letnik 6, Številka 4, decembc 2000 
VARSTVO NARAVE 
Kormoran 
Damijan Denac 
fcadnje dni so medije napolnile zgodbe v zvezi s kormo-
ranom. Stališča DOPPS do t.i. "problematike" kormorana 
so bila v Svetu ptic že napisana. Poglejmo si raje minuli 
razplet dogodkov. Dne 27. oktobra 2000 je bila na 
Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (M KG P) 
novinarska konferenca, kjer so predstavniki MKGP in 
Ministrstva za okolje in prostor (MOP) predstavili »Akcijski 
načrt za upravljanje z velikim kormoranom na območju RS«. 
Predstavniki DOPPS na konferenco nismo bili povabljeni, 
vendar smo seje kljub temu udeležili. Prvič smo se lahko 
seznanili z namenom streljanja kormorana na treh 
slovenskih lokalitetah, pomembnih za ptice (Ptujskojezero. 
Unica in Ljubljansko barje), kot to dovoljuje "Akcijski 
načrt". Odsovora na vprašanje, kako 
bodo zagotovili, da ne bodo 
plašili in streljali 
tudi 
öl** 
fctf-o 
ko'1"1" 
V t 
.c - ..„cV* 
predstavniki MKGP, ki so imeli bistveno vlogo pri pripravi 
"Akcijskega načrta", sploh ne vedo. da na primer Ptujsko 
jezero ne meji na republiko Hrvaško. 
/^oper "Odločbo" in "Načrt za upravljanje z. velikim 
kormoranom Phalacrocorax carbo sinensis na območju RS 
za leto 2000-2001" je DOPPS vložil tožbo in predlog za 
izdajo začasne odredbe na Upravno sodišče RS. Z javnim 
pozivom smo pozvali LZS. naj nc sodeluje pri pobijanju 
kormoranov. 
Upravno sodišče RS je izdalo sklep in odločilo, da se zahtevi 
za izdajo začasne odredbe delno ugodi in se začasno, do 
pravnomočnosti sodne odločbe v tem upravnem sporu, 
zadrži izvajanje odstrela, drugi ukrepi (omejevanje in 
preprečevanje dostopa pticam do ribogojnic, sredstva za 
odvračanje ptic) pa se lahko izvajajo. 
»i«4»*' Zv*"" 
t'' 
Javni poziv Lovski zvezi, naj ne 
sodeluje pri iztrebljanju 
kormoranov 
PREJELI SMO 
LZS naj ne$@cfeluje 
pri iztrebljanju 
kormoranov _ 
Načrt predvideva za 
prihajajočo zimo poboj 
2140 ptic ali dve tretjini 
vseh prezimujočih 
kormoranov v Sloveniji, 
izvedbo pobojev pa nalaga 
LZS 
Lovsko zvezo Slovenije (LZS) pozi-
vamo, naj nc pristane na vlogo iztreb-
Ijcvalca kormoranov. ki sta ii jo neza-
ttW» . 
•p) 
poboj 2140 
prezimujočil 
izvedbo pob"; 
Verjamer" 
stvo dosegle 
razumevanj? 
more prista 
nov na odp 
more prista 
kar dveh tre 
v eni zimi. 
Ministrst 
da bi od L2 
nje kormor; 
nodaji niso 
zato nc poc 
stvu. LZS je 
katero mini} 
obsegu, ki g; 
ja. Slovensk 
rane streljal 
tako hotelo. 
drugih vrst ptic. ter kdo bo osebno odgovarjal v primeru 
kršitev, pa nismo dobili. Še več. pokazalo seje. da nekateri 
r! ozivamo Lovsko zvezo Slovenije (LZS). naj 
nc pristane na vlogo iztrebljevalca kormoranov, 
ki staji jo nezakonito naložila ministra Ciril Smrkolj 
(MKGP) in dr. Andrej Umek(MOP). Dne 23. oktobra 2000 
sta ministra Smrkolj in Umek podpisala »Načrt za upravljanje 
s kormoranom Phalacrocorax carbo sinensis na območju 
Republike Slovenije za leto 2000-2001«. Načrt predvideva 
za prihajajočo zimo poboj 2140 ptic, kar je dve tretjini vseh 
prezimujočih kormoranov v Sloveniji. Načrt nalaga izvedbo 
pobojev Lovski zvezi Slovenije. Verjamemo, daje slovensko 
lovstvo doseglo tisto stopnjo etičnosti in razumevanja 
zakonitosti narave, da ne more privoliti k pobijanju 
kormoranov na odprtih vodah. Še posebej pa ne more 
privoliti, da sprejme vlogo iztrebljevalca kar dveh tretjin 
populacije neke vrste v eni zimi. Ministrstvi nimata pravne 
podlage, da bi od LZS lahko zahtevali streljanje kormoranov. 
saj ti v lovski zakonodaji niso opredeljeni kot divjad in zato 
ne »podlegajo« predpisom o lovstvu. LZS je nevladna 
organizacija, na katero ministrstva lahko vplivajo le v obsegu, 
kot določa lovska zakonodaja. Slovenski lovci bodo zato 
SVET PTIC 13 

VARSTVO NARAVE 
kormorane streljali le, če bo vodstvo LZS tako hotelo. Zato 
nam je vodstvo LZS zagotovilo, da bi se za odstrel odločili 
le ob soglasju z DOPPS. Zato v DOPPS-u pozivamo Upravni 
odbor LZS, naj sprejme interni akt. ki bo članom LZS 
prepovedoval pobijanje kormoranov. 
odatne informacije: 
"Načrt za upravljanje s kormoranom. Phalacrocorax carbo sinensis 
na območju Republike Slovenije za leto 2000-2001" jc v nasprotju 
z Zakonom o ohranjanju narave, saj ta izrecno prepoveduje 
pretirano zniževanje številnosti katerekoli živalske vrste. 
Nobenega dokaza ni, da bi kormoran v naravnih razmerah 
ogrožal katerokoli vrsto rib na odprtih vodah. Ministrstvi ne 
navajata nobenih dokazov, daje ukrep zniževanja številnosti 
kormoranov na odprtih vodah potreben. 
Ministrstvi prav tako ne analizirata posledic ukrepa - ni 
jasno, kaj bo ribištvo z ukrepom sploh pridobilo. 
Julian Hughes, vodilni strokovnjak za kormorane pri 
britanski RSPB. ki je s prek milijon članov največja 
naravovarstvena organizacija v Evropi, je izjavil: »Če bodo 
v Sloveniji zares postrelili dve tretjini prezimujočih 
kormoranov. bo to najhujši poseg doslej. Česa podobnega 
niso storili še v nobeni evropski državi.« 
"Pobijanje kormoranov v načrtovanem obsegu bo bistveno 
negativno vplivalo na populacije drugih vrst vodnih p\ic. ki 
prezimujejo v Sloveniji. Načrt predvideva streljanje 
kormoranov tudi na Ptujskem jezeru, ki je evropsko 
pomembno prezimovališče vodnih ptic (januarja 1999 smo 
našteli prek 1.1 000 vodnih ptic drugih vrst). Dejstvo je. da 
kormorani lahko na nezavarovanih ribogojnicah povzročijo 
veliko škodo. Škodo jc mogoče v celoti odpravili, če so 
ribogojnice ustrezno zavarovane. V ta namen po svetu žc 
dolga leta in v velikem obsegu ribogojnice prekrivajo z 
mrežami, obstajajo pa tudi drugi učinkoviti ukrepi. • • • 
odločitvi ministra za kmetijstvo Cirila Smrko-
Ija, da dovoli odstrel 2140 kormoranov, Mgretfo 
močno r iio$ ribičem, ker nuj bi jim mi veliko txlüroli 
rilic. :ii kur ne dobijo nobene oikkotbline /'oceni/MI je ne 
/*/ odneslo niti menulesel medredoe in drtljsel kroknrjee. 
ki soprtir Inkopredeideni zu ntu'nnt odezein iz n/irtlee. 
iv.li I .Min i II. ...., - .m ,1,.-1 .-
lun I., ..'.imr, l.> 1. ,'..nit |inl.1i|.. 
prvv.iuvuv.ii.ii- -Nr.liviicmii nt m i. / 
IIMIW Ivl.n, V'V I.. 111,1) |,.||||J j«,.k ll.lv 
/til., \uilt..'. .mi ..I,"..' i ./i..n\t|i:;. i |i,ij hi Ii 11.1 k-iiiiiiii.uk • I 
fitiiimil I .i i- 11-•• il i i», liil.il, Muk Hiiiimi u Jiiivtv;. linn ii.li 
I
.ivr... /„. ..;>.!/.>i.u,|r 1-1 I 
u.Vi .ui(i p|k I H >)'!•'•> i. i 
I'll'."*.!!',''.'!! . iti m I, ,1,1..: i.i. 
-.Illlll.t ! Ill 111,11.1'. , /I I.k'l.llv 
, llvlllli 1P'l , /.III.11 .j,I nI ij,\ 1 I 
u in Ivii. 1-ii.tII, k I .lu-.il 
u*' t pi i, i,n, k 1 .1,; u z l».l| i,./ki. -
h" i u i.iki l.i ti ili .In . I,-1 , ./ 
Ill-l nil >|IViH|<.lil /.I I« "Ii " n 11 I I' Itf 
II I I-!, "kl'll I JI'I llv Illl.ll'i 
111'* It.lV tl. / i||>I.|li '.tll|,' I / • j -1, 
• if lljmKi i I i A il" .n'.llii i -j,n ' 
".jlV VI, M. , lit i ... II,-1,1 , ll'.||';|-,|l| 
IllJIti III |tl|- iL III I'll'! /II'.-!>.I 111 I 
1.1, .1, 
• IIV.I II. 
V' l".J.| 
ITI.H 111'. 
Tnushn. n 
Odstrel krokarjev preložen do razrešitve pritožbe 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) 
je 3. oktobra 2000 sprejelo odločbo, s katero je odredilo 
odstrel 20 krokarjev v loviščih Lovskih družin Jesenice, Stol, 
Begun jščica in Dobrča. V odločbi je pobijanje utemeljeno s 
škodo, ki naj bi jo krokar povzročal na poljih, sadovnjakih 
in pravkar poleženih jagnjetih. Pri tem dokument ne navaja 
konkretnih podatkov o škodi, ampak uporablja čustveno 
obarvane izraze (npr. »...vrsta je prava nadloga v dolinah...«) 
in neresnice (»... da ne pride do izpada pridelka, morajo 
kmetje koruzo, žito ponovno saditi...«). To pa v dokument, 
ki bi ga MKGP kot ena najvišjih državnih institucij moral 
strokovno dobro utemeljiti, seveda ne sodi. Društvo za 
opazovanje in proučevanje ptic ni bilo uradno seznanjeno 
z nastankom odločbe in se je zoper njo pritožilo na Upravno 
sodišče RS. loje S. novembra 2000 izdalo odločbo, s katero 
je do pravnomočne sodne odločitve zadržalo izvajanje 
odločbe. 
Pri vsej zadevi si ne morem kaj. da se ne bi zgrozil nad 
primitivnostjo razmišljanja, ki veje iz odločbe. Krokarje bil 
pri nas zaradi lova že zelo redek in je potreboval zakonsko 
zaščito, da sije spet opomogel. Zdaj. koje njegova populacija 
spet stabilna, pa jo očitno lahko spel zdesetkamo. O škodi, 
ki naj bi jo povzročal, je seveda nesmiselno govoriti: po tej 
logiki lahko zaradi nekaj pojedenega zrnja z njive postrelimo 
vse vrane in golobe. Vsemu navkljub ima naš najmogočnejši 
vran na državni ravni srednjeveški status hudega škodljivca. 
morda celo hudiča. , . . 
Jakob Smole 
preizkušena kakovost - nizka cena 
SPEKTIVI 
Norconia 12-36x50 zoom 
cena 36.000 SIT 
+ poštnina 
Nudimo veliko izbiro lovskih 
spektivov: Norconia 12-36x50 
zoom. Norconia 15,30x80 -
menjava okularjev, BSA 20x40, 
BSA 20-40x40 zoom, BSA 15-
45x50 zoom. BSA 20-60x60 
zoom ZRT 30,60x70 preklop, 
ZT 15-60x66 zoom. Vsi spektivi 
so v kompletu s stojalom. 
BELUGA d.o.o., Slovenska c. 8,1000 Ljubljana, 01/ 25 10 880,041 72 60 U 
" » 
M VARSTVO NARAVE