO2 odtis« (carbon footprint) pa brez-papirno poslovanje (paperless ofce) in še kaj spodbudnega, zgodi pa se bore malo. Elda in Boris imata slej ko prej prav … * prof. dr. dr. h. c., Skaručna 26A, 1217 Vodice, e-pošta: niko.torelli@hotmail.com Gozdovi pomagajo kolikor morejo, vsega fosilnega CO2 pa le ne morejo »požreti«, pa tudi hraniti ga ne morejo v nedogled. Še več, rastoči gozd je ogljikov ponor, dokler v procesu fotosinteze »fksira« več ogljika, kot ga odda z dihanjem last nih tkiv in razkrojnih orga nizmov. Mlad, hitro rastoč gozd sekvestrira veliko ogljika, vendar »drži« manj ogljika in obratno: starejši gozd morda ne se-kvestrira več ogljika, ga pa veliko hrani. Pri tem je pomembna predelava (kvalitetnega) lesa v izdelke z dolgo življenjsko dobo, ki še naprej skladiščijo ogljik. Poleg ohranjanja in povečevanje gozdnih ogljikovih poolov v smislu ogljičnega gospodarjenja z gozdovi (carbon forestry) je v tem kontekstu zelo pomembno nado mešča nje »umazanih« materialov z veliko vsebnostjo »sive« energije z neugodnim »življenjskim ciklom« in fosilnih energentov s CO2-nevtralnim in obnovljivim lesom (substitucijsko gospodarjenje). Nikoli ne pozabimo, da so gozdovi visoko produktivne »energijske tovarne«, lesni izdelki pa »nizkoenergijski produkti«. Obširni, ohranjeni in ekosistemsko, zdržno in multifunk-cijsko gospodarjeni slovenski gozdovi omogočajo maksimalni ponor ogljika v Evropi, pri čemer je specifčna bilanca gozdnega C izražena na enoto celotne površine države pribl. 150 g m-2 a-1. Na izjemen pomen gozda za blaženje klimatskih sprememb v Evropi kaže tudi razmerje med se- les 61(2009) št. 6 kvestriranim ogljikom v drevesnih tkivih in v tleh ter letno emisijo, ki znaša za Evropo pribl. 22 : 1 in za močno industrializirano Nemčijo 10 : 1. Po izračunih GIS je razmerje za Slovenijo 35 : 1, pri čemer naši gozdovi v nadzemni in podzemni »dendromasi« skladiščijo 20 krat več ekvivalentov CO2 kot znašajo letne emisije. Letna akumulacija CO2 v slovenskem gozdu predstavlja vsaj 30 % letne emisije CO2 . COP7 v Marakešu nam je na račun čl. 3 (3.3. Zaraščanje in 3.4 Gospodarjenje z gozdovi) podelil odpustek v obliki uporabe gozdnih ponorov do višine 0,36 Mt C oz. 1,3 Mt CO2) na leto v prvem ciljnem obdobju 2008-2012. Evropa želi zmanjšati energetsko odvisnost in hkrati povečati delež svojih obnovljivih virov energije, tudi lesne biomase. Prihaja do križanja interesov med energetiki, predelovalci lesa in gozdarji, ki naj bi z gozdovi gospodarili ekosistemsko in zdržno. Vsakič, ko se pojavi nova »bela knjiga« ali »sveženj«, ki poziva k večji rabi obnovljivih virov, nas gozdarje in lesarje nekoliko zaskrbi. Bela knjiga o obnovljivi energiji (1997) je do 2010 predvidela podvojitev obnovljivih goriv s takratnih 6 % na 12 %. Tako bi utegnil nastati primanjkljaj lesa v višini pribl. 163 mio m3. To bi se lahko odrazilo v povečanemu pritisku na gozdove, opuščanju ekosistemskega zdržnega gospodarjenja, uvajanju »umazanih« nelesnih materialov in resnih posledicah za trg lesa in lesnih ostankov. Pod vprašajem bi bila konkurenčnost lesne industrije v Evropi. Nekatere države so to razumele kot »pokuri več lesa in stimuliraj njegovo rabo s subvencioniranjem zelene energije«. Posledice so se kaj kmalu pokazale v obliki podražitev ža-govine, sekancev in manj kakovostnega lesa in slednjič zapiranja tovarn lesnih tvoriv. Biomasni akcijski plan EU (2005) je spet vznemiril gozdarje in lesarje, saj bi realizacija tega plana povzročila letni primanjkljaj lesa pribl. 140 mio m3 lesa. Na zelo odmevni novinarski konferenci »Veliko gozda, malo lesa« so evropski lesarji in gradbeniki izrazili svojo bojazen z »Uporabi les, preden ga pokuriš«. Pri tem ne smemo pozabiti ključnega sporočila Izjave o gozdnih načelih iz Ria (1992), da moramo obravnavati gozd na holističen in uravnotežen način znotraj celovitega konteksta zdržnega razvoja, upoštevaje »multifunkcijski« pristop. In še nekaj lepo rimajočih se številk! Energetsko-podnebni sveženj EU (2008), imenovan popularno 3 × 20, zahteva do 2020 poleg zmanjšanja izpustov toplogrednih virov za 20 % in povečanja energetske učinkovitosti za 20 %, tudi povečanje obnovljivih virov energije za 20 %. Slovenija bi morala tako do l. 2020 povečati rabo obnovljivih virov iz sedanjih 16 % končne energije na 25 %, kar pomeni najmanj podvojitev uporabe lesne biomase. Gozdarski paket (okt. 2008) predvideva prenehanje krčenja površin gozdov do 2030 in 50 % zmanjšanje uničevanja tropskih gozdov do 2020. Lepo in prav … Toda, le komu koristi to leporečje?! Prav te dni smo zvedeli, kako Indijanci s sulicami zapirajo dostop v mestece Yurimagua na odmaknjenem amazonskem območju severnega Peruja in tako protestirajo proti vladnim nameram, da bi v deževni gozd pripeljala tuja energetska in rudarska podjetja. V takšnih okoliščinah postaja usklajevanje ekonomskih, ekoloških in socialnih funkcij v kontekstu sodobnega večnamenskega ekosistemskega zdržnega gospodarjenja z gozdnimi viri vse zahtevnejše in pomembnejše. Na našo vest trkajo pomanjkljivo izvajani sklepi Konference ZN o okolju in razvoju (UNCED) 1992 v Riu de Janeiru z Agendo 21, Deklaracijo o okolju in razvoju, (resda zakonsko neobve-zujočo) Izjavo o Gozdnih načelih, Okvirno konvencijo ZN o podnebnih spremembah in Okvirno konvencijo ZN o biološki raznovrstnosti, prav tako smernice Medvladnega odbora za gozdove (IPF) 1995-1999, Medvladnega foruma za gozdove (IFF) 1997-2000, kot tudi številne deklaracije in resolucije Strasbourške (1990), Helsinške (1993), Lizbonske (1998), Dunajske (2003) in Varšavske (2007) Ministrske konference o varovanju gozdov v Evropi (MCPFE), opominja pa nas tudi neizpolnjen Kjotski protokol kot amandma k Okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah. Prav na koncu bi toplo priporočal manjšo porabo papirja, manj interkontinentalnih potovanj na razne »podnebne«in druge množične konference, večjo porabo dolgotrajnih lesenih izdelkov iz domačega »kratkoprogaškega« lesa, še posebej hiš in predvsem vsakršno varčevanje kot protiutež pohlepu. Časopisi bi bili lahko precej tanjši. Končali bi se lahko z drugo stranjo … Kako ganljivo izvajamo premike ure dvakrat letno, zakaj ne bi enako disciplinirano, npr. 1. novembra navlekli puloverje in 1. decembra še drugega ter tople nogavice! Okolje, gozdovi in naše zdravje bi nam bili za to hvaležni. In nehajmo se tolažiti z mislijo Ch.M. Sc-hulza v Peanuts: »Naj te ne skrbi, da bo danes konec sveta; v Avstraliji je že jutri«. Če bomo korenito spremenili svoj odnos do narave, se bomo smeli tolažiti s spodbudno mislijo velikega Sene-ke: Ne sis miser ante tempus, cum illa, quae velut imminentia expavisti; fortasse nunquam ventura sint, certe non venerint. »Ne smeš prezgodaj postati nesrečen, kajti grozeča nadloga, ki se je bojiš, se morda ne bo nikoli zgodila, vsekakor pa se še ni pripetila.« Srečno! les 61(2009) št. 6 4-J C_ CL TD Strukturno skobljanje – novost, ki je privabila številne radovedne poglede Med številne novosti skupine WEINIG GROUP na letošnji Ligni je spadal tudi majhen nevpadljiv pano z razstavljenimi vzorci strukturiranega lesa. Kljub sramežljivi predstavitvi so vzor ci ves čas sejma privabljali številne radovedneže, ki so se spraševali za kaj sploh gre. Predstavniki Weiniga so jim zadevo z veseljem podrobneje razložili. V podjetju Weinig so namreč razvili nov postopek strukturira nja površine lesa, kar je bilo doslej omejeno večinoma na krtačenje na krtačnih ali brusilnih strojih. Gre za t.i. posto pek strukturnega skob ljanja, strukturiranje pa se izvaja na zgornjem ali spodnjem vrete nu (lahko tudi na večih vretenih) štiri-stranskega skobelj nega stroja. Poudarjena naravna struktura lesa se lahko razlikuje po globini strukturiranja, poudarjenosti, poteku itd. Seveda so se takoj pojavili dvomi, da bi ponovljivost vzorca lahko izničila naravni izgled in strukturo lesa. Toda pri strukturnem skobljanju se proflirna glava na Weinigovem skobeljnem stroju pomika levo-desno po naključnem vzorcu, ki ga generira krmilnik štiristranke. To nam zagotavlja unika-tnost vsakega obdelovanca in posledično ohranja naravni ‘look and feel’ končnega izdelka. Strukturno skobljanje se uporablja predvsem za proizvodnjo pohištva in stenskih ter talnih oblog in bo zagotovo popestrila ponudbo lesnih proizvodov. Kot revolucionarna novost pa predstavlja tudi priložnost za lesnopredelovalna podjetja, ki iščejo tržne niše v zasičenem trgu. Anže Ulčar, Intercet d.o.o. Delovanje zveze lesarjev Slovenije Na junijski seji se je Upravni odbor ZLS odločil za posodobitev računalniške in programske opreme ZLS ter potrdil nadaljnje poslovanje s sedanjo tiskarno. Poleg tega je bil obravnavan obdobni rezultat ZLS, v zvezi z njim pa so bile sprejete zadolžitve za posamezne nosilce aktivnosti na ZLS. Zveza lesarjev Slovenije je junija sodelovala pri predstavitvi in promociji projekta Les in lignocelulozni kompoziti, ki ga je pripravila programska skupina na BF Ljubljana pod vodstvom dr. Mihe Humarja. Razveseljiva je tudi informacija, da je učbenikom, ki jih je izdala Lesarska založba, CPI podaljšal veljavnost in jih uvrstil med še vedno aktualne učbenike za lesarsko stroko. mag. Nada Marija Slovnik glavna tajnica Zveze lesarjev Slovenije Srečanje po pol stoletja »So dnevi, ki so vredni spomina in to je prav gotovo tudi 50 – letnica našega začetka šolanja na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, ko nas je v prepolno učilnico 1. letnika sprejel razrednik gospod Štefan Cvetko ...« je pisalo na vabilu diplomantom L 4 A (šolsko leto 1961/62). Zbrali so se skoraj iz vseh slovenskih pokrajin: 2 sošolca s Štajerske (nekoč zaposlena tudi v GLIN-u in MARLESU), 2 z Gorenjske (oba LIP Bled), 1 s Primorske (KURIVO N. Gorica) ter 7 iz osrednje Slovenije (zaposleni med drugim tudi v podjetjih LIKO, HOJA, TAPO, MELODIJA, KURIVOPRODAJA, IMP …) Prijetne spomine so obujali v gostišču Repanšek na Homcu pod vršaci Kamniških planin. S. M. leSWOOd 61(2009) št. 6 hišni sejem INtERCEt 3.-5.9.2009, šenčur, Slovenija V prostorih podjetja Intercet, poznanega zastopnika nekaterih najpomembnejših proizvajalcev strojne teh nologije za obdelavo lesa, bo od 3. do 5. septembra potekal prvi Hišni sejem Intercet. Dogajanje bo po zagotovilih organizatorjev pestro in na vsak način zanimivo za vse predstavnike lesnopredelovalne branže – tako industrijskih kot manjših obrtniških obratov. Njihov osnovni cilj je namreč predstaviti paleto strojne opreme podjetij, ki jih zastopa. In ta je res široka. Skupina WEINIG GROUP s svojimi hčerinskimi podjetji Weinig, Dimter, Raimann, Grecon, Waco, Luxscan je vsekakor najbolj prepoznavno in najpomembnejše podjetje, ki ga zastopa Intercet, ponuja pa stroje za praktično vsa področja obdelave masivnega lesa. Veliko pozornosti bo deležna tudi dvorana, kjer bo predstavljena površinska obdelava lesa – Bürkle je pojem za kvaliteto predvsem pri valjčnem lakiranju z UV laki in oplaščanju 1D in 3D obdelovancev s folijami. Poleg tega pa imajo v svojem programu tudi stiskalnice za furniranje, linije za proizvodnjo vrat, linije za proizvodnjo večslojnega parketa … Na hišnem sejmu bodo razstavljeni tudi stroji Stegherr (znani predvsem po strojih za izdelavo izvrtin pri oknih in strojih za izdelavo križnih vezi) in koncept delovanja nemških komor za sušenje lesa Hildebrand-Brunner. Vsi razstavljeni stroji bodo priključeni, tako da se boste lahko v živo prepričali o kvaliteti obdelave, ki jo ponujajo. Organizatorji pa poleg ogleda delovanja strojev obljubljajo tudi bogat program predavanj in predstavitev. Tako vam bodo strokovnjaki s posameznih področij predstavili možnosti in postopke pridobivanja nepovratnih sredstev, pravilno izbiro in brušenje lesnoobdelovalnih orodij, lake in lužila za površinsko obdelavo lesa, zelo zanimiva pa bo tudi prezentacija posebnih področij skobljanja, npr. strukturnega skobljanja, izdelave koničnih proflov, uporabe vskočnega vretena, itd.. Ti programi bodo potekali ob določenih urah, tako da bodo zainteresirani obiskovalci svoj obisk lahko načrtovali v skladu s temami, ki jih najbolj zanimajo. 1. Hišni sejem Intercet torej res obeta obilo zanimivega dogajanja in organizatorji želijo, da bi prav to privabilo čim več obiskovalcev. Za organizacijo so se namreč odločili, ker verjamejo, da lahko strankam najkvalitetneje pomagajo v svojih poslovnih prostorih v Poslovni coni Šenčur. Številni razstavljeni delujoči stroji, sodobno opremljena sejna soba in expo center ter navzočnost strokovnjakov zagotavljajo odlično podporo in, kar je najpomembnejše, možnost poglobljenega svetovanja stranki. Zagotavljajo nam, da bo Hišni sejem Intercet postal tradicionalna prireditev in vas vljudno vabijo, da jih v začetku septembra obiščete. Anže Ulčar, Intercet d.o.o. ■ nekaj posnetkov iz novih intercetovih poslovnih prostorov v Šenčurju, kjer bo od 3. do 5. septembra potekal prvi hišni sejem intercet. leSWOOd 61(2009) št. 6 NAvODILA AvtORjEm zA PRIPRAvO PRISPEvKOv 1. PRiSPeVKi Revija Les objavlja izvirne in pregledne znanstvene ter strokovne prispevke s področja lesarstva, pohištvene industrije in z lesarstvom povezanih področij (arhitekture, oblikovanja, okolja, gradbeništva, etnologije …). Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. Za vsebino prispevka so odgo vorni avtorji. O obliki in datumu objave članka odloča uredništvo. 2. oBSeg PRiSPeVKoV Prispevki morajo biti pripravljeni v skladu s temi navodili. Znanstveni članki naj ne presegajo 18.000 znakov s presledki, po dogovoru z urednikom lahko le pregledni znanstveni članki obsegajo 27.000 znakov s presledki. Priporočena dolžina strokovnih člankov je 9.000 znakov s presledki. Za angleške prevode povzetkov so odgo vorni avtorji. Uredništvo revije Les zagotovi lektoriranje slovenskih tekstov. Tekstov prispevkov, zgoščenk in disket avtorjem ne vračamo. Na zahtevo avtorja vračamo slikovno gradivo. 3. JeziK V reviji Les objavljamo znanstvene pri spevke v slovenskem ali angleškem jeziku, strokovne pa le v slovenskem jeziku. 4. PoVzeTeK Za izvirne in pregledne znanstvene članke, morajo avtorji pripraviti povzetek v angleščini in slovenščini. Pri tujejezičnih avtorjih, bo za slovenski povzetek poskrbelo uredništvo. Povzetek mora podati jedrnato informacijo o vsebini prispevka. Okvirno naj zajema 1.000 znakov s presledki. 5. KlJučne BeSeDe Ključnih besed je lahko največ 8. Predstaviti morajo področje raziskave, podane v članku. Napisane morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Razvrščene naj bodo v abecednem redu slovenskih besed. 6. naSloV članKa Naslov članka naj bo kratek in razumljiv. Pri izvirnih in preglednih znanstvenih člankih, naj bo zapisan v slovenskem in angleškem jeziku. Za naslovom sledijo ime/imena avtorja/avtorjev (ime in priimek). 7. naSloV aVToRJa/aVToRJeV Pod imeni avtorjev naj bodo zapisane oštevilčene inštitucije od koder prihajajo avtorji prispevkov. Za vodilnega avtorja navedimo še naslov, telefonsko, faks številko in elektronski naslov. 8. PRegleDniCe, gRaFiKoni in SliKe Preglednice in slike naj bodo jasne; njihovo mesto mora biti nedvoumno označeno, njihovo število naj racionalno ustreza vsebini. Slike in preglednice morajo podpirati tekst. Vsi naslovi slik oziroma preglednic morajo biti navedeni v slovenskem in angleškem jeziku. Za angleške naslove preglednic in slik so odgovorni avtorji. Naslove preglednic pišemo nad preglednico, naslove slik pa pod slike. Preglednica 1. Vpliv širine branik na gosto to smrekovega lesa Slika 1. Poškodba hišnega kozlička (foto: Janez Puhar) 9. liTeRaTuRa in ViRi Pri znanstvenih prispevkih uporabljeno literaturo citiramo med besedilom, pri strokovnih pa ne. Več avtorjev istega dela citiramo po naslednjih načelih: delo do dveh avtorjev (Priimek in Priimek, leto)« npr. (Cankar in Prešeren, 1984)]; delo več kot dveh avtorjev (Priimek prvega avtorja in sod., leto), na primer (Kovač in sod., 2002). V kolikor ime avtorja kake trditve navedemo v tekstu, je dovolj če poleg zapišemo le letnico objave. V primeru da eno trditev podkrepimo z dvema ali več viri, jih razvrstimo po letnici objave in ločimo s podpičji (Cankar, 1992; Žgajner in sod., 1998). Standarde navajamo le s kra tico standarda in letnico izdaje, na primer (SIST EN 113, 1996). Zakonodajo navajamo s kratico, ki nastopa v uradnem listu (BPD 98/8/EC, 1998) (ZKem, 2006). Kot vire navajamo le javno dostopno literatura. Citiranje internih poročil, ekspertiz, neobjavljenih podatkov ni zaželeno. Literaturo uredimo po abecednem redu. Imena avtorjev pišemo odebeljeno: • Članek: Kovačič j., Prešeren m. (2000) Relevantne lastnosti hrastovine. Les, 52: 369-373 • Knjiga: Richardson h.W. (1997) Handbook of copper compounds and applications. M. Dekker, New York, 325 • Poglavje v knjigi: Kai Y. (1991) Chemistry of Extractives. V: Wood and Cellulosic Chemistry. Hon DNS (Ur.), Shiraishi N (Ur.), Marcel Dekker, New York, 215-255 • Zakonodaja: Biocidal Products Directive 98/8/EC (1998) Ofcial Journal of the European Communities L 123:1-63 • Standard: EN 113 (1996) Wood preservatives; Determination of the toxic values against wood destroying basidiomycetes cultured an agar medium. • Internetni vir: Pri dokumentih dostopnih le prek interneta, so elementi navedbe: avtor (če je znan), naslov dokumenta, leto, organizacija (če je znana), datum zadnje spremembe (če je znan), URL naslov, datum (dan ko smo dokument prebrali). Predstavitev Društva inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana. (2004) DIT Ljubljana. http://www.ditles.si/index1.htm (3.12.2007) 12. laTinSKa imena TaKSonoV Latinska imena rodov, vrst in intraspecifčnih taksonov pišemo v kurzivi – italic (Picea abies (L.) Karst.) 13. FoRmaT in oBliKa PRiSPeVKa Članek naj bo pisan v formatu WinWord (.DOC ali .RTF), na A4 formatu, font Arial, velikost 11. Naslovi poglavij naj bodo odebeljeni. Prosimo, da tekst pišete enostolpično in ga ne delite na okvire. Zaradi pozicioniranja naj bodo risbe in fotografje vključene v tekst ter še dodatno (!) priložene kot slikovne datoteke (glej točko 15). Prispevke pošljite v elektronski obliki (disketa, CD, DVD) na naslov uredništva (Karlovška 3, 1000 Ljubjana) ali po e-pošti na naslov revija.les@siol.net. 14. oBliKoVanJe gRaFiKonoV Če se le da, ne uporabljajte MS Excela, ker ne moremo nadzorovati parametrov grafkona (debelina črt, šrafure, velikost grafa itd.); priporočamo profesionalne programe za risanje grafkonov: Origin, SIGMA plot … Zaradi pravilnega položaja naj bodo vsi grafčni elementi vstavljeni tudi v tekst. Ozadje grafkona mora biti belo! V kolikor gre za stolpičen diagram s samo eno vrsto stolpcev, naj bodo le-ti beli s črno obrobo; šrafure v tem primeru niso potrebne! 3D grafkoni niso zaželeni; če je možno, uporabljajte 2D grafkone. 15. oBliKoVanJe SliKoVnega gRaDiVa • Slikovno gradivo lahko digitaliziramo v uredništvu, medtem ko morajo za digitalizacijo diapozitivov poskrbeti avtorji sami. Slika, narejena z digitalnim fotoaparatom mora imeti ločljivost vsaj 2,1 milijona pikslov (širina naj bo vsaj 8,4 cm - 1 stolpec - pri 300 DPI). • Slike naj bodo skenirane pri ločljivosti 300 dpi. • Vse slike morajo biti priložene (!) v originalnem TIFF, JPEG ali ustreznem grafčnem zapisu. Zaradi pravilnega položaja naj bodo vstavljene tudi v tekst. • Risbe naj bodo izdelane v enem izmed računalniških risarskih programov (Corel DRAW, FreeHand itd.). Upoštevati je potrebno minimalno debelino črte, ki znaša 0,25 točke oziroma 0,15 mm. Slabih fotokopij in risb, narejenih s svinčnikom, ne sprejemamo. Če je mogoče, se izogibajte risanju v Wordu (zlasti raznih FLOW diagramov s funkcijo Draw), ker se pri različnih fontih oblika sesuje in je ni mogoče restavrirati niti izpisati. Največkrat nastopijo tudi težave pri izvozu v PDF datoteko. Za morebitne nasvete se obrnite na uredništvo. les 61(2009) št. 6 les napovednik vsebnost anorganskih onesnažil v lesnih ostankih slovenske pohištvene industrije miha humar Indikator rabe lesa na prebivalca mitja Piškur toplotni izračuni lesenih pasivnih oken Barbara šubic In memoriam drevesom manca Košir Revijo lahko naročite pisno po pošti na naslov Uredništvo revije les, Karlovška 3, 1000 ljUbljana, po faksu na številko 01/421-46-64 ali po e-pošti: revija.les@siol.net les 61(2009) št. 6 KNJIGE LESARSKE ZALOŽBE AvtOR/NASLOv LESARSKI tERmINOLOšKI SLOvAR 32,55 GERšAK, m.; PROšEK, m.: LESARStvO - zBIRKA NALOG 13,44 KONStRUKCIjE ROzmAN, v.; GABER, t.: tEhNIčNO RISANjE IN KONStRUKCIjSKA DOKUmENtACIjA 15,16 ROzmAN, v.: KONStRUKCIjSKI ELEmENtI - KONStRUKCIjE 2 10,95 ROzmAN, v.: KONStRUKCIjE IzDELKOv - KONStRUKCIjE 3 8,84 ROzmAN, v.: SNOvANjE POhIštvA 18,25 tEhNOLOGIjA POLANC, j.; LEBAN, I.: LES - zGRADBA IN LAStNOStI 10,85 PIPA, R.: ANAtOmIjA IN tEhNOLOGIjA LESA 4,14 čERmAK, m.: fURNIRjI IN PLOščE 15,74 GERšAK, m.; vELUščEK, v.: SUšENjE LESA 8,69 GROšELj, A., Et AL.: tEhNOLOGIjA LESA 2 12,43 KOvAčIč, B.; čERmAK, m.: tEhNOLOGIjA LESA 3. 10,32 GROšELj, A.: tEhNOLOGIjA 17,16 ARNIč, A.: vAjE Iz tEhNOLOGIjE 6,71 SEDEj, f.; vELUščEK, v.: tEhNOLOGIjA ŽAGARStvA 15,95 GORIšEK, Ž., Et AL.: SUšENjE LESA 10,64 DImItROv t.: KLImA I PRIRODNO SUšENjE DRvA 18,78 mIhEvC, S.; [OLAR, A.: OBNOvImO POhIštvO 4,17 vERK, E.: PROIzvAjALEC POhIštvA IN zADOvOLjEN KUPEC 32,97 StROjI IN NAPRAvE GERšAK, m.: LESNOOBDELOvALNI StROjI 3,75 GERšAK, m.: tRANSPORtNE NAPRAvE 3,62 GERšAK, m.: StROjI zA PRImARNO OBDELAvO 3,23 GERšAK, m.: PNEvmAtIčNE IN hIDRAvLIčNE NAPRAvE 2,83 GERšAK, m., Et AL.: StROjI IN NAPRAvE v LESARStvU 8,25 PROšEK, m., Et AL.: StROjI zA OBDELAvO LESA 24,36 ORGANIzACIjA StEBLOvNIK, z.: ORGANIzACIjA PROIzvODNjE 3 7,87 mEDjUGORAC, N.: ORGANIzACIjA PROIzvODNjE 4 7,47 StEBLOvNIK, z.; Et AL.: PODjEtNIštvO 14,02 BIzjAK, j.: GOSPODARjENjE IN StROKOvNO RAčUNStvO (PAmI) 6,95 jELOvčAN, I.; LEBAN, I.: GOSPODARjENjE 13,28 KNjIGE LESARSKE zALOŽBE LAhKO NAROčItE (KUPItE) NA NASLOvU: LESARSKA zALOŽBA zvEzA LESARjEv SLOvENIjE KARLOvšKA C. 3, 1000 LjUBLjANA tEL.: 01/421-46-60, fAx: 01/421-46-64, E-POštA: REvIjA.LES@SIOL.NEt INfORmACIjE O StROKOvNIh KNjIGAh LESARSKE zALOŽBE LAhKO DOBItE tUDI NA INtERNEtU: httP://www.zLS-zvEzA.SI revija o lesu in pohištvu uvodnik........ raziskave in razvoj strokovne vesti . . vzgoja in izobraževanje odprta kolumna novice kazalo napovednik 301 Oddelek za lesarstvo - trden člen v mozaiku Biotehniške fakultete franci štampar 302 Strukturni gradniki celične stene in variabilnost kemijske sestave lesa Primož Oven, Gregor Rep, viljem vek 312 LIGNA hannover 2009 je presegla negotove napovedi Stojan Ulčar 314 LIGNA 2009 v znamenju inovacij Alojz Kobe 320 Uspešen najpomembnejši sejem za področje lesarstva in gozdarstva za podjetje hOmAG GROUP AG marko Krek 323 matej Jošt, nov doktor znanosti milan j ernek 324 javna predstavitev rezultatov programske skupine Les in lignocelulozni kompoziti miha humar 326 Razstava unikatnih izdelkov dijakov Srednje lesarske šole Ljubljana Učitelji šCL Srednje lesarske šole 328 Razstava izdelkov zaključnih letnikov srednje šole za lesarstvo v okviru tedna obrti in podjetništva na Loškem marina jurjevič 330 “Uporabi me še enkrat” Dušan hren, zdenka Steblovnik Župan 332 Izdelki lesarjev na SGLtš Slovenj Gradec Andrej Otto 334 Poklicna matura in projektne naloge na naši šoli v šolskem letu 2008/2009 valentin Pečaver 336 Projektni dnevi na Lesarski šoli Nova Gorica Bojan Kovačič 337 jelov koreničnik - rdeča trohnoba miha humar 339 Pohlep in malomarnost ali kje si Rio Niko torelli 341 Strukturno skobljanje - novost, ki je privabila številne radovedne poglede 341 Delovanje zveze lesarjev Slovenije 342 hišni sejem Intercet 2. - 5. 9. 2009, šenčur, Slovenija 343 Navodila avtorjem za pripravo prispevkov 344 Napovednik