Izhaja vsak Cetrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1, Tel. 28-770 Za Itali o: Gor ca Piazza Vitto-ria 18/11 - Pi.š‘nj predal ( are!-la postale) Trst 431. — Poš'n! čekovni računt Trst, št. li/ 464
Poštnina plačana v golovi-l
NOVI LIST
Posamezna št* 30. Ur
NAROČNINA: tijmesečna lir 325 - polletna lir 500 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 20C0. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. g\
ŠT. 122
TRST, ČETRTEK 27. SEPTEMBRA 1956, GORICA
LET. V.
ŠE O RESOLUCIJI ITAL. KAT. AKCIJE NA OPČINAH
Za versko enakopravnost slovenskega ljudstva
Prepovedati hočejo slovenske božične pesmi - Kaj je z našimi verskimi pravicami v Trstu?
Zloglasna resolucija Italijanske Kat. Akcije na Opčinah, objavljena 28. avgusta- proti Slovencem in tudi ondotnemu župniiku v najbolj razširjenem nacionalističnem glasilu teh krajev — II Piccolo — še vedno razburja naše ljudi.
Človek bi na prvi pogled sodil, da gre za čisto krajevno, malopounembno zadevo, o kateri ni vredno na dolgo in široko razpravljati. Toda stvar je žal nekoliko drugačna: v istem Piceolu je namreč kmalu zatem nekdo priobčil tudi napad na slovensko Marijino proslavo z dne 9. septembra, vpra šajoč oblastva, Ikako morejo trpeti, da so bi li med cerkvenim sprevodom dovoljeni na cestah Opčin slovenski napisi.
Gonja se torej nadaljuje. Ker se ni do danes še nobeno višje cerkveno oblastvo oglasilo, da bi spregovorilo o ziadevi jasno in odločilno besedo, dobiva stvar, ki je na žalost postala javna, vse bolj splošen in načelen značaj. Kar se je zgodilo dlanes na Opčinah — pravijo ljudje — se lahko jutri pripeti tudi v ostalih župnijah našega ozemlja>, kamor prihajajo v vse večjem številu tuji priseljenci.
Kaj se je pravzaprav primerilo na Opčinah? Med službo božjo v spomin openskega zavetnika sv. Jerneja so domači pevci kljub prepovedi g. Eupnilka počastili svetnilkla -s prastaro, splošno priljubljeno' slovensko versko pesmijo. To je vse!
Od tod viharno ogorčenje Italijansfke Kat. Akcije openskih 'doseljencev zoper domačine.
BOLIJO JIH UŠESA
Da bo stvar ljudem popolnoma jasna, moramo ugotoviti, da pri latinskih mašah, kakor je bila ona v čast sv. Jerneja, Cerkev ne prepoveduje med daritvijo ali po njej petja v ljudskem jeziku. Prastara slovenska pesem, ki so jo zapeli Openci, je bila torej v popolnem slkladu s splošnimi cerkvenimi načeli!
Zakaj se je zdelo župniku kljub temu primerno, naj pesem odpade? Plrav gotovo ne iz kakega sovraštva do Slovencev, kajti mi poznamo openslkega gospoda in vemo, da je slovenskim vernikom naklonjen. Če je želel, naj bi se pri skupni službi božji ne zapela slovenska pesem, je to storil samo zavoljo tega, da bi ne dražil in odbijal prisotnih Italijanov.
Narodna nestrpnost se je namreč pri nas celo med pobožnimi in dejavnimi italijanskimi katoličani luko razpasla, da ne morejo niti v cerlkjvi trpeti — slovenske besede!
Ko začujejo slovensko pesem ali molitev, se zdrznejo1, ikakor da bii jih kača pičila. Naša beseda se jim zdi kot nekaka žalitev in pravo izzivanje, Ikateremu se nagonslklo uprejo.
Ta pojav opažamo posebno v Trstu. In tako se dogaja, da pri skupnih cerkvenih obhodih po mestu, slovenskim vernikom ni le prepove dan o slovensko petje, temveč da so jim nekateri duhovniki celo priporočali, naj ne molijo »preveč naglas«, da bi s tem ne dražili in jezili Italijanov. Saj se je že primerilo, da so med slovenskimi molitvami zaceli laški verniki glasno* godrnjati!
Narodna nestrpnost je tudi kriva, da ob slovesnem zaključku škofijslklega Marijinega leta v Trstu zastopnik Slovencev ni smel go-
voriti. Ravno tako ni smel govoriti ob odkritju Marijinega kipa na trgu Garibaldi, čeprav so se prispevki za ikiip pobirali tudi med slovenskimi verniki škofije.
Nič ni bolj značilno zai naše razmere kot to, da se za jezikovne pravice Slovencev v Trstu neprimerno bolj zavzemajo komunisti kot ilaliijanslkii katoličani.
Komunisti so pri zadnjih volitvah kljub odporu vseh italijanskih strank poslali na glavni trg našega mesta slovenskega govornika, medtem Iko so gruče laške katoliške mladine oglušujoče žvižgale! Ali ni žalostno, da morajo dajati ateistični komunisti katolikom nauke o krščanski enakopravnosti in strpnosti med narodi?
Starodavne pravice so nedotakljive
Upoštevajoč te dejanslke razmere, je openski župnik odredil v svoji vasi naslednje: slovenski domačini naj imajo svojo službo božjo, italijanski priseljenci svojo. Vsakdo naj tu svobodno moli in poje v svojem jeziku. Pri skupnih slovesnostih, katerih se udeležujejo verniki obeh narodnosti, naj se pa uporablja latinščina.
Na prvi pogled bi človek sodil, da je to edino pameten in pravičen izhod. Toda če stvar globlje premislimo, odlkirijemo, da je zadeva vendarle nekoliko bolj zapletena.
Resolucija Ital. Kat. Akcije na Opčinah označuje za skupne verske slovesnosti, pri katerih naj se rabi samo latinščina, praznovanje božične noči, veliki teden, sv. Rešnje Telo, večerne maše in praznovanje dneva domačega zavetnika ali patrona.
Če bi cerkvena oblastva usvojila zahtevo priseljencev, bi to ne pomenilo samo, da bi Openci ne mogli nikdar več peti v svoji cer)k)vi starodavne slovenske pesmi o sv. Jerneju, temveč da bi bile vselej izrinjene iz cerlkve n. pr. tudi vse častitljive in prelepe slovenske božične pesmi, ki jih naš narod že dolga stoletja prepeva in brez katerih si božiča niiti zamisliti ne more.
In zakaj naj bi se to zgodilo? Samo zavoljo tega, ker so se na Opčine, kjer ni bilo pred desetletji niti ene italijanske družine, priselili v zadnjih časih trumoma tujci, ki so, kalkor beremo v zloglasni resoluciji, proglasili domačine za »manjšino«, sebe pa za večino, se pravi za gospodarje v vasi.
Mile slovensike božične pesmi naj bi v cerkvi za vekomaj utihnile le zato, ker italijanske priseljence žalijo liin vznemirjajo! Če jih jezik domačinov že tako izziva in ža-ii — pravijo ljudje — si doseljeni (kristjani prav lahko odpomorejo: poiščejo naj 91
bivališče 'kje drugje v prostrani Italiji, kjer jim ne bo treba poslušati slovenščine. Saj mi jih nismo 'klicali v naše kraje! Če so pa že tu, naj bodo z domačini vsaj strpni in dostojni!
S kakšno pravico zahtevajo, da Slovenci ne bi več smeli pri slovesnih službah božjih peti v svojem jeziku? Slovenske božične in druge cerkvene pesmi se pri nas ne prepevajo od včeraj. Pojejo se povsod skozi stoletja.
Cerkveni zakoniki pa je v svojih predpisih (členi 25 do 30) nadvse jasen in nedvoumen: običaj, ki z odobren jem Cerkve Iraja nepretrgano najmanj 40 let, se spremeni v pravico lin obvezen zakon, ki ga nihče ne sme samovoljno ukiniti. Kaj pa še, ča traja običaj dolga stoletja!
Ako se Openci čvrsto drže starodavne pesmi o sv. Jerneju, katero so od pamtiveka peli njihovi očetje in pradedje, ravnajo torej iz nekakega nagonskega čuta za postavo in pravičnost.
KJE JE PRAVIČNA REŠITEV?
Da bi nas kdo napačno ne razumel, izjavljamo, da priznavamo priseljencem v naše kraje isto pravico do dušnega pastirstva v materinem jeziku, kakor jo mi sami zase zahtevamo. Nikdar pa ne bomo privolili, da bi se to smelo zgoditi na škodo že pridobljenih starodavnih pravic grudorodnega slovenskega ljudstva, še manj bomo seveda privolili, da bi se latinščina uporabljala kot sredstvo za izpodrivanje in odpravljanje slovenščine v cerkvah.
Če žele Italijani obhajati cerlkvene praznike s svojimi pesmimi, naj to svobodno de-
(nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
GRONCHI PRIDE V TRST
Predsednik republike ko prispe] 7. oktobra v Trst, da prisostvuje otvoritvi občnega zbora vsedržavne zveze italijanskih novinarjev.
SUEZ PRED ZDRUŽENIMI NARODI
Drugo londonsko zasedanje predstavnikov 18 držav, ki naj bi rešiili spor o Suezu, se je končalo s popolnim neuspehom. Na njem so šicer sklenili, da se ustanovi »Odbor uporabnikov Sueškega prekopa«, kateremu naj bi se plačevale prevoznine, toda na zahtevo ameriškega zunanjega miniilstra Dullesa So* dodali:, da to plačevanje ni obvezno. Kdor želi, lahko odšteje prehodnino Egiptu.
S tem dodatkom so bili prekrižani vsi načrti, ki SO j ib snovali Angleži im Francozi, in NasS-er je v bistvu — zmagal. Da je to res, se je takoj izkazalo:: Italija je izjavila, da bo zaradi posebnih razlogov plačevala prevoznine Nasserju in ne odboru koristnikov.
Francoski zunanji minister Pimeau se je zastran tega razhudil in očital Italiji, da je s svojim sklepom vzela bodočemu odboru teleherni pomeni in smisel. Francozi in Angleži so hudi tudii na Ameriko, češ da jih je v odločilnem trenutku pustila na cedilu. V svoji jezi so tožili Egipt na Varnostni svet Združenih narodov, toda Nasser je, ne bodi len, takoj vložil pritožbo na isti Varnostni svet proti Angležem in Francozom, češ da s svojimi vojnimi ukrepi ogrožajo: mir.
Medtem ko to pišemo, so se začele v New Yorku razprave o sueškem sporu.
ITALIJA IN AVSTRIJA
Odnošaji med sosednima državama so se po Tambronijevem govoru v Boemu čez noč znatno poslabšali. Glavni vzrok so razmere na Južnem Tirolskem, te dni se je pa pridružil še naslednji dogodek.
Avstrijski železniški uradnik Egon Mayr je svoj Čas ob meji na Brennerju raztrosil iz vlalka 50 izvodov lista Austrlia, v katerem je bil objavljen zelo oster članek proti Italiji. Zastran tega je presedel 9 mesecev v preiskovalnem zaporu v Boemu in pred kratkim so mu prisodili tri leta ječe.
Ker se je avstrijske javnosti polastilo veliko razburjenje, je dunajska vlada sklicala sejo, na kateri je naročila zunanjemu ministru Fliglu, naj zahteva od rimske vlade takojšnjo osvoboditev Mayra.
Obenem je kancler Ra,ah izjavil, da Italija na žalost ni še izpolnita pogodbe Gruber-De Gasperi o zaščiti nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Avstrija — je dejal se drži strogo podpisanega dogovora in »bo zahtevala od Italije, naj isto stori tudi ona«.
Kolika' nevolja vlada v Avstrji, se jasno vidi-že iz naslednjega: železničarji v Linzu so sklenili, da ne pojdejo vse dotlej na počitnice v Italijo, dokler ne bo izpuščen njihov tovariš Mayr. V Gradcu je bil ustanovljen »Odbor za podpiranje južnotirolske osvobodilne borbe«. Sklenili so, da bodo — če se razmere ne spremene — nabili na vse državne meje napise s1 pozivi kot n. pr.: »Avstrijci, Nemci vrnite se! Če želite k morju, potujte v Francijo ali ki Titu, samo ne v Italijo!«
Še pred t u j sk o promet n o sezono za 1. 1957 naj bi se sklicala po vseli mestih Zapadne Nemčije zborovanja z geslom:	»Nihče ne
sme obiskati dežele, v kateri se preganjajo N ernci!«
HRUŠČEV IN TITO
Najvplivnejši mož Sovjetske zveze Nikita Hruščev je med svojim »oddihom« v Jugoslaviji skoro neprestano v družbi maršala Tita. Najprej sta šla na državno veleposestvo Belje in tu lovila divjačino-, nato sta si ogledala zagrebški velesejem, kjer se je Hruščev dolgo mudil tudi v italijanskem oddelku. S Titom sla popila ekspres kavo, nato si je Hruščev natančno ogledal stroj in vzkliknil: »Italijani so sončen in sproščen narod!«
Iz Zagreba sta šla na otok Brioni, od koder 1a j o: mahnila tudi v Koper in na Socerb, kjer sta uživala krasen pogled na tržaško mesto. Spet je stopil v rabo daljnogled, s katerim si je že Mikojan ogledoval naše pristanišče in njegove industrijske naprave.
Da se oba državnika menita samo o lepem vremenu, seveda nihče ne verjame. Njuni razgovori so sicer zaviti v najstrožio tajnost, vendar politični opazovalci sodijo, da razpravljata o odnosih med Jugoslavijo in Rusijo, ki so se v zadnjih časih menda nekoliko poslabšali:	Tito gleda baje na sueški
spor nekoliko drugače kot Hruščev in tudi se odnosi med Jugoslavijo in njenimi komunističnimi sosedli niso še tako uredili, kakor je bilo dogovorjeno. Se vedno so' v teh deželah, kot n. pr. v Albaniji, na oblasti možje, ki so bili ljubi Titovi sovražniki.
Med razgovori v Istri je prav gotovo padla kaka beseda tudii o tržaškem Vidaliju.
TRI SO SPET OBESILI
V petek ob eni uri po- polnoči so Angleži dali obesiti na dvorišču jetnišnice v Nikoziji na Cipru tri fainte, ker so v borbi za svobodo svoje domačije streljali na britanske vojake in enega težko ranili. Število doslej usmrčenih mladih grških narodnjakov je s tem /raslo na osem.
V znak protesta je bila na otoku proglašena stavka; čez noč se je ustavil ves promet na cestah, zaprte so bile vse trgovine, časniki so prenehali izhajati in ponekod so zaprli celo poštne urade. Angleži so obdali vladna poslopja z bodečo žico in jih dali za-slražiti od vojaštva, da bi jih Grki ne napadali.
V glavnem mestu matične države, v Atenah, je zavladala prava narodna žalost. Tudi tu so: ustavili avtobusni in tramvaj siki promet in radio je črtal iz svojega sporeda lahko glasbo. Prebivalstvo je poslušalo- samo posmrtne koračnice.
Za nesrečo, Ikli je obiskala Ciper, so- odgovorni Angleži sami, ker so odklonili ponudim odporniške organizacije Eoka, naj se med njo in Angleži ustavijo krvave borbe in sklene premirje. Ker je guverner Harding mislil, da je Eoka že na tleh, je namesto da bi sprejel premirje — zahteval od Eolkle, naj se na milost in nemilost vda in izroči orožje. Učinek je bil seveda čisto nasproten: borbe so se poostrile.
Politični pogrešek, tki so ga zakrivili Angleži, se sedaj maščuje. Razmere na otoku
so se samo poslabšale in miroljubna rešitev ciprskega vprašanja je sedaj težja, kot je bila prej.
Naše ljudstvo se z lahkoto v ž i v I j a v položaj Grkov na Cipru, saj je siannoi dovolj hudega doživelo pod fašistično Italijo, ki je na smrt obsodila in dala postreliti ne 8, temveč 10 naših fantov, a dosegla s svojo krutostjo samo to, da bo njihov spomin večno živel med naši,m narodom.
KRATKA PAMET
Ponedeljek! P:iccol o hvali na moč one slovenske starše, kli pošiljajo svoje otroke v la-• k e šole, češ da če naj dobe otroci pozneje službe na Tržaškem ali Goriškem, a ne kje v Jugoslaviji, je edino pametno, da obiskujejo italijansko šolo.
Kaj če bi isto pravilo: veljalo tudi za italijanske učence v Istri, ki ho do iskali vsakdanji kruh v Jugoslaviji in ne v Italiji? Vsii •bi se morali vpisati v slovenske ali hrvatske šole in italijanska manjšina bi bila v enem rodu potujčeria!
Modrijani pri Piccolu, kakor vidimo, ne vedo, kaj govore, ne znajo, kje se jih drži glava.
DAVČNE PRIJAVE
Letos je bilo v Italiji prijavljenih ohlast-vom 1980 milijard obdavčljivih dohodkov. Iz prijav vidimo, kateri delli države so bogatejši in naprednejši im kateri bolj zaostali. Na prvem mestu stoji Lombardija, za njo prihaja Piemont, medtem ko je na: jugu manj dohodkov in bogastva. Najmanj dohodkov izkazuje lepa Dolina Aosta, kjer živi v hribih francoska narodna manjšina.
KAJ JE NAREDILA VOJNA
Aleksander Tenet, doma iz kraja Kevine Lago pri Trevieu, se je le dni po 13 letih vrnil iz ruskega ujetništva. Imeli so ga že za mrtvega in vklesali njegovo ime na spomenik padlih. Dotnača vas je sprejela povratnik:, g slavololiii in prazničnim zvonjenjem. Toda reveža je v ujetništvu deloma zapustil spomin in- govori samo še ruski in nekaj nemški. Da ga spet usposobijo za življenje, ga bodo prepeljali v zdravilišče. — Za vse to se ima nesrečnež zahvaliti — Mussoliniju in Hitlerju!
ASTRONAVTI
Tako imenujejo učenjake, kli: pripravljajo polete na druge svetove in imajo' sedaj svoje 7. mednarodno zborovanje v Rimu. Sprejel jih je tudi papež. Posebno pozornost je vzbudilo, kako se je Pij XII. razgovarjal s sovjetskim in poljskim odposlancem Sedo-vom Ln Zaranikieviczem.
V spomin na zborovanje bo Italija izdala posebno znamko, Ikli kaže umeten planet, krožeč okoli zemlje.
VSAKDANJI KRUH
V Franciji imajo poleg drugih skrbi še to, diai ne zmanjka vsakdanji pečeni kruli. Vlada je namreč znižala pekom odstotek dobička! ter jim ukazala zvišati plače pomočnikom, cene kruhu naj bi pa ostale pri starem!. To je peke 'tako razjezilo, da so v številnih okrajih kratko malo ustavili svoj obrat. Ker1 so cene kruhu nespremenjene, se je vsa jeza prebivalstva zvrnila na oblastva. V občini Cauterets v Pirenejih so množjice naskočile mestno hišo in župan se je iz strahu kar usmrtil.
Vlada je sklenila, da bo, če ne neha stavka, poklicala na pomoč vojaštvo, ki naj peče Ikfru-b namesto pekov.
NOVICE
POLIOMIEL1TIS V SLOVENIJI
V letošnjem poletju se je v Sloveniji spet pojavila otroška ohromelost ali poilliomieli-tis. Do 10. septembra so ugotovili 126 oho-fen j. Največ, in sicer 42, jih je bilo v okraju Ljubljana, na Goriškem le 6, najmanj, to je 2, pa v Koprščiimi.
Bolezen ni tako huda, Ikot je bila 1. 1953, ko je od nje umrlo 12 otrok, medtem ko jih je leto« v istem času umrlo le 7. Za napredle k se jej treba zajhval|iti n<aj novejšimi zdravilom, kli jih Slovenija ni še imela f. 1953. Najbolj znani so tako imenovani ga-ma-globulini, katere izdelujejo —* doma. Slovenija si je nabavila s Švedske tudi 3 »jeklena pljuča«, ki bosta v kratkem vsa obratovala. Zdravstvo je v Sloveniji že tako napredovalo, da je število ozdravljenj med Slovenci danes sorazmerno enako kot v Ameriki in na Angleškem.
Da s'C je poliomielitis polegla, se vidi že po tem, da so vse šole začele 15. t. m. spet z rednim poukom.
PADEL JE PRI PRVEM VPRAŠANJU
Churchillov sin časnikar Raindolph je nastopil pred ameriško televizijo, ia. je piri igri Odnehaj ali podvoji! že pri prvem vprašanju propadel. Ni znal pojasnili, kako je nastala beseda bojkot.
Bojkotirati pomeni: pretrgati s kom vse gospodarske in družbene stike in ga popol-, noma osamiti. Beseda je nastala na Irskem, kjer je neki ISoveott neusmiljeno odiral kmečke delavce in najemnike. Zato so ga pustili na cedilu ter pretrgali z njim in njegovo družino vse zveze; rekli so, da ga je treba izbo jko tiraili.
Randolph, [ki tega ni vedel, se je izgovarjal, da ga je zapustil spomin.
TIHOTAPCI OPIJA
Goriška policija je v ponedeljek zgrabila pred severno postajo 24-letnega vseučilLščnilka Iranca Kraglja in 28-letnega mehanika Ivana Čuika, oba doma iz Ročinja. Čez mejo sta prišla s prepustnicama. Ko so ju preiskali, so našli pri njiju 1 kg in pol opija. Na policiji sta povedala, da sita bila namenjena v Mesire, kjer hi morala po naročilu neke tihotapske družbe ra/pečati »blago«. Za nagrado so jima bili obljubljeni — trije milijoni lir.
Trgovina z mamili ae kljub najstrožji pažnji širi, ker si ljudje od tega grdega posla obetajo velike in lahke zaslužke. Sedaj bodo odkrili mrežo tihotapcev ter jih pošteno zašili.
NA LASTNEM GROEU
Na BavaHklem živi neki Kurit Ali gon ver, ki je v zadnji vojni služil vojake v kraju Vohamo pri Brescii. Koliko je bilo njegovo začudenje, ko je predi kratkim prispelo v njegovo občino iz Italije uradno obvestilo, da nameravajo v Vobarnu njegov grob prekopati! Brž se je podal na pot in res našel grob s svojim natančnim imenom.
Ker je mož živ in zdrav, so gia seveda zamenjali z drugim nemškim vojakom. Zdaj raziskujejo, kdo leži namesto Allgonverja pod rušo. — Pravi romani, ki jih piše življenje.
LJUDSKA STRAST
Stave na nogometne tekme (itako imenovani Totocalcio) so že marsikoga obogatile. Najvišji dobitek je zadel neki »trinajst-kar« lani v decembru. Dobil je 73 milijonov. Drugi so seveda prejeli mnogo manj. Vsega skupaj je žoga prinesla srečolovcem nad 15 milijard1.
Strast za to vrsto igre in želja po hitrem zaslužku se širita v vse širše kroge Italije. Največje dobičke ima od tega seveda državna blagajna, v katero pritekajo s »totoeal-eiom« obilni prostovoljni davki.
PRIHODNJA ZIMA
Vremen oslove c dr. Manonin napoveduje, da bomo imeli letos zelo zgodnjo zimo. Začela se bo baje že v novembru, in decembra bo tak mraz, kot simo ga imeli lani februa-
Kakšni bodo kasnejši meseci, učenjak ne zna še povedati.
Zgodnjo zimo napoveduje tudi Nemec I renkle, češ da velja pri nas tole pravilo: hladna pomlad in hladen avgust prinašata zgodnjo zimo.
Kmalu bomo videli, ali se na ta vremenoslovca lahko zianesemo.
ČASI SE SPREMINJAJO
V Rimu so od nekdaj praznovali spomin na 20. september 1870, ko je italijansko vojaštvo vdrlo skozi Porta Pia v mesto, potolklo papeževo vojsko in uničilo papeževo dr-
(Nadaljevanje s 1. strani)
lajo, vendar pritiče prav ista in enaka pravica tudli Slovencem. Tu razširjena narodna nestrpnost na žalost onemogoča, dia- bi se pri skupnih službah božjih uporabljala istočasno oba deželna jezika. Najboljši dokaz nam nudi ravno resolucija Ital. Kat. Akcije na Opčinah! Edini izhod je v tem, da se vse verske slovesnosti izvajajo po možnosti posebej za Italijane in posebej za Slovence.
Kakor se je vpeljala pri Sv. Jakobu v Trstu ločena božična polnočnica za Slovence, talko naj se uvedejo ločene versike slovesnosti za Italijane na Opčinah.
Mi se sicer zavedamo, da prav vseh cerkvenih slovesnosti ni mogoče ločiti na dvoje. Nekatere bodo neogibno ostale slkiupne.
Slovenski ve-miki, ki žive v samem središču mesta, sp na dejansko istkupne službe božje pa že tako oddavnaj navajeni.
Pri Sv. Antonu Novem nam je sicer dovoljena maša s slovensko pridigo in slovenskim petjem, toda ta se daruje ob 7. uri zjutraj, tako da se je posebno pozimi ogromna večina slovenskih vernikov v mestu ne udeležuje. Ljudje so od celotedenskega napornega dela utrujeni in se hočejo na edini prosti dan spočiti. Neprimerni urnik je kriv, da tej maši v središču mesta prisostvujejo iz večine le gospodinjske pomočnice in starejše ženice.
ZA LASTNO CERKEV V SREDINI MESTA
Ogromna večina vernikov se udeležuje drugih maš v mestu, ki postanejo tako dejanske skupne službe božje za Italijane in Slovence. Imajo le to posebnost, da Slovenci med njimi ne poslušajo v tujem jeziku le
žavo. Kmalu zatem je bil Rim proglašen za prestolnico združene Italije.
Vatikan je dolga leta gledal na proslave 20. septembra ikoit na sovražno dejanje proti sv. stolici.
Letos se je pa zgodilo, da je demo krščanski rimski župan Umberto Tupini položil 20. septembra pri omenjenih vratih venec v spomin padlih naskakoval cev Rima.
DRAGOCENO GRLO
V Milanu je do januarja nastopala v gledališču Olimpia znana italijanska pevka Ele-na Giusti, kateri so plačevali 73.000 lir za vsak večerni nastop. Kar naenkrat je pa sodelovanje odpovedala, češ da se jii je vnelo grlo. Da bi se prepričalo, ali je to res, je gledališko podjetje poslalo k pevki svojega zaupnega zdravniika, ki ga pa pevka ni hotela sprejeti. Predstave so morali prekiniti.
Iz tega je nastala tožba za odškodnino in Elena Giusti je bila obsojena na 7 milijonov lir globe.
SILNO SE MNOŽIMO
Vsako leto je na svetu 40 milijonov ljudi več. Ob koncu meseca julija je število prebivalcev na zemlji znašalo že 2 milijardi in 692 niiiiijonov. Trajno naraščanje prebivalstva povzroča politikom in gospodarstvenikom čedalje večjie skrbi. Kaiko vse te množice prehraniti, da bodo živele človeka vredno življenje? To je najtežje in najvažnejše socialno vprašanje naše dobe.
izjemoma kake pesmi o sv. Jerneju, temveč tudi vse pridige, petje in molitve. V teh cerkvah ne slišijo celo leto ene slovenske besede.
Na kar se openski priseljenci talko ogorčeno pritožujejo, je torej le droben prašek, je naravnost smešna malenkost v primeri s tem, kar doživljajo že desetletja slovenske množice v osrčju Trsta. Tu ne gre za nekaj stotin duš, temveč za najmanj 10 tisoč slovenskih vernikov, živečih v sredini mesta.
In Slovenci morajo k temu žalostnemu stanju povrhu še lepo molčati. Če se pritožijo, jim takoj odgovore: Ali nimate svoje službe božje pri Sv. Antonu Novem? Ugodnejšega Urnika vam. pa ne moremo dati, ker ste v župniji manjšina.
In ker so Slovenci v vseh osrednjih mestnih farah v manjšini, ne morejo nikjer priti do primernih urnikov: ti so prihranjeni .Italijanom, .Slovenci naj si pomagajo, kakor vedo in morejo. Tu ne gre le za nedeljske maše, ampak tudi za šmarnice, velikonočno vstajenje, božične polnočnice, za prve petke in sobote, sploh za vse versko življenje, ki je med Slovenci zavoljo tega silno zanemarjeno.
Iz neznosnih razmer vodi samo en izhod: Slovencem naj se dodeli v središču mesta posebna cerkev, ki bodi le njim namenjena.
Zahteva je pravična', ker se drugod po svetu vprašanje verskih manjšin tudi tako rešuje: v sreu Dunaja talki za zgradbo zunanjega ministrstva stoji krasna Minoritska cerkev, Iki je že zdavnaj popolnoma prepuščena dunajskim Italijanom. Kar je mogoče na Dunaja, je tem bolj v Trstu, kjer spadajo Slovenci med praprebivailstvo mesta !
Za versko enakopravnost slovenskega ljudstva
/j T'#2f f/ £ Vij S!
ZA PRAVIČNO ZASTOPSTVO
Na prvi seji novoizvoljenega pokrajinskega sveta, ki je bila pretekli teden, je odbornik za kmetijstvo g. Goorberi, predlagal, naj se ustanovi posebna komisija, Iki bo preučevala ter reševala vsa vprašanja, zadevajoča kmetijstvo našega ozemlja. K o in is j o naj bi sestavljali predstavniki pokrajine, tržaške občine, trgovinske zbornice, kmetijskega nadziornišitva, kmečkih organizacij ter en zastopnik vseh podeželskih občin.
Z zgornjim predlogom se bodo prav gotovo strinjali vsi naši kmetovalci, za katere nisio 'doslej oblastva kazala tolikšnega razumevanja, kakršnega bi lahko od njili upravičeno pričakovali. Upamo, da bo ta komisija, sestavljena tudi od ljudstva izvoljenih predstavnikov, reševala 'bolj smotrno in pravičneje vprašanja, iki tarejo naše kmete, kot so: razlaščevanje kmečke zemlje, strokovna izobrazba poljedelcev, napredek živinoreje ter vinogradništva itd.
Za zares plodno in učinkovito delovanje komisije pa je treba predlog demokristjana Corberija le toliko spremeniti, da se zastopstvo petih okoliških občin poveri ne eni, ampalk več osebam.
RICMANJE
Že julija meseca so pri nas začeli preure-jevati šolsko poslopje. Ko bodo dela pri kraju, bo naša šola imela dve novi učilnici, oifcroški vrtec pa lepe in sodobno urejene prostore. Ker je gradnjo prevzela Ustanova, ki skrbi za izpopolnjevalne tečaje (corsi di ziquaLificazione), bo najbrž poteklo mnogo časa, preden se bodo dela zaključila. V teh tečajih so namreč zaposleni delavci, ki se šele učijo ali izpopolnjujejo v raznih strokah. Morda pa res ni bilo primerno, da so la dela poverili tej sicer socialno koris.tni ustanovi.
Te dni so pričeli popravljati drugi del ceste, Iki vodi v našo vas.
Vpisovanje v ljudsko šolo je bilo letos povsem zadovoljivo. Riicmanjci zaslužijo, da jih javno pohvalimo, saj so vsi izpolnili svojo narodno dolžnost. Prav bi bilo, da bi tudi v ostalih vaseh našega Brega sledili zgledu naših Ricmanjcev.
IZ BOLJUNCA
Predpreteklo1 nedeljo se je v Strmcu nad Glinščico vnel hud požar, ki je trajal šest dni. Zgorelo je veliko borovcev in drugih dreves ter mnogo trave. Gašenje je bilo silno težko, ker ni nikjer v bližini vode in manjka tudi pot. Ker je v začetku tedna povrhu zapihala še burja, smo se bali, da požar zajame tudi našo vas. Tržašlki gasilci so se inoTali truditi štiri dni, preden so požar popolnoma pogasili. V četrtek so celo prekoračili državno^ mejo, da so laže in učinkoviteje, opravili svoje delo. Pri tem so jim seveda pridno pomagali -tudi mnogi domačini.
Prejšnji teden se je pri lastniku tukajšnje-g« kamnoloma zglasilo odposlanstvo iz Bo-]junca ter zahtevalo, naj podjetje ukrene nekaj zares učinkovitega, da se preprečijo morebitne nesreče ter odstranita prah in ropot, ki že več let morita naše vaščane. Zgo-
dilo Se je namreč, da je v ponedeljek opoldne priletela na hišo Marije Čurman velika skala, ki je prebila streho in strop. K sreči ni bilo nikogar v sobi, ker hi drugače prišlo do hude nesreče.
Podjetnik ing. Brussi je- seveda tudi to pot obljubil, da bo ugodil želji vaščanov, toda bojimo se, da bo spet vse ostalo pri sitarem. Ne razumemo,, zakaj oblastva Ine prisilijo podjetnika, da v kamnolomu uvede vse varnostne ulkrepe, ki jih zakon natančno predpisuje.
ZGONIK
Z zadnjim gospodarskim načrtom so oblastva1 naši občini nakazala 25 milijonov lir za gradnjo novega šolskega poslopja v Zgoniku. Ta vsot«! je bila odobrena že konec lanskega leta in smo zato upali, da bo stavba dovršena še v tem letu. Vse kaže pa, da nismo računali s tukajšnjim birokratskim ustrojem, ki silno zavlačuje katerokoli javno delo.
Te dni smo zvedeli, da je tehnični urad r Trstu v glavnem že odobril gradbeni načrt in da bo to delo oddano na dražbi najbrž v novembru. V začetku januarja bi torej že lahko začelii s pripravljalnimi deli, stavba pa bo prav gotovo dokončana) do zečetka prihodnjega šolskega leta.
Novo poslopje bo imelo 6 velikih učilnic, in sicer 3 za ljudsko ter 3 za strokovno šolo.
Gradbeni načrt je odtebriilio tudi Šolsjko skrbništvo, ki je obenem pristalo na ustanovitev nove kmetijske strokovne šole.
Veseli nas, da so šolska oiblastva sprejela predlog, naj se v Zgoniku ustanovi kmetijska šola. Vsem, Ikli so ta predlog podprli in predvsem Novemu listu, kil ga je prvi iznesel, se Zgončaini ter vsi prebivalci naše občine prav lepo zahvaljujemo.
Z mastnim naslovom čez štiri stolpce je Messaggero Venelo včeraj objavil vest, da je šolsko skrbništvo v Trstu poverilo letos pouk krščanskega nauka na italijanskih šolali v Devinu, Setsljanu in Mavhinjali slovenskim duhovnikom.
Članek, ki je ikakor običajno pisan zelo zlobno, vsebuje precej netočnosti in celo nekaj laži ter se konča s pozivom, naj generalni vladni komisariat »odločno posreduje«, da se na omenjenih šolah ponovno vzpostavi red.
Kaj se je torej v resnici zgodilo, da je Messaggero pognal grozoten krik? Nič drugega, kot da je šolsko skrbništvo na zahtevo go-niške šlkofije Spet dovolilo- devinskemu in mavhinjskemu župniku, da poučujeta verouk v vseh šolah, ki se nahajajo v njunih farah.
Kakor smo že pisali, je pred približno dvema letoma šolski skrbnik kar sredi šolskega leta prepovedal takratnemu devinskemu župniku g. Vladku Komaicu vstop v vse laške šole devinske župnije ter določil za veroučitelja bivšega vojaškega kaplana Mer-longhija, Iki ni spadal niti v gor iško miti v tržaško škofijo. Šolslkd skrbnik svojega nenadnega in resnega ukrepa proti g. Komacu
BAZOVICA
V nedeljo, 16. t. m., srno na Bazovici imeli škofovsko vizitacijo ter birmo. Ta dan se je odlično izkazal cerkveni mladinski zbor, ki je pod vodstvom trebenskega župnika g. Rozmana dovršeno izvajal znano Tomčevo dijaško mašo. Tako dopoldanskim kakor popoldanskim slovesnostim je prisostvovalo mnogo vernikov. Ta dan je tržaški šikiof obiskal tudi cerkev nai Pesku, ki je zgrajena
I po načrtu znanega mojstra Vlilka Čekute.
»tebiKristus potrkal...“
V Nemčiji je izšla knjižica z naslovom »Če bi Kristus jutri potrkal na Tvoja v rala . . .«
V njej so zbrane bogate misli, potrebne zlasti za dainašnjo dobo, iko se dostikrat meri vernost ljudi po zunanji pripadnosti h kaki organzaciji, ne pa po pravem bistvu vere.
»Če hi Kristus potrkal na Tvoja vrata, bi ga Ti spoznal?«
Kot nekoč hi on bil reven in zapuščen. Morda delavec, brezposeln ali oelo stavkar. Morda bi bil eden izmed 15 milijonov brezdomcev, eden izmed tistih, ki blodijo' po svetu in katerih nihče noče, ker se »pravzaprav ne ve, od kod prihajajo.«
1 Morda bi1 se pojavil v Amerilkli; kot črnec, truden od iskanja dela ali od iskanja doma, kot je bilo nekoč z nazareško družino. »Če bi jutri potrkal . . .«
Ponižen in utrujen stoji pred Tvojimi vrati, ker nosi na sebi gorje vsega sveta . . . Toda kdo naj potrebuje tako trudnega moža? Če ga vprašajo: »Kaj znaš?«, ne more odgovoriti: »Vse.«
Če ga vprašajo: »Odlkiod?«, ne more odgovoriti: »Od povsodi«. — Če bi ga vprašali: »Kaij hočešl?«, ne more odvrniti: »Tebe.«
Šel bo utrujen in žalosten proč, le mir bo nosil v svojih rokab, ki ga človek odklanja . . .
sicer ni utemeljil, vendar se zdi, da je tako ravnal zaradi ovadbe, ki jo je proti župniku vložila majhna skupina v Devin uvoženih Italijanov. Ti so g. Komacu zamerili, ker je odbij nekatere zahteve, Iki so globoko žalile njegovo osebno, duhovniško ter narodno čast.
Ista usoda je seveda čez nekaj časa doletela tudi niavhiinjskega župnika.
Lani je na teh šolah učil veronauk neki furlanski duhovnik, ki pa se drugače ni me-.šal v župnijslke zadeve.
Goriška škofija je letos (ko g. Komaca ni več v Devinu!) iz dušno past irski h razlogov ter na podlagi obstoječih cerkvenih predpisov zahtevala, naj verouk v vseh šolali devinske ter inavhinjske župnije poučujeta tamkajšnja župnika. Šolstko skrbništvo v Trstu je to zahtevo sprejelo, toda župnika, kakor piše Messaggero', bosta učila le za določeno preizkusno dobo.
Na ostala jalova natolcevanja tega' lista pa odgovarjamo', da bi bili Slovenci zelo srečni, če hi jim laški duhovniki mogli in hoteli oznanjevali božjo besedo tako, kalkior jo že leta in leta oznanjajo slovenski župniki italijanskim vernikom, to je v njihovem materinem jeziku!
Messaggero proti slovenskim župnikom
ODLOČITEV JE PADLA
Bralcem Novega lista je že znano, kako krčevito so se vodilni politični in gospodarstvom krogi v Gorici upirali zgradnji želez-nice Zagraj-Sv. Ivam. ob Nadiži, ki jo je zahtevati Trst. 'Goričani so bitko izgubili, (kajti minister za promet Angelini je dal izjavo, da je medministrska komisija sklenila, d'a Se v kratkem začne z gradnjo imenovane železnice, s katero se bo skrajšala piroga Tr-biž-Videm-Tirst za 17 kilometrov. Tako se boči omogočiti tclklma med progo Trbiž-Trst iin ( rogo' A v st rij a -J esc. :i i ce-P o d hr d o-N o va Gorica. Čeprav je minister zagotovil, da bodo vozili po novi pirogi v inozemstvo in iz inozemstva le tovorni vlaki ter da bo šel osebni in notranji tovorni promet še nadalje čez Gorico, bo vendar zadala nova želiz-nica hud udarec Gorici; saj boi mesto od&lej iztisnjeno več ali matij iz mednarodnega prometa. Ta udarec bi bilo mogoče vsaj nekoliko omiliti, ako hi Gorico povezali z jugoslovanskim železniškim omrežjem ter obnovili promet medi južno in svetogorsko jugoslovansko postajo, a o tem ni minister črhnili niti besedice.
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Goriški pokrajinski svet bo dimel v soboto, 29. septembra, sejo v občinski dvorani na Korzu Verdi1. Dnevni red je zanimiv in vsebuje zlasti važma vprašanja gospodarske narave.
IZ PODGORE
Upali smo, da bomo v današnjem dopisu javnosti lahko sporočili, da so oblastva nekaj že res učinkovitega storila proti izhlapevanju strupenih plinov liiz rayon oddelka. Žal nam je, da tega ne moremo storiti. Razočarani smo, da se ni v tem oziru še zgodi-_ Jo nič, s čimer bi bilo zavarovano zdravje delavstva in se preprečila) oskoda vinogradov, zlasti v kočniku. Nimamo dovolj ostre besede, s katero bi obsodili brezbrižnost oblaste v za zdravje in gospodarske Ikloristi delavnega ljudstva.
Saj je prefekturi dobro znano, da je število obolelih delavcev mnogo večje, kot jih izkazuje uradna statistika. Večina se spl o It ne javi, ker se boji, da bi jih podjetje ne odpustil O' z dela.
Ločniški kmetovalci so pa v n ret eni e io tednu dvignili svoj glas na javnem zborovanju ter poslali zastopnike tudi lk prefektu, kamor jih je spremljal eden izmed državnih poslancev. Vemo pa tudi, da se nahaja prefekt v neprijetnem položaju: pred kratkim so mu baje predstavniki podjetja drzko celo zagrozili, da bodo celotno podjetje zaprli, ako bi se proti njim pod Vzeli nevšečni ukrepi. Zlasti ta grožnja naim kaže popolno pomanjkanje socialnega čustvovanja in mišljenja mož,_ ki vodijo podjetje z nad tri tisoč delavci!
Podgorci smo se v nedeljo udeležili izredno slovesnega praznovanja kvaternice na Mirenskem gradu. Ta dan so blagoslovili novi lepi kip Žalostne Matere božje, delo umetnika Toneta Kralja. Medtem je samostanska družina obnovila tudi znane »svete šlengice«.
Slovesnosti se je udeležila velika množica vernikov. Bilo jih je okoli 6000, nas Podgor-
cev pa nad 300. V Miren je prisl o tudi precej Furlanov.
V vasi sami smo si ogledali novo prosvetno dvorano, ki bo v kratkem dokončana. V njej bo prostora za več tisoč 'ljudi. Niti Gorica nima takega kulturnega doma. Nekateri Podgorci in mnogi Goričani so pa šli v nedeljo na priljubljeno Kostanjevico, kjer je bila nova maša.
Dne 7. oktobra bomo v Podgori praznovali stari praznik roženvenske nedelje s slovesno procesijo po vasi in na Kalvarijo do mesta, kjer je bila na posestvu dr. Breganta za časa prve svetovne vojne vojaška bolnica, med zadnjo pa zaklonišče pred bombardiranj em. V tamkajšnji votlini j e pokojni žu pnik Stanič postavil zasilni oltar, danes pa stoji tu lepa kapelica, za katero se je zelo trudil današnji župnik gospod Špacapan. Sezidana je v orientalskem slogu po zamisli prignanega umetnika Vilka Čekute, ikli je Plečnikov učenec.
Blagoslovili jo bodo po procesiji: v prisotnosti nadškofa msgr. Ambrozija.
IZ EOBERDOBA
V naši občini ni bilo v zadnjem času posebnih dogodlklov. Zelo pa občutimo, da se mnoge prevažne javne zadeve ne premaknejo z mrtve točke. Tako se v Doberdobu in v ostalih naseljih, zlasti v Jamljah in v Dolu prebivalci pritožujejo, da se nihče zanje ne zmeni. V Jamljah nimajo niti primernih prostorov za šolo niti vodovoda, v Dolu pa manjka celo električna luč. Doheirdobei pa smo zato v letošnjem poletju požrli vCmko prahu in cesta naravnost kriči po asfaltiranju. Zato upamo, da se to zgodi v najkrajšem času.
Doberdobske matere bi rade doživele čim-prej dan, ikio se bodo njihovi malčki zopet zbirali v otroškem vrtcu. Nikakor ne morejo razumeti, zakaj se to ni zgodilo že v preteklem šolskem letu; naravnost razočarane pa bi bile , če se ne otvori niti v letošnjem. In vendar so prostori že na razpolago in jih je treba, le primerno olepšati.
Vsi vaščani »e pa najbolj zanimajo za občinski vodovod. Upati je, da bo vprašanje vendar v kratkem zadovoljivo' rešeno in sicer ne le za Doberdob, marveč tudi za Jam-Ije. Zvedeli smo namreč da bo pokrajinski svet razpravljal prihodnjič tudli o podpori zai doberdobski vodovod.
Ob koncu dopisa naj še poudarimo, da zadene krivda zaradi počasnega reševanja naših važnejših javnih zadev in potreb le višja ob last va, ki so jim koristi slovenskega obmejnega prebivalstva sploh premalo pri srcu, nilkalklor pa ne našega župana, ki ga odlikujejo živa vnema, skrb in požrtvovalna delavnost za občinsko! skupnost.
DOLENJE
V naši občini so nabrali za družine ponesrečencev v belgijskem rudniku Marcinelle skupno 24.870 lir. Nekateri so darovali -000, 1000 in 500 lir, večina občanov je pa dala po 200, 100 in 50 lir. Priznati moramo, da se je nase ljudstvo tudi ob tej priliki izkazalo kot izredno socialno čuteče, saj je skupna v&ota za na~o revno občino sama po sebi dovolj zgovorna.
400-LETNICA SMRTI SV. IGNACIJA
V Gorici bodo prihodnji mesec slovesno praznovali 4*00-1 etnico smrti sv. Ignacija, ustanovitelja jezuitskega reda.
Slovesnosti bo otvoril nadškof Ambrosi v nedeljo, 7. olkltobra, s sv. mašo* ob 7.30 zvečer. V ponedeljek, tcrelk; in sredo bodlo v dvorani »Stella Mattutina v ulici Nizza 20 različni govori. V naslednjih treh dneh pa bodo ob 19. uni pridigali v travniški cerkvi naslednji škofje: v četrtek, 11. oktobra, tržaški škof msgr. Santin; v petek, 12. oktobra, škof iz Vittoria Veneta msgr. Carraro; v soboto, 13. oktobra, pa nadškof iz Vidma msgr. Zaffonato.
Slovesnosti se bodo zaključile s sv. mašo v nedeljo, 14. oktobra.
SOVODNJE
V stanovanjsko hišo, ki so jo že p rad meseci dogradili, so se pred nekaj dnevi končno \selili naši dosedanji brezdomci.
V kratkem bodo začeli pri nas graditi še eno stanovanjelko hišo.
Gradbeni načrt je že odobren in občinska uprava sedaj čaka le denarna sredstva, ki jih mora odobriti Rim.
TRŽIČ
V soboto so splovili v naših ladjedelnicah novo vojno ladjo »Arsella«., ki jo je NATO naročila za italijansko' vojno mornarico. Botra je bila Liana Sala iz Trsta. Blagoslovil pa jo je msgr. Ferrero, kurait vojne mornarice v Benetkah.
V najkrajšem času bodo* začeli graditi še dve ladji, ki ju je naročila NATO.
V četrtek pa bodo izročili vojni mornarici opazovalnico podmornic »Sentinella«.
Pred kratkim so* začeli graditi tudi veli-[k\o 36 tisoč-tonsko petrolejsko ladjo za lonr donsko pomorsko družbo Esso.
To dokazuje, da je ugled tržiških ladjedelnic v zadnjem času močno zrasel, kar je zasluga tržiških delavcev in strokovnega vodstva.
V našem mestu je na občinski deski razpisan natečaj za dve novi tobakarni.
Vsaka tobakarna mora biti oddaljena od drugih vsaj 300 metrov. Rok za udeležbo natečaju zapade nepreklicno 18. oktobra.
OSLAVJE
Za gospodinjstvo, posebno pozimi, je veli-fcega pomena konzervirano sadje. Zaito moramo naša dekleta pohvaliti, da so v preteklem -tednu pridno in discipliniramo obisko-\ ale tridnevni gospodinjski tečaj o konzerviranju in vlaganju sadja.
Gradbena dela za napeljavo vodovoda v Oslavje in Štmaver veselo- napredujejo. Pred enim tednom so začeli graditi vodovodno postajo, od koder bodo z električno črpalko poganjali vodo na Oslavje in Štmaver. Pred cerkvijo v Pevmi leže dolge vodovodne cevi, ki jih bodio položili vzdolž naše eeste. Janke zanje so izkopali po znanih krajšnicah, ker bi njihovo polaganje ob cestnih robovih stalo mnogo več. Vodovod bo stal 16 milijonov lir. Če bodo dela napredovala kot doslej, bodo končana še pred koncem leta.
NOVO SOLSKO LETO
Na nižji srednji šoli in na strokovni šoli se novo šolsko leto prične 3. oktobra s sv. mašo ob 10. uri v stolnici.
Dijaki naj se zbere io tega drae ob 9. uri na svojih šolah, da jim pmfesorji dajo potrebna navolMa 7ia 'naslednje dni.
Na liceju in učiteljišču pa s*s. šolsko le*o prčne 15 oktobra s sv. mašo ob 10. uri v stolnici.
Dijaki naj se tega dne zberejo ob 9.30 na šo’ah.
šiMivhlti* \flouvniia
ŠEMPETER SLOVENOV
Prestolnica Beneške Slovenije je postala to poletje nenavadno živahna. V zadnjem času ,so lepote naših dolin vzbudile po zaslugi Urada za tujski promet veliko pozornost. Po naših krajih drdrajo zlasti oh nedeljah mnoga motorna vozila, in sicer ne samo ‘iz Trsta in Gorice, temveč tudi iz Vidina, Trevisa, Benetk in od drugod. Večkrat so vse gostilne zasedene in prenočišča priman j kujej o.
Ob sobotah gredo slklo.zi Šempeter Koba-ridci, ki so namenjeni na Staro goro ali na trg v Čedad, ki se ti zdi oh takih prilikah ves slovenski. Ob nedeljah pa odhajajo v Kobarid mnogi Čedadci in Nadiževei.
Preprositi ljudje se bolje razumejo med seboj kot diplomati, kar dokazuje, da je mirno sožitje med različnimi narodi ne le možno, teimveč tudi koristno.
V septembru je bilo letos mnogo letoviščarjev.
Mesec dni so tu prebili gojenci go riškega občinskega zavoda »Lenassi« in pravijo, da bo ta zavod tu zgradil novo poslopje za stalno kolonijo.
Spočetka so imele nairodine straže še neki jtomen. Ljudstva je začelo jemati na piko posebno mitnice im je podiralo »šrange«, češ da po novi ustavi ni več nobenih davkov. Kmetje so ponekod na Notranjskem vdrli v graščinske pisarne in metali spise sikozi okna. »Kozji dohtarji«, Kakor so klicali v tistih časih zakotne pisače, »o na skrivaj hujskali ljudi, da me bo za d‘va meseca veljala nobena postava in da lahko vsakdo počenja, kar hoče. Zato je vlada dovolila, da se zaradi reda im miru ustanavljajo narodne straže.
»KONSTITUCJON« PRIDE V TRST
V Trst so le počasi prihajale novice o revolucionarnih dogodkih na Dunaju. Treba je bilo počakati postil j ona, da prinese novosti.
Nakiaj o »ikonstitucjonu« in narodnih pravicah so meščani že zvedeli. Taik.o jih zvečer 16. marca ni več vzdržalo. Kar v trumah so hiteli pod noč proti openskemu obelisku, koder je tekla nova dunajska cesta. Ta večer je imela' priitrobiti velika poštna kočija ali »diligenca« naravnost z Dunaja do Trsta. Bilo je še .mrzlo in megleno, toda vreme ni zadržalo junakov, Ikii so si po strmem bregu s svečami svetili proti Opčinam.
Tu so se zbrali tudi okoličani in vsi so nestrpno čakali. Končno so že proti polnoči od daleč zaslišali konjski peket im postiljo-nov tra-ra, tra-ra. Ko je težka kočija priiro-potala, jo je obstopila velika množica s pozivi »Stoj, stoj!« Preplašeni postiljon je komaj zlezel z visokega kozla iin v domači govorici ves bled spraševal, kaj mu hočejo. Tržaški veljaki, med njimi tudi 'domoljub Fortis, so zahtevali novic. Mozaik se je oddahnili, se popraskal po glaivi in je komaj
ŠOLSTVO IN CERKVENE RAZMERE
Zvedeli smo, da bo ravnatelj našega učiteljišča prof. Ciro Romano po 10 letih službovanja na tem zavodu premeščen v svoj rojstni kraj Neapelj.
Zia to premestitev je menda sam prosil. Ker je učiteljišče v očeh nacionalistov velike politične važnosti, smo* prepričani, da bo tudi njegov naslednik iz južnih dežel, kakor je večina naših profesorjev.
Novi nadškof msgir. Zaffonato je obhodil že vse slovenske župnije. Dne 4. septembra pa je sklical vse duhovnike šempetrsfcega okraja na sestanek v Šempetru. Tej konferenci, ki je bila razglašena v vseh dnevnikih, so znani »komat a;z ar ji« pripisovali veliko važnost in od nje pričakovali važnih ukrepov. Nadškof se je mudil ves dan med duhovščino in se udeležil tudi skupnega kosila. Nič ne vemo o vzrokih te izredne duhovniške konference, vidimo pa, da je tudi po njej ostalo' vse pri starem.
Na strokovni šoli, ki je gotovo prinesla več koristi tukajšnjim mladeničem kakor učiteljišče, ki ustvarja le brezposelne učitelje, se je že začeto vpisovanje.
Letos so se nekateri začeli zavzemati tudi za ustanovitev neke praktične, kmetijske šole.
izjecljal, da je na Dunaju proglašen »komsti-tucjom«, da je tam garda in dosti »cajteng«.
To je bilo dovolj! Z gromovitimi' hura so jo narodnjaki ucvrli proti mestu in vpili: »Živela konstitucija!« Pri prvih hijšaih so zadoneli pozivi »Ven z lučmi!« Zaspani meščani so še z nočnimi čepicami na glavi odpirali okna in spraševali', kaj je. Od spodaj pa je spet zagrmelo »Ven luči — hura —-konstitucija.« Večina je menila, da je to kakšna imenitna oseba, ki je prišla v Trst na obisk. Tu pa lam so zamigljale svečke na oknih, stare mamice so pa v pobožnem strahu kar »lumine« postavile na okna.
Množica, ki je vedno bolj naraščala, čeprav ni vedela čemu, je drla na glavni trg in dajala duška svojemu veselju. Že je nastopila mestna godba in velika povorka se je drenjala pred škofijski dvorec. Po ulicah je trajalo veselje in napivanje »koustiitucjonu« do štirih zjutraj.
Naslednjega dne, 17. marca, je guverner grof Saltu z balkonia mestne hiše uradno naznanil, da je vlada, dovolila konstitucijo ali novo ustavo. Obenem je tudi razglasil ustanovitev tržaške narodne straže.
»MI SMO VOJAKI KORENJAKI«
Brali smo že, da so okoličanski bataljoni vojaško res nekaj pomenili. Narodne straže je dunajska vlada v prvem revolucionarnem razburjenju leta 1848 sicer dovolila, uzakonila jih pa ni nikoli. Ko so se duhovi malo pomirili, jih je tudi na vse načine ovirala.
Aprila in marca 1848 so pa bile razmere take, da se je vse navduševalo za narodne straže. Občine so morale zanje nositi vse
Ta bi piai težko napeto, ker je kmečke mladine premalo in se na žalost ne mara več ukvarjati s poljedelstvom.
Naš mladenič je raje zidar, mizar, delavec z gotovim zaslužkom; ne mara garati in se potiti, da bi pridelali nekaj sadja, ki ga večkrat ne more niti prodati ali mu ga celo toča pobije, medtem ko mora davke vendar plačati. Zaradi1 tiaike miselnosti se bodo še bolj izpraznili naši nekdaj tako obljudeni hribi.
KOLESARSKE TEKME
Posebno živahno je tu bilo v soboto, 8., in nedeljo, 9. septembra. V teh dneh so bile kolesarske tekme po Furlaniji in najvažnejša' etapa: je bila prav v Šempetru, kjer so kolesarji' tudi prenočili. Ta dogodek je že v soboto zvečer spravil na cesto stotine ljudi, župana, župnika in vse ostale oblastnike, da bi videli in pozdravili tekače, ki so močno utrujeni prisopihali v vas.
Da bi «e oddolžili za tako navdušen sprejem, so nas tekmeci v nedeljo nagradili s lem, da so priredili posebno kolesarsko tekmo do Podbonesea in nazaj. Primerno hi pa bilo, da bi 'tekmi® priredili popoldne, da hi rte motka po vaseh službe božje. Večina ljudi se pa ni dala premagati od radovednosti in športne strasti in je šla kljub vsemu k sv. maši, Iklar je res lepo spričevalo za vernost našega ljudstva.
izdatke. Zato so straže tudi bile tako oblečene in oborožene kot »mladi vojaki.« Njih namen je bil, po pisanju B:leiweisoviih »Novic«, braniti »osebo in dom pred napadi ljiu-di, katerim v takih veselih okollnostih začne glava goreti.«
Tudi pesniki so se navduševali za junaško gardo. Miha Kastelic je njej v čast tako zaokrožil:
»Bratje, ukajmo veseli!
Zdaj živeti smo začeli;
Svoboda objema nas,
Špiceljne pa davi čas!a Takega bojnega navdušenja so se nalezli tudi v Trstu, posebno mladina in meščani. Ko so 17. marca razglasili ustanovitev narodne garde, so vsi hoteli postati vojaki.
Občina je iz vojaškega skladišča vzela na posodo 2000 po štiri čevlje in šest palcev dolgih pušk. Vse so se vžigale s kresilnim kamnom. Še bolj različne so pa bile sablje tako po dolžini ktikoir p<» obliki. V naglici so postavili na noge skupno štiri bataljone.
( Dalje)
TOVARNA
(Plmčič
IKRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
Tržaška trema slava
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
(lli ho itiihi cttft&ci rt{'tio'tiiifilti!?
»II Piccolo« je prinesel pred1 dnevi članek proti slovenski šoli, v katerem trdi, da »tudii slovenski otroci rajši hodijo y italijanske šole«. »Proces asimilacije je pojav naravne sile, ki ga nihče ne more ustaviti, vsaj ne tam, kjer velja svoboda za vse. kot velja v Italiji«.
Ta članek je vreden, da ga izrežete in ga kot redkost shranite. Težko si je namreč predstavljati, da se enajst let po porazu fašizma z njegovimi rasnimi in 'nacionalističnimi teorijami najde v Evropi še kak drug list razen Piecola, ki bi si upal prinesti tak članek .porojen iz čiste fašistične miselnosti. Slovenci smo pač nesrečen narod; bili smo prvi, nad katerega so se pred 35 leti spravile Mussolinijeve tolpe, in sedaj smo poslednji, ki se moramo še vedno otepati z zadnjimi fašističnimi ostani-kit medtem ko je za ves ostali svet fašizem pokopan in uradno mrtev.
Po mnenju bivšega ali novega fašista, ki je napisal članek v »Piocolu«, so najbrž slovenski otroci na Tržaškem duševno nenormalni — zdravniki pravijo temu »psihopatološki tipi«. Kako toi si drugače mogli »želeti«, da bi rajši hodili v italijansko kot v slovensko šolo?
Velik del moderne pedagogije je posvečen prizadevanju, da bi napravili otrokom obiskovanje šole čim prijetnejše, tako da bi se v njej počutili prosti in brez vsake tesnobe. V ta namen si izmišljajo vzgojitelji vedno nove izboljšave in nova sredstva. Le slovenskim otrokom na Tržaškem jii potrebno priljubljati šole s pedagoškimi pobudami, ker že sami dovolj radi hodijo v šolo, toda ne v slovensko, ampak v — italijansko, četudi tu ne slišijo niti besede v jeziku, katerega govorijo doma in v katerem najlaže mislijo.
Slovenski otroji so pač za pisuna v »Picoolu« tako starčevsko preračunljivi, 'da jim najbrž kai med igro na pesku brodijo po glavi takele misli: »Ker živim sredi skupnosti z le italijanskimi izročili, z italijansko kulturo in socialno ureditvijo, je najbolje, da grem v italijansko šolo; saj bom imel od tega praktično korist v življenju.«
Ce bi res tako mislili, bi jih bilo treba peljati k zdravniku za duševne bolezni, zakaj noben normalen otrok tako ms razmišlja, ampak se brezskrbno igra. Ko pa mora v šolo, gre rad le v tisto, v kateri sliši svoj jezik in se lahko v njem uči. Ce je torej kdo abnormalen, niso to naši otroci, temveč le Piccolov pisun, kli mu je fašizem skvaril zdravo pamet in ga moralno izpridil, ali pa oni slovenski starši, ki so iz strahu ali iz koristoljubnosti pripravljeni napraviti iz svojih otrok človeške cunje, s katerimi si bodo tujci lahko brisiali škornje in ki se bodo vse življenje bali lastne sence. Da, take starše bi moral preiskati strokovnjak za živčne bolez-
Zakaj niso podelili ,,Zlatega leva“ ?
N'a letošnjem beneškem filmskem festivalu niso podelili najvišje nagrade — »Zlatega leva«, baje zato ne, ker je nobeai film ni zaslužil. Prejšnja let; so kar razmetavali z nagradami, tako da so se mnogi resni filmski ljudje nad tem pritoževali, ker so tako izgubljale nagrade vsak pomen. Letos pa so prekomerno stiskali z njimi in jih niso dali niti filmom, ki bi jih bili po pravici zaslužili. To je spet vzbudilo nezadovoljstvo ne samo pri proizvajalcih filmov, režiserjih in igralcih, ampak tudi v javnosti, in to tembolj, ker so letos ravno zavoljo tega zelo omejili število predvajanih filmov, da bi prišla njihova vrednost tembolj do veljave.
Razočaral je tudi letošnji filmski festival v Cannesu, kjer so bili sicer sodniki 'bolj, radodarni z nagradami, a jih podelili po čisto pristranskih vidikih, pri katerih so umetniške vrednote čisto prezrli. Nagrada so razdelili 'bolj po političnem kot po umetniškem vidiku.
NI se mogoče ubraniti vtisa, da se je velikih filmskih festivalov vse preveč polastila politika. Povsod so prišli skoro čisto v državne roke, največ zaradi velikih stroškov, ki jih mora poravnati država, zaradi česar hoče imeti tudi odločilno besedo pri organizaciji festivala in pri podelitvi nagrad. S svojo razkošnostjo ti festivali sami izpodkopujejo pomen in ugled. Treba bi jim- bilo dati bolj ljudski značaj, jih iztrgati iz pristojnosti raznih ministrstev ter zaupati čisto umetniškim ustanovam, da bi tako spet zadobili svoj pravi pomen-
ni, ker so še polni strahu pred fašizmom, ki ga normalni človek nikoli čutil ni, ali pa se gta je že davno znebil. Toda njihovi otroci so prav gotovo še duševno zdravi, vsaj dokler ne bodo začeli hoditi v italijansko šolo, kjer si bodo skvarili značaj, ker se bodo pretvarjali in se prikazovali na zunaj za to, kar niso.
Kar pa se »asimilacije« tiče, ki je po Piocolu »naraven pojav ^katerega nič ne more ustaviti, vsaj ne tam, kjer velja svoboda za vse, kot velja v Italiji«, je treba povedati tole: Poskusi asimilacije enega naroda na škodo drugega ali večine na škodo manjšine so moralni zločini, zagrešeni ravno tako nad posameznikom kot nad tujim narodnim občestvom. V teh poskusih prihaja namreč do izraza miselnost, ki noče. spoštovati svobodne osebnosti drugega človeka, ampak ga hoče s tem ali ornim sredstvom prisiliti, da prevzame drugo narodnost ter se tako odpove svojim naravnim človeškim pravicam.
Ce bi bila taka asimilacija res nekaj naravnega, bi se zoper njo ne upirale tako krčevito vse narodne manjšine po svetu ter bi bila tudi vsaka zaščita manjšin popolnoma nepotrebna. Naravnost sramotno je, kako se morejo sredi dvajsetega stoletja kljub porazu fašizma in navzlic listini Združenih narodov o človeških pravicah najti še ljudje, ki raznarodovanje kar javno in drzno — zagovarjajo in opravičujejo! Kaj takega so pač zmožni le bivši fašisti okolj »Piccola« ali pa kaki fašistični zakrkpjenci v višjih tržaških šolskih ustanovah, ki so še od Mussolinijevih časov navajeni raznarodovati slovensko deco.
Za skvarjeno miselnost takega bivšega Mussolinijevega »bojevnika« je pa najbolj značilno, da skuša prikazati asimilacijo narodne manjšine kot posledico svobod® in ne nasilja. Svoboda je takim totalitarcem prazen zvok, ki se ga poslužujejo, le da iz dekorativnih razlogov zakrinkajo z njim svoje namene.
Tako fašistično bevskanje pa na poštenega slovenskega človeka nič več ne vpliva. Ustrahuje lahko le še kakega slabiča ali duševno neuravnovešenega človeka, ki si ni še na jasnem, kaj so človeške pravioe in človeške vrednote, ki jih mora braniti zase, za svoje otroke in za ves svoj narod.
M. K.
Borba proti jeziku
Ena najtežjih stvari na svetu je držati svoj jezik v oblasti. Posebno težko, jto te kdo razdraži in spravi v jezo.
Tedaj zavre vse v tebi in, si ne daš miru, dokler ne bruhneš iz sebe grde in ostre besede, ki jo pozneje obžaluješ, a je ne moreš več preklicati. Trenutno čutiš sicer nekako olajšanje, a največkrat le samemu sebi škoduješ in zgodi set da zaradi nepremišljene izjave nosiš lahko posledice — vse življenje. Kaldko sitarilh prijateljstev je že bilo za vedno razibitih zavoljo žaljivih in krivičnih besed, izgovorjenih v jezi in razdraženosti!
Le redki so ljudje, kii tudi v srdu govore tako, da ise jim pozneje ni treba kesati. Julij Cezar je bil tudi podvržen naglim ježam in, ker se je bal, da bi v takem razpoloženju ne dajal prenagljenih izjav, se je držal naslednjega pravila: preden je odgovoril, je štel pri sebi do dvajset. Ce bi se vsi jezljivi ljudje posluževali tega sredstva, bi se takoj pomirili in obdržali svoj jezik v poslušnosti razuma.
Toda niajhujši niso tisti, bi se spozabijo, le kadar se jih polasti jeza. Se bolj nevarni in škodljivi so tisti, ki brez premisleka čvekajo in jezikajo, ko so popolnoma trezni, skratka ljudje, katerim je opravljanje postala vsakdanja potreba in navada.
Ce zvedo kaj nelepega o bližnjiku, če slišijo, kako je koga nalagal ali zagrešil kakšno sebično in nepošteno dejanje, nimajo miru vse dotlej, dokler tega me povedo naprej. Nekateri delajo to iz gole klepetavosti: v sebi čutijo nekak pritisk in zdi se ji™, da bi se razpočili, če bi ne izblebetali vsega, kar so zvedeli. Prav nič se ne vprašajo, komu koristi, da raznašaš in širiš grde govorice o bližnjem.
Njemu prav gotovo ne! Saj ne jezika, da bi mu pomagal, kajti drugače bi govoril z njim na štiri
SNG v Trstu
Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje bo odprlo sredi oktobra novo sezono. Najprej bo uprizorilo ljudsko igro pokojnega tržaškega pisatelja Pregarca »Sagra«. Napisana je v domačem tržaškem narečju in tudi vsebina je zajeta iz ljudskega življenja na Tržaškem. R/ado Pregari: je bil doma iz Rojana in je v igri prikazal življenje in tipe, kot so se mu kazali v domačem predmestju. Igra je polna vedrine in izvirnosti ter bo bržkone imiela velik uspeh.
Ze kmalu po prvem oktobru pa bo začelo Slovensko narodno gledališče uprizarjati nekatera dela s svojega lanskega repertoarja. Poleg »Sagre« se učijo igralci tudi še drugi dve novi igri. Letošnji program našega Narodnega gledališča je precej pester in zanimiv in zato se veselimo nove gledališke sezone. Želimo le, da bi gledališče ne pozabilo na naše otroke in da bi jim zares pripravilo eno ali več dobrih mladinskih iger.
Morda bi lahko to nalogo prevzeli tudi tečajniki, ki so dokončali ali pa še obiskujejo gledališko šolo Narodnega gledališča. K predstavam bi lahko pritegnili lepo število naših otrok, ki bi se tako navdušili za igranje. Slovenske šole zadnja leta v tem pogledu vse premalo storijo, medtem ko so bile prej šolske igre kar pogoste. Ne vemo, kje je vzrok: v lagodnosti ali prezaposlenosti učiteljev ali pa se morda bojijo, da bi se preveč ne izpostavili s takim prosvetnim delom med slovensko mladino.
In še eno željo imamo.: da bi v letošnji sezoni ne uprizarjalo ideološko enostranskih in prenapetih del. Tako se bo izognilo očitku, da dela propagando za kakršenkoli svetovni nazor. Paziti mora, da njegove predstave ne vzbujajo pomislekov pri ljudeh, ki toi drugače radi šli k njegovim prireditvam.
KULTURNE VESTI
Ze pred osmimi meseci so ustanovili v Ljubljani poseben mladinski kino. Doslej je bilo okrog 350 predstav z nad 50.000 obiskovalci. Od 6. do 12. oktobra pa bodo priredili festival mladinskih filmov.
.• • *
V Ljubljani bo kmalu gostovala indijska državna plesna in pevska skupina, ki bo prikazal« v svojih plesih bajke in legende indijskih narodov ter odlomke iz starih epov »Ramajana« in »Mahabharate«. * * *
Ignazio Silone je napisal ljubezenski roman »Lukova tajnost«.
oči in ga skušal popraviti. Opravljivci nimajo tega poguma, temveč govore vselej za hrbtom bližrajika.
Najhujše pri opravljanju je ravno to, da ne izvira nikoli iz ljubezni, temveč iz vse drugačnih nagibov. »Lj'udi je treba vendar opozoriti na zlo ki se dogaja okoli njih!«, poreče kdo. »Opozoriti jih moramo, da ne bodo sami trpeli škode.«
V izjemnih primerih to drži, vendar opravljivci po navadi ne ravnajo s takimi nameni. O grehih in pogreških bližnjifca govore z nekakim veseljem in si piri tem mislijo, da so oni sami seveda mnogo boljši. »Hvala Bogu, da nisem jaz tak, kot je oni človek.«
Zlo iščejo in za njim vohljajo pri drugih, nikoli pa ne pri sebi, četudi pogostoma niso sami prav boljši, ampak so morda celo veliko slabši. Pri bližnjiku zapazijo najmanjši prašek v očesu, kola v svojem pa ne vidijo.
Najteže pri opravljanju je, kako se pri tem grdem poslu resnica skoro redno pači in kar sprati spreminja. Vsak, ki sporoči naprej nelepo novico o bližnjem, nekaj doda iz svojega, to in ono pretira in poveča, drugo spet zamolči in resnica je s časom že tako zavita in spačena, da postane — laž. Opravljanje se s tem spremeni v pravo obrekovanje.
In neverjetno je, s koliko lahkoto se prepekateri tudi pri ,nas vdajajo tej pregrehi. Možje, o katerih bi človek menil, da niso sposobni muhe ubiti, se prav nič ne pomišljajo polagoma in, po načrtu ubiti bliznjika, s tem da mu uničijo ugled in dobro ime. Kaj naj šele rečemo' o njiih, če se pri tem nečednem poslu poslužujejo tiska ter tako širijo svoja obrekovanja med nepoučene množice! In med njimi so poklicni vzgojitelji mladine, so oznanjevalci krščanske morale. Njihovo početje je označila morala, ki jo sami drugim pridigajo, s tem da je obrekovanje postavila po pravici y isto vrsto z ;— ubojem!
GOSPODARSTVO
Vrtnar v oktobru
Septembrska suša jei mnogo šlklodila vrt-n ar jem: za trg je bilo na razpolago malo povrtnini, zalivanje je zahtevalo več časa, mnogih opravil in tudi setve pa ni bilo mogoče izvršiti. Predvsem se je zakasnila setev špinače in motovilca, pa tudi zimske solate, vrzotinov ali zgodnjega zelja itd. Zaito ima vrtnar tudi v začetku oktobra še vse polno o p ra vil.
Špinačo hotno sejali še ves mesiec, v zavetne lege jo sejemo celo še novembra. Sejati je seveda potrebno sorte, ki prenesejo zimski mraz. Lansko leto se je najbolje obnesla nemška sorta »špika«. Motovilca sejemo oba, drobno — in debeilozrnatega. V zavarovane grede sejemo solato za' solatico in tudi radič solatniiki, katerega- bomo v jeseni enkrat preželi, pcitem pa pokrili z zemljo ali slamnato odejo in dobili spomladi zgodnji radič. Sejemo tudi krešo- in mesečne redkvice.
Ta mesec presajamo zgodnje zelje (vrzo-fine) kot ekspres, etampes in volovsko srce, nadalje zimsko soliaito, ki mam bo zgodaj spomladi dala trde glavice. Presajamo tudi belo čebulo, posadimo pa česen in afriško čebulo.
Endivije in zeleno- (šelin) moramo opleti iin jih v začeitlkiu meseca tudi lahko še pognojimo z gnojnico- ali pa z v vodi raztopljenim apnenim solitrom (nitrato di calco). V 100 litrih vode raztopimo 1 kg solitra. Vsako rastlinico zalijemo s 1/4 litra raztopine.
V tem mesecu nadaljujemo z vezanjem endivije, da postanejo listi bolj beli, konec meseca pa pokrijemo endivijo in zeleno s slamnatimi odejami. Konec meseca bodo nekateri že sadili- zgodnji girah, in sicer sorte »ekspres Ala.ska«, »ekspres z dolgimi stroki«, »princ Albert« im podobne z okroglim semenom.
CVETLIČAR V OKTOBRU
Iz zemlje moramo vzeli gomolje dalij, kan ter begonij, ki so rasti c na prostem. Gomolji se morajo -dobro preslišita na kakšnem pre-pihnem prostoru, in jih nato- shranimo v suhi kleti.
Pognojiti in pripraviti moramo gredice, kamor bomo tedaj vsadili sajeniee cvetlic, ki naj cvetejo zgodaj spomladi. To so: pesniški klinčki ali nageljčki, mačehe (viola Iricolor), spominčice (myosoti»), marjetice (bellis), gobČiki (boccaleone), zvončnice (eam-panula), skabiose, silene itd.
Tai mesec zasadimo na prosto čebulice Iiijacdnit, tulipanov, narcis, irisa, krokusa, anemon, ranunkol itd. Večino hijacint bomo posadili v lonce. Najprimernejši s-o stari lonci, ki jih pred uporabo- dobro operemo. Za sajenje hijacint v lonce ne bomo rabili stare zemlje, v kateri so cvetlice že ras-t-le, temveč novo, ki jo dobimo ali v gozdu iz kakšnih preperelih drevesnih štorov (hrastov, kostanjev, sit arih murv itd).) ali pa iz neposredne bližine gnojišč in kjer so segnili leseni drobci. Trem delom take črne zemlje dodamo en del drobnega čistega peska ali mivke ter na vsak lonec po eno čajno žličko gnojila »perflor«, ali kaj več rožene moke (fairina di co-rna). Vse skupaj dobro premešamo. Čebulico hija-ointe zasadimo
talko globoko, da se ikoniaj spozna, kje je vsajena. Nato jo zalijemo im lonce postavimo v temo. Najbolje je, če jii-h zložimo v zaboj, katerega napolnimo s peskom ali zemljo, tako da so vsi lonci pokriti. Tu jih pustimo 6 do 7 tednov, nakar jih vzamemo iz zaboja in jih postavimo na okna; ali police, in sicer v prostoru, ki naj ne bo pretopel. Če vsajenih hijacint ne zatemnimo, dobimo pritlične cvete.
Ta mesec moramo vzeti iz zemlje im postaviti v lonce vse cvetlice, Ikti smo- jih spomladi vsadili na prosto-: gorečke (geranije ali pelargonije), fuksije, lantane, pilumiba-go itd. Najprej jih moramo obrezati in jih nato vsaditi ter postaviti v kak zaveten prostor.
MKAJ MISLI K LETOŠNJI TžGATVI
Ker je letos toča v glavnem prizanesla našim krajem, bomo imeli v splošnem obilno trgatev. V vsej Italiji pa bo trgatev za kakih 5 do 10% slabša od lanske. Vino bo nekoliko slabše, ker ni bilo dežja, ko ga je grozdje najbolj potrebovalo. Grozdje najbrž ne bo ikazalo zaželenih odstotkov sladkorja in zato novo vino ne bo posebno močno.
Ali mu moremo pomagati? Po zakonu se smejo mošti oziroma vina, določena- za -prodajo, sladkati samo z zgoščenim moštom. Navadni sladkor je prepovedan. Prevelika količina dodanega sladkorja se v vinu kmalu
V
po rini pregled
Ni tedna brez novih rekordov! To je že pravilo v sedanjem športnem življenju.
Pretekli teden je Madžar Rozs-nyoi zopet dosegal svetovni v-išek na razdalji 3000 m z ovirami v času 8’35”6. Prejšnji rekord je imel Rus Ržističin. Avstralka Belty Cuth-bert pa je znižala za dve desetink svetovni višek \ teku na 200 me trov (23”2). Tedi Allsoppu, ki je tudi Avstralec, je uspelo postaviti nov svetovni čas v dveurni hoji. V tem času je prehodil 26,125 ‘km. Poleg tega sta pretek-li teden padla tudi dva evropska viška, in sicer po zaslugi Nemca Lanerja in Finca Lian-dstroma. Devetnajstletni Nemec je prvi Neamerikanec, ki je pretekel razdaljo 110 m z ovirami v manj kot 14 sekundah. S tem izrednim uspehom as je m/ladi atlet uvrstil med najboljše tekače v tej disciplini. Drugi evropski višek je pa-del v dvoboju med Finsko in Nemčijo v skoku s palico. Nov rekord je 4,51 m. V Zagrebu sta se srečali državni atletski moštvi Poljske ta Jugoslavije. V vseh disciplinah so bili hudi in lepi boji in at-leti obeh držav so športnikom nudili obilico dobrih izidov, ki
spozna, manjše količine, recimo en kg na hi, pa- ni mogoče spoznati. Domači pijači lahlklo' dodamo poljubno količino sladkorja, a je n-e smemo hraniti v kleti, kjer imamo drugo vinio za prodajo-. Kazni so zelo visoke: v srednjem 1000 lir od llitrai.
Če- ne bo grozdje -dobro dozorelo, bo vseboval mošt mnogo naravnih kisllin, Ikri- bodo škodile polnosti in zaokroženosti okusa. Del teh kislin bi bilo potrebno- izločiti. Kdor bo imel p-relkfoel mošt, naj m-u -takoj doda -po 50 do 100 gramov apnenega karbona?a (car-b-onato di calcio).
Jasno je, da -moramo gnilo in nagnito grozdje odstraniti od zdravega-. Iz gnilih jagod pa lahko napravimo še vedno- prav dobro vino. Gnilo grozdje zrnasti,mo posebej in mu primešamo na lil po- 40 gram o. v kipel-nih soli (soifofo.-iato atnmonico, trefosolfi-iia in podobne) ali 25 gramov metabisulfita. S tem zaustavimo vrenje. Po nekaj dneh se bo mošt učistil. Tedaj ga ločimo od usedline, nekajkrat prelijemo skozi leseno ali bakreno rešeto, -da se prav dobro prezrači, in ga prilijemo 'k ostalemu Ikipečemu -moštu.
Ali bomo moštu kaj dodali? Če ne dodamo ničesar, bo imošt saun kipiel -oziroma s pomočjo- kvasni e, ki- se nahajajo na vsakem grozdju že zunaj na trti. Te kvasnice pa so dobre in slabe, žlahtne iin divje. Zato je bolje — in tako delajo- v naprednih deželah, da dodamo že pri mletju grozdjai odgovarjajočo- količino Ikipelnih soli ali 10 gramov metabisulfita na h-1. S tern onemogočimo divje kvasnice, itako da -polagoma popolnoma prevladajo žlahtne, ki povzročijo pravilno kipenje.
Ali bomo rabili umetne kvasnice? Če bii (Nadaljevanje na 10. strani)
sodijo med najboljše v Evropi. Jugoslovani so se pra-v dobro izkazali, čepiav so bili poraženi (119L91). Slovence je predvsem zanima-l tek na 110 m- z ovirami ,ker ista Jugosila-vijo zastopala Slovenca Lorger in Puc. 'Lorger je tudi tokrat zmagal pred- so-rojakom. Odličnemu Celjanu je uspelo premagati vse ostale nasprotnike tudi v teku n-a 100 m.
KOLESARSTVO
Na znamenitem- milanskem dirkališču Vigorelli je Italijanski kolesar Baldini, ki je letos na Danskem- osvojil svetovno prvenstvo- v zasledovalni vožnji, dosegel nov svetovni rekord- v enourni vožnji. V tem času- je prevozit progo, dolgo 46,393 km. Kot je znano, je bil ta častni rekord' last Anquetila, ki je pred kratkim nadomestil znanega Coppijai. V Jugoslaviji so dobili nova državn-a prvaka v kolesarstvu. Za posameznike je ta naslov osvojil Veselin Petrovič, za moštva pa ekipa »Rog« iz Ljubljane.
MOTOCIKLIZEM
V Garm-ischu se je zaključila zanimiva- motorna šestdnevna dirka v enakomerni vožnji. Zasluženo so zmagati Cehi pred Italijani, kateri so se vseskozi ostro, a zaman borili za prvo mesto. Sledijo jim Angleži, Švedi, Nem-ci, Avstrijci in Rusi.
MOTONA VTIKA
Donald Campbell je postavil s svojim motornim čolnom na reakcijski pogon nov svetovni, hitrostni rekord v tej športni panogi. Dosegel je povprečno hitrost 225 milj (približno 360 km) na uro. V prvem posku-su mu je uspelo pognati čoln z neverjetno brzin-o 450 km na uro. Prejšnji rekord je bil prav tako postavil Campbell (345 km na uro).
'NOGOMET
V Moskvi je ibiil’a v nedeljo nogometna tekma med Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Moštvi sta nastopili v istih postavah kot pre-d- tednom dni v Beogradu oziroma Hannovru, Zmagali so Madžari s tesnim izidom 1:0. Ru-sii so bili po 3 letih s tem- prvič poraženi. Kaže, da se Madžarska polagoma vrača v zlate čase.
TAD
ATLETIKA
STANKO LORGER
7
2ri
tia.ie
n
a
0
i
m
f
n
0
f
S
ti
T
r i
j
e
K
r
I i
o
i 1
a
?
z
IN NA, ŽALOST NAJO ZDA3 SE LA=| KOTNIK NE BO MOGEL REŠITI KER SEM GOT? NE VOZI AVTOBUS, r iSsd /Ste
:ii^*NE JADIKUJ VENDAR! m MISLI RAJŠI, KAKO Bi SE | LAURO IZVLEKLA OD TOD.
S Tl LAHKO GOVORIŠ. ■ VRiES SE V GLOBINO! IN Sl RESEN ,KO IMAŠ 7 TARO TRDO BOTICO.-S TODA JAZ?...*-'
Mi1: v senci
Da bi že prišla! Poln n ep o t r p e ž i j i v ost i je Fran pričakoval ljubljeno dekle. Erno pa je v zadnjem trenutku zadržala na Trnjevem stara gospa Marta. Na stopnicah je starka tako nesrečno padla, da si' je polomila nekaj reber. Zdravnik je ukazal, naj jo prepeljejo v bolnišnico. To slabo novico je Erna pred štirimi dnevi sporočila Franu. Ta je razumel, da Erna ne more tete Marte zdaj pustiti same.
Fran je zavzdihnil in se odpravil proti vili zdravilLšlklega ravnatelja. O marsičem je razmišljal in si silno želel, dia bi imel v tej uri Erno poleg sebe.
  * * * _
Z žalostnim obrazom je čez dva dni bral brzojavko, katero mu je poslala Erna:
»Gospa Marta Ronald je danes ponoči mirno umrla. Bodimo Bogu hvaležni. Prisrčne pozdrave, Erna.« — Bodimo Bogu hvaležni! — Fran je razumel, kaj je s temi besedami hotela reči. Smrt je teti prihranila marsikatero bridko razočaranje. Ne bo ji treba učakati dneva, ko se bo- zvedelo, da je njen sin zločinec.
Erna je spremljala žalni sprevod le do postaje, od koder so rajnko prepeljali v mesto. Sama pa je nadaljevala pot proti zdravilišču. Prispela je!
Srce ji je močno utripalo. Minute čakanja so* »e ji zdele cela večnost. Zdaj so se odprla vrata in Fran je stal na pragu. Prišlo je talko iznenada, da je Erni hotelo raznesti srce; noge so bile kot ohromele. Samo oči so se1 povečale in mu žarele naproti. Roke so se komaj vidno stegnile proti dragi osebi.
On pa je z obema rokama nalahno prijel njeno glavo in nežno poljubil njene oči. »Ljubim te, ti moje vse.« Erna je vztrepetala v radostni grozi; ko je odprla oči, se je opotekla, da. jo je moral Fran prestreči.
Vse okrog nje se ji je zdelo kot daljni, daljni svet brez pomena. Držala sta se v objemu, oba neskončno srečna . . .
   * * * _________________________________________________________________
Dne 1. oktobra je doktor Karel Ronald na pristojnem sodišču vložil prijavo o smrtni nesreči z letalom' bratranca doktorja Frana Ronalda, ki se je pripetila pred enim mesecem.
Ko je Ludvik Rike zvedel za vlogo, je zadevo brž sporočil Franu v zdravilišče. Ta pa ni bil nič presenečen, ker je nekaj podobnega že davno pričakoval. Tudi se ni prav nič čudil, da se je bratranec Karel vselil v njegovo vilo, kjer je prirejal sijajne gostije in najel kup služabnikov.
|TO JE ŠE NEKA3 ■ DRAČJA ZA OGENJ. VEČERJO A Ot-
si lahko »E
POGRE-
3EVA. -Ji /rMm
IGLE3, SKALNA VOTLINA! ROT NA= LAŠČ L.V N3E3 GE UTABORIVA IN PRESPIVA
* POGLEJ, R NEVIHTI Ge PRIPRAVLJA, ► SREČO ^ IMAVA, DA 1 s SVA POD J A STREHO. ■
f OJES.KARO SE BLISKA'. ZDAJLE NEl p* &l BIL RAD RJE J ŽIL, ZUNAJ MED 1 ^ SKALAM11
RMALU SE 5E RES OLIL DEŽ
UPAM, DA 3£ LA= KOTNIK OSTAL ; V V MOTELU I vd.
s'/m
KAKOR JE NEURJE PRlSLO.TA= RO HITRO 3E TUDI PRENEHALO.
JOJMENE,POLICO NAIMA JE PO .DRLA STRELA; ZDAJ SVA PA TAM..
5-S-SE SEM ŽIV) PRAV P-P-PRED NOSOM NAMA JE . TREŠČILO! K-RAR OSLEPILO ME JEL
R-R-KAJ 3-JE B-B1LO TO?! ,
NENADOMA 3U JE OGLUŠIL PL KLENSKI trušč.. u.
NE MOREVA NE GOR. NE DOL;
' VSO STENO JE POSNELO'
NEBO SE SE RMALU ZJASNILO IN LAKOTNIK JE Z DALJNOGLEDOM , PREISKOVAL STRME	/	,,//
STENE NEDO= ^
STOPNEGA	f	J?
KRVAVEGA	:
zoba... cTmp A P ' /
...MEDTEM SE JE LAKOTNIK V HO' TELU TEMEEJITO^OT
BOLJ KO OPAZUJEM KRVAVI ZOB BOLJ STRM SE Ml ZDI. ŠE SREČA,' DA NISEM SEL Z ONIMA DVEMA; V TEJ NEVIHTI NI NIČ KAJ PRI= JETNO V SKALAH.
m S TE STR.V W NI NIKAKOR &ne BOM US= f PEL OGLE-k DAL Sl GA | BOM SE Z ' DRUGE. MO' GOČE JE BOLJ . POLOŽEN.
TEDENSKI KOLEDARČEK
Dne 26. septembra si dobil oz. dal zia:
ameriški dolar
'avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pes os
švicarski iframk
zlato
napoleon
628—630 lir 23,25—24,25 lir 85—90 lir 147—152 lir 1600—1650 lir 146,50—148 lir 18—20 lir 146,50—147,50 lir 718—720 lir 4950—5050 lir
Iz svetovne književnosti in umetnosti; 22.15 Chopin: 4 balade.
Sobota, 6. oktobra ob: 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 16.15 Domači motivi; 17.00 Slavni pevci;
18.00	Beethoven: Prometejeve stvaritve; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 23.00 Igra orkester Srečka Dražila; 21.15 Strauss: (Netopir, opereta v 3 dejanjih.
Vpisovanje lanskih in novih gojencev traja do 1. oktobra. Gojenci se vpisujejo vsak dan od 10. d'o 12. ter od 16. do 18. ure v šolskih prostorih v ulici Machiavelli 22/11. Poučujejo: klavir, violino, harmoniko, orkestralne instrumente in glasbeno teorijo.
VALUTA — TUJ DENAR
30. septembra, nedelja: 19. pobink., Hieronim
1. oktobra, ponedeljek: Janez Duklj., Velja
2. oktobra, torek: Angeli var., Miran
3. oktobra, sreda: Tereza D. J., Vitomir
4. oktobra, četrtek: Frančišek Asiški
5. oktobra, petek: Placid-, Dunja
6. oktobra, sobota: Brunop, Dalibor
RADIO TRSTA
Nedelja, 30. septembra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše; 11.30 Vera in naš čas; 12 C0 Oddaja za najmlajše: Maršak: Mucin dom, II. del;
13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.3 Delibas: Lakme, opera v 3 dej.
Ponedeljek, 1. oktobra ob: 18.00 Bruch: Violinski koncert št. 1; 18.30 Z začarane police (pravljica);
19.15 Radijska univerza: Italija v letih 1870-1915;
20.30 Dalmatinske pesmi poje kvintet; 21.00 Znanost in tehnika; 21.30 Poje ženski kvartet Večernica;
22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti; 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 6.
Torek, 2. oktobra ob: 13 30 Glasba po željah;
18.00 Beethoven: Koncert št. 5 za klavir; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Stolz: Fantazija na skladbe Čajkovskega; 21.00 »Dr. medicine Hiob Pretorius« — detektivska drama Kurta Goetza.
Sreda, 3. oktobra ob: 12.00 Italijanska pristanišča; 12.10 Za vsakogar nekaj; 18.00 Boccherini: Koncert za čelo in orkester; 18.30 Radijski tednik za najmlajše; 19.15 Radijska univerza: O vzgoji otroka; 20.30 Poje ženski vokalni tercet Metuljček; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Četrtek, 4. oktobra ob: 12.00 Tajne narave; 18.00 Koncert pianiste Gabrijela Devetaka; 19.15 Sola in dom; 19.30 Priljubljene melodije; 20.30 Lipovšek: Orglar, kaptata; 21.00 Dramatizirana zgodba: Ezio DTErrico: »Mesto ponoči«: ».Zadnji bolero«, 1. del;
22.00 Iz zgodovine verskih gibanj v Italiji.
Petek, 5. oktobra ob: 12.00 Življenja in usode;
13.30 Glasba po željah; 18.00 Čajkovski: Klavirski koncert št .1; 19.15 Radijska univerza: Pridobitve medicine; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu;
21.15 Donizetti: Odlomki iz opere La Favorita; 22.00
VPRaŠftMU IV ODGOVORI
Vprašanje št. 293: Pravijo, da ni nikjer lovska strast tako razširjena kot v Italiji, kjer je skoraj milijon lovcev. Ali ima Italija kakšno posebno lovsko bogastvo razen ptic selivk?
Odgovor: Divjadi v prosti naravi je v Italiji zelo malo, mnogo več je pa je v tako imenovanih lovskih rezervah. V teh .najdemo damjaka. srnjaka, divje kozle, kozoroge, zajce in fazane ter drugo divjad. Srnjake najdemo v Dolomitih, divji kozel se pase po visokih tirolskih hribih, kjer tu pa tam naletimo še na kakšnega medveda in merjasca ali divjega prašiča. Ta se pojavlja tudi v Beneški Sloveniji in na obronkih goriških Brd. Merjasci in volkovi so tudi v Apeninih. V visokih Alpah najdemo svizca. Divji zajec je razširjen po vsej Italiji, v višjih Alpah živii beli ali snežni zajec, podivjani kunci pa v mnogih drugih predelih. Po vsej Italiji imamo lisico zvitorepko. Dihurji, kune, podlasice in podobna divjad so pa zelo redki. Od ptičev lc^ vijo največ fazane, jerebice in jerebe, kijunače in vse ptice selivke. Orii gnezdijo v Alpah in v Abru-cih, ravnotam tudi velika uharica in drage redke ujede. Iz tega je razvidno, da je lovcem na razpolago najrazličnejša divjad, a v tako majhnih količinah, da se mora večina lovcev zadovoljiti s tem-, da ustreli kako ptico selivko.
Vprašanje št. 294: Kako bi najtemeljiteje uničil predenico, ki se je razbohotila med deteljo?
Odgovor: Predenico najbolje uničite z ognjem. V trgovini imajo že posebne metalce ognja proti pre-denici. Vis si tega me boste kupili, pač pa boste raztrosili nekoliko slame po vsem kolobarju predenke — raje bolj na široko — polili z bencinom in jo sežgali.
Vprašanje št. 295: Pri domačem pripravljanju paradižnikove mezge oziroma konzerviramju paradižnikov dodajajo neko sol, ki trpežnost podaljša. Kako se ta sol imenujfe ip koliko >se je doda oia 1 kg paradižnikov?
Odgovor: Ta sol se imenuje salicil (aclido sali-ciilico) in vsakemu kg paradižnikove mezge se doda po ep gram. Sol premešamo z mezgo, pri konzerviranju celih paradižnikov pa te potrosimo s sa-liciilom.	____________________
Iz Gorice
OPOZORILO KMETOVALCEM
Kot lani tako bo tudi letos država podprla kmetovalce pri nakupu izbrane semenske pšenice. V poštev pa pride le pšenica tehle vrst: Sam Pastore, Tevere, Aquila, Impeto, Fortunato in nekaj podobnih. Natančneje se lahko poučiš pri Kmetijskem nadzorništvu v ulici Duca D’Aosta.
Država bo dala 3500 lir podpore za nakup enega stota semenske pšenice. Vsak prosilec sme prositi podporo za največ en stot. Vsa dežela bo dobila podpore za nabavo 1310 stotov.
Prošnjo je treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga dobiš pri deželnem kmetijskem nadzor-ništvu ,kjer jo vložiš najkasneje do 15. oktobra. Na poznejše prošnje se ne bodo ozirali.
GLASBENA SOLA SPM V TRSTU
Tržaško italijansko gledališče bo začelo svojo novo sezono sredi januarja z Goldonijevo komedijo »La bottega del caiffč«. Prve dni oktobra pa bo gostovala v Novem gledališču neka italijanska igralska skupina, ki bo prikazala večje število kriminalnih dram, kakor so v modi v Ameriki in Angliji, zadnji čas pa tudi v Milanu.
NEKAJ MISLI K LETOŠNJI TRGATVI
(Nadaljevanje z 8. straini) hoteli imeti prav odlična vina, hi moral mošt kipeti samo z žlahtnimi, umetnimi kvasnicaimi. V tem primeru bi morali z do-datlklom kipelnih soli ali meitaibisiulfiita zamoriti sploh vse naravne kvasnice, mošt pretočiti in mu dodati odbranih kvaisnie, ki vodijo kipenje tudi ob obilni količini žveplene kisline. Če dodamo umetne kvasnice, je potrebno raztopiti v vsakem hi mošta po-20 gramov amonijevega fosfata, Ikli je hrana za kvasnice.
Kdor ima prav malo žlahtnih sort grozdja, temveč samo slabše vršite, kot so: glera, klairna meja, zelena rebula, pika in podobne, naj doda moštu nemški pripravek »vi-nobon«, ki okus temeljito zaolkrroži in zboljša.
ČESTITAMO
V nedeljo, 23. septembra., sta si y barkovljamski cerkvi obljubila večno zvestobo ing. Hilarij Rolih in 'gdč. Zorka Pertot. Mlademu paru želimo mnogo sreče v novem' življenju ter mu iskreno čestitamo.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni uredpik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
Fran je poklical ik sebi zvestega strežaja Karerja. Ko je Erna še isti večer srečala bolničarja, bi ga skoraj ne bila spoznala. Lepe, polne brade ni imel več. Zdelo se ji je, da vidi pred sabo njegovega sina. Keir si ni znala tega pojava raztolmačiti, je vprašala I rana, čemu ta sprememba. Zvedela je, da bo Karer prosil za službo v Karlovi, oziroma v Franovii vili.
»Kakšen vzrok pa te je privedel do tega?« je vprašala.
»Tam potrebujem zanesljivega človeka, ki me bo o vsem sproti obveščal. Hočem bita poučen, kaj se godi v moji hiši. »Potem nista o z, a de vi več govorila. Po nekaj dneh sita zvedela, da se je posrečilo straža ju dohiti v vili namestitev.
   * * * —
Preteklo je eno leto. in vrnila se je sipet pomlad. Medtem sla živela dva človeka ločena od vsega sveta v zdravilišču in preizJkru-ševaila novo zdravilno sredstvo ronaldin. Za ta dva ni vedel niti Karel, ki je živel v strahovitem in prenapetem pričakovanju, kdaj bo sodnija proglasila bratranca Frana za mrtvega. Šele tisti dan se mu bo odprla pot : k neizmernemu bogastvu in namišljeni sreči. Končno se je tisti dan le začel približevati! Dolgo želeni trenutek je že bil tu; še dvanajst ur ga je ločilo od' poroke s krasotico- De].ly Kramerjevo. Vse preteklo leto je preživel v večnem strahu, da se Fran lepega dne povrne! Če je pomislil na preteklost, je bil kar vesel, da si ni umazal vesti z umorom bratranca. Njega, novega gospodarja Ronaldovih tovarn, ni pekla vest, da je njegov bratra-
nec Fran postal žrtev letalske nesreče, ko si je z 'begom skušal rešiti življenje.
Take in druge misli so obhajale Karla, ko je stal pred visokim zrcalom v oblačilniei vile Ronald. Popravljal si je crno ovratnico in se škropil z dehtečo tkolinslko vodo. Ko je bil napravljen, je segel še v hlačni žep. Tu je imel vedmo skrit samokres, in sicer od tistega dne dalje, ko je začel uporabljati ronaldin v zločinske namener Ta mala, črna stvarca mu je vlivala nekakšen čut gotovosti in se zato n,L nikdar ločil od nje. Tudi sedaj, 'ko se mu je zdelo, da se nima ničesar bati, ga je vtalkinil v žep.
Ta hip so se odprla vrata. Vstopila je Delly, ki ni niti več potrkala, 'ko je šla v Karlove zasebne prostore. Karel je pred zrcalom vžgal le električne sveče. Delly je pa odprla glavno slikalo, da se je ves prostor k opal v žarni luči.
»Dober večer! — Si že pripravljen?« je vprašala in je z zadovoljstvom opazila, kakšno občudovanje je žarelo iz Karlovih oči. Ljubil je to žensko tako brezmejno, dla je bil pripravljen zanjo postati tudi morilec. Zaradi nje je hotel postati edini lastnik. Ronaldovih tovarn.
Karel jo je objel. — »Jutni je najin veliki dan, Dellyca«, ji je ves blažen šepetal. »Jutri je najina preizkušnja pri kraju. Ko se poročiva, se boš kot edina gospodarica vselila v te prostore. Uživala bova srečo in bogastvo.«
(Dalje.)