NaSe šolstvo in prosveta GOSPODARSTVO KRAJEVNIH ŠOLSKIH ODBOROV. Krajevni šolski odbori imajo neprilike zaradi izostankov zapadlih tangent všolanih občin, kar močno ovira tudi uspešno šolsko delo. Da se to kolikor mogoče uredi, so dobile uprave občine naročilo, da odvajajo šolam prispevke v razmerju med obč. in šolskim proračunom z ozirom na dotok občinskih davščin. Težke gospodarske prilike upravnih o'bčin bodo močno vplivale na redno obratovanje narodnih šol, zato se bo potreba omejiti na najnujnejše in najpotrebnejše izdatke. Predvsem pa bo izostalo zbiranje vseh tako potrebnih stavbnih fondov, kar bo v škodo zaželenemu razvoju narodnega šolstva. Po nekaterih krajih prejemajo krajevni sreski odbori od všolanih upravnih občin redno pripadajoče tangente, v drugih pa so izdatni zastariki še za leto 1931., še večji pa za leto 1932. Ponekod so že nastale težkoče pri nabavljanju kuriva in drugih za obrat neobhodnih potreb. POSESTNO STANJE ŠOLSKIH OBCIN. Pristopilo se je k ureditvi posestnega stanja šolskih občin na osnovi določil § 36. in 39. zakona o narodnih šolah. V to svrho je naročeno krajevnim šolskim odborom, da predlože vse potrebne listine, kil dokazujejo last nepremičnine, in čemu služijo posamezne nepremčinine, določene v šolske namene. Zato se vrši, kjer še ni izvršen, zemljeknjižni prenos šolskih lastnin od upravnih občin na šolske občine. Neprilike so v tem pogledu s šolskimi lastninami v Prekmurju, kjer so sedanje državne narodne šole naslednice prejšnjih konfesionalnih šol. Z naložitvijo zemljiškega katastra šolskih občin pri banovinskem šolskem odboru bo onemogočena vsaka odtujitev šolske lastnine v druge namcne. TECAJI ZA IZOBRAZBO UČITELJEV. Učiteljstvo je pokazalo mnogo umevanja za delo med narodom, kar kaže velika udcležba na raznih tečajih, ki naj ga usposabIjajo za izvenšolsko prosvetno in gospodarsko udejstvovanje. To je zdrav pojav, da obstoji v učiteljstvu pravo razumevanje za ljudske potrebe in koristi naroda. Krepi pa tudi poglobitev v lastnih vrstah. Zadružno gospodarski tečaj za učiteljstvo dravske banovine se jc vršil od 7. do 29. julija t. 1. pod okriljem sekcije JUU, katerega je podprla banska uprava. V tečaj se je priglasilo 85 učiteljev, kar jasno kaže veliko zanimanje učiteljstca za to važno gospodarsko panogo izven šolskega udejstvovanja učiteljstva. Tečaj je absolviralo 40 udeležencev z uspehom na osnovi zaključnega izpita. V tečaju se je predavalo zadružn'štvo, zadružno pravo in ustroj zadrug, zadružno knjigovodstvo, socialna ekonomija in promet. Z ozirom na to, da je zadružništvo v dravski banovini najbolj razvito, je prirejanje teh tečajev nujna potreba, da se usposobi kolikor mogoče veliko število učiteljstva za izvenšolsko udejstvovanje na tem gospodarskem tako važnem polju. Pedagoški tečaj v Mariboru. Tečaj za kmetijsko-nadaljevalne šole v izvršena vsa adaptacijska in gradbena dela. Od privatnih šol sta bili zaprti dve madžarski in ena ruska. V vs,eh državnih osnovnih šolah je bilo 4447 razredov, a v privatnih 44 razredov. Radi pomanjkanja potrebnih prostorov in prevelikega štev'la otrok je bil uveden poldnevni nerazdeljeni pouk v 237 šolah a v 313 šolah mešan (menjavajoč) pouk. Reden celodnevni pouk se je vršil samo v 884 šolah. Od vseh državnih šol sta le dve manjšinski in sicer nemški. Privatnih manjšnskih šol je pa več in to 2 nemški 4 češkoslovaške, ena italijanska in 1 madžarska. Na podlagi § 45. zakona o narodnih šolah je bilo otvorjenih v tem letu 16 manjšinških razredov in sicer 3 češkoslovaški in 13 nemških. Ukinjenih pa je bilo 11 manjšinskih razredov, ker je bilo število otrok v njih mnogo manjše, kot predvideva zakon. Število šoloobiskujočih otrok je narastlo lansko leto v osnovnih šolah za 11.300, a v višjih narodnih šolah za 6.734 učencev. Državne osnovne šole obiskuje 266.019 in privatne 1.984 otrok. V višje narodne šole hodi 54.470 otrok. Ker je v osnovni šoli obveznih 297.500 otrok, a v višji narodni 65.334, se vidi, da ne poseča osnovne šole 28.913 šoloobveznih otrok, a višjo narodno 10.864 otrok. V raznih srezih v Liki so najslabše šolske razmere in v mnogih krajih hodi v šolo komaj 50% otrok. V državnih narodnih šolah je nastavljenih 4480 učnih moči, a na privatnih 49 učnih moči. Od tega je 1852 učiteljev in 2628 učiteljic. , Število šolskih vrtov se je zvišalo v preteklem šolskem letu za 1460, a je kljub temu še 322 šol brez šolskih vrtov. V šolskih proračunih je bilo predvidenih. za šole 43,839.514 Din, a šole so prejele vsega komaj 21,898.207 Din. Kriza se sicer pozna povsod, vendar šolstvo ne sme zaostajati. ŠOLSKI VRTOVI. Z naložitvijo zemljiškega katastra bo urejeno tudi posestno stanje šolskih vrtov. Po predloženih poročilih o šolskih vrtovih merijo šolski vrtovi z matičnjaki, drevesnicami in zelenjadarstvom 69 ha 38 a in 95 m2. Predvsem manjka šolam matičnjakov, ki bi služili kot vzorna učila s sadnimi sortami na osnovi sadnega izbora za dotični kraj. Gospodarske neprilike ne dovolijo, da bi šolske občine in banovina primerno podprli razvoj šolskega vrtnarstva, ki je vzgojne, učne in gospodarske važnosti. Iniamo še nad 100 šol brez šolskih vrtov. Enako je število šol s šolskimi vrtovi v premajhni razsežnosti 2 do 3 a. Nad 100 šolskih vrtov nima drevesnic zaradi male obsežnosti in neprimerne lege ter zemlje. Z ozirom na dane prilike se je posvečalo potrebno pažnjo izboljšanju šolskih vrtov. V ta namen se izdelujejo vzorni načrti za napravo novih in preureditev obstoječih šolskih vrtov. Šolski vrtovi so se zboljšali bodisi s preureditvijo, razširjenjem in napravo novih ograj. Ker so šolski vrtovi važno učilo, bi jih Sv. Juriju ob Juž. žel. in uvodni gospodbjski  »}{o. potrebno izdatno podpret; po lokalnih tečaj. Dva merkantilna tečaja za obrtne šole v Ljubljani. Gospodinjsko higienski tečaj Podmladka Rdečega križa v Mladiki v Ljubljani. OSNOVNO ŠOLSTVO V SAVSKI BANOVINI. V savski banovini je vsega 1782 osnovnih šol. Od tega je 1763 državnih in 17 privatnih osnovnih šol. V primeri z lanskim izkazom kaže letošnja statistika 21 državnih šol več nego lanska, a število privatnih je padlo za 3. Razen tega je bilo osnovanih 35 šol z 52 razredi v onih krajih, kjer dosedaj še ni bilo šol, vendar te še niso otvorjene, ker še niso činiteljih, banovini in državi. Vzorni učitelji vrtnarji zaslužijo za svoje delo priznanje in nagrade. RAZSTAVA ŠOLSKIH VRTOV. Pripravlja se razstava šolskih vrtov in vseh onih panog, ki so v neposredni zvezi s šolskim vrtnarstvom. Šolska upraviteljstva so predložila poročila in predloge, na osnovi katerih se bo določil obseg in program razstave. Kcr bo nameravana razstava velikega pomena za nadaljnji razvoj šolskega vrtnarstva in za povzdigo pouka iz kmetijstva, smo uverjeni, da bosta država in kraljevska banska uprava to razstavo izdatno podprli in pripomogli do zaželenega uspeha.