:r„ Ptuj, torek, 17. avgusta 2010
letnik LXIII • št. 63 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Gospodarstvo Kidričevo • Kljub doseganju plana pričakujejo izgubo O Stran 3
V
Po mestni občini Ptuj • Visoke kazni za nepravilno ločevanje odpadkov O Stran 5
H^ —-jjV 1 ' 1	
k ¿Z- * 'SB	
	V
Po naših občinah Juršinci • Še
enkrat odločen NE podražitvi vode
O Stran 5
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Tenis • Blaž Rola osvojil še drugi letošnji turnir
O Stran 12
Ptuj • Nova igrišča v Podvincih
Se Mestni stadion seli na podeželje?
V nedeljo, 15. avgusta, je bil v Podvincih praznični dan, čeprav na zunaj ni nič kazalo, da praznujejo. V bistvu so praznovali vsi tisti, ki se zavedajo pomena pridobitve dveh novih urejenih zelenih površin za nove generacije nogometnih navdušencev.
Nogomet • Aluminij močno izboljšal učinkovitost, Dravi točka v Dobu
O Stran 12
Danes priloga
CfiMb* A/ 4oto
Ni bilo lahko, kot že velikokrat v 31-letni zgodovini NK Podvinci. Danes se lahko pohvalijo z okrog 250 člani in 150 aktivnimi udeleženci v tekmovalnem sistemu oziroma s tremi selekcijami. Krona aktivnosti v zadnjih treh letih sta novi igrišči z naravno travo, prizadevajo pa si tudi za igrišče z umetno travo.
Ptujski župan Štefan Čelan je Podvinčanom v nedeljo dal vedeti, da lokacija v Podvincih dopušča še kakšno gradnjo in morda tudi postavitev reflektorjev, ki jih na Mestnem stadionu na Ptuju ni mogoče. Ni pa tudi nemogoče, da bo novi ptujski Mestni stadion našel mesto v Podvincih. Pri ureditvi novih igrišč je MO Ptuj sodelovala s 60 tisoč evri, 20 tisoč evrov pa je ovrednoten prispevek nK Podvinci.
MG
A MMONT HLg PVC/ALU okna in vrata Ograje in ograjna vrata^^MmStmL Telefon: 02/ 80 55 700		K
ALM0NT PVC d.o.o. Kolodvorska ul. 39,2B10 Slovenska Bistrica	www.almont.si info@almont-pvc.si	
Foto: Črtomir Goznik
HOTtLS & RESORTS
MSKEi GR
R
V TERMAH PTUJ 19. -22. 8. 2010
A
Grand Hotel Primus ****
RIMSKI TABORI ZA OTROKE
RIMSKA POVORKA po ptujskih ulicah v soboto, 21. 8. 2010 ob 11.00
INFORMACIJE, PRIJAVE in REZERVACIJE Terme Ptuj, d.o.o.
Telefon: 02 74 94 178 | www.terme-ptuj.si
41
(O O
O
^k^arodno 7abavne Ii lasbe
Perutnina Ptuj
riAGER
MESTNA OBČINA PTUJ
I uj 2010
Minoritski samostan, 20. avgusta 2010 ob 19.30 uri
Gornja Radgona • Vrata odpira 48. kmetijsko-živilski sejem Agra
Naravno - naravnost na mizo
S sloganom »Naravno - naravnost na mizo« se v soboto, 21. avgusta, pričenja letošnji že 48. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. Tokratno dogajanje na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni bo za dan krajše (vrata se bodo zaprla že v četrtek, 26. t. m.), zato pa nič manj pestro in zanimivo kot prejšnja leta. Na okoli 65.000 kvadratnih metrih notranjih in zunanjih prostorov bo svoje izdelke in storitve predstavljajo 1690 razstavljavcev iz 25 držav.
Prireditelji največjega sejma kmetijstva in prehrane v tem delu Evrope tudi letos pričakujejo več kot 130.000 obiskovalcev, ki bodo imeli poleg strokovnosti dnevno na voljo tudi vrsto poučnih in družabno zabavnih spremljajočih prireditev.
»Sejem AGRA bo kot prednostno seveda celovito predstavil hrano in vse potrebno za njeno pridelavo in predelavo,« je o letošnjem osrednjem sejemskem dogodku v Gornji Radgoni povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Na prireditvi bo izpostavljena vrhunska tehnologija, kmetijska mehanizacija ter k njej pripadajoča oprema in sredstva. Poudarek bo na ekološkem kmetijstvu, ekološkim in bio-živilom, regionalno zaščitenim izdelkom ter proizvodom, nagrajenim na ocenjevanjih. Pomembna pozornost na sejmu bo namenjena mladim s sode-
Uvodnik
lovanjem Konzorcija biotehniških šol Slovenije, slovenske fakultete s področja kmetijstva in živilstva ter Zveza podeželske mladine Slovenije. Velja poudariti, da bo predstavitev slovenskih avtohtonih pasem in vrst novost letošnjih razstav živali in vzorčnih nasadov rastlinske proizvodnje,« je dodal Erjavec.
Za mednarodno veljavo sejma bodo poskrbele predstavitve tujih držav. Država gostja bo tokrat Češka, udeležbo pa so potrdile tudi Avstrija, Poljska, Makedonija in Hrvaška. Strokovno in vsebinsko bodo sejem sooblikovale ustanove, ki krojijo kmetijsko politiko in podobo Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije bo na svojem razstavnem prostoru pripravilo aktualen vsakodnevni program strokovnih posvetov in svetovanj, obiskovalcem bo na voljo za izmenjavo mnenj
Klopotčevska histerija
Kaj je klopotec, Štajercem gotovo ni treba razlagati. In vsak tudi ve, da klopotec sodi med oz. v gorice. Po izročilu naj bi bila njegova glasna funkcija namenjena preganjanju ptičev, da bi grozdna letina ostala na trsih, ne v njihovih kljunih. Čeprav je vprašanje, koliko so moderni ptiči sploh še prestrašeni od klopotanja, ki lahko traja ure in ure. Sicer pa je že veliko klopotcev nemih spomenikov, saj so preveliki in pretežki, da bi jih naši vetrovi sploh zagnali ...
Včasih je bila postavitev klopotca čisto normalno opravilo vinogradnika, morda se je ob tem zbrala še njegova družina, sorodniki, pa kakšni prijatelji in sosedje.
Danes pa se je, se mi zdi, ljudem od tega postavljanja klo-potcev že čisto zmešalo. Dobesedno tekmujejo med seboj, kdo ima največjega, kar morda še niti ni najhuje, čeprav se človek ob tem pretiravanju res že vpraša, kakšni moški kompleksi se skrivajo za tovrstnim tekmovanjem. Itak pa je največjega med velikani težko določiti, ker so me že zelo nazorno poučili, da se velikost klopotca menda ne določa po višini ali premeru krakov, ampak po dolžini stola, potem je pa ravs in kavs, ker imajo eni največji premer vetrnic, drugi najdaljši stol, tretji največjega v višino ... In vsak je zase prepričan, da ima največjega.
Še bolj neumno kot to tekmovanje pa je dejstvo, da se iz postavljanja enega klopotca, velikega ali majhnega, lepega ali grdega, dela popoln medijski rompompom; vabila novinarjem na postavitve teh lesenih kljukačev kar dežujejo, vsebine teh vabil pa so spisane tako, kot da gre za najpomembnejši dogodek leta, ki se ga nikakor, ampak čisto zares nikakor ne sme zamuditi. Seveda kaj posebnega na terenu potem ni videti ali slišati: vinogradniška strašila so si nadvse podobna, le vsako leto večjih je in to povsod, kamor sodijo in kamor ne. Klopotci stojijo že pred hišami, kjer še brajde ni, pa v krožiščih, tudi po haloških bregačah jih je verjetno že več kot obdelanih goric.
No, če je ta klopotčevska histerija letos nastopila zaradi jesenskih volitev, naj bo to dopuščeno in opravičljivo, saj je dobro, da se ušesa novinarjev pripravijo na klopotanje o najveli-čini kandidatov. Če ni tako, pa lahko samo srčno upam, da gre samo za modno muho, ki bo do naslednje jeseni ugasnila.
Saj je prav, da se postavijo klopotci, in prav je, da je vsak lastnik najbolj ponosen na svojega, se tudi poveseli s svojo družbo, ampak bo treba razumeti, da ena ali pet postavitev klopotcev pač ni medijski dogodek leta...
Simona Meznarič
tudi minister Dejan Židan. Poslanstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije bo v sodelovanju pri organizaciji strokovnih razstav in predstavitev živali ter v izvedbi strokovnih posvetov in stanovskih srečanj. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pripravlja kolektivno predstavitev slovenske industrije žit, mlinarstva in pekarstva ter predstavitev projekta Kupujem slovensko. Svoj prispevek na sejmu pripravljata tudi sekcija živilskih dejavnosti pri Obrtno-podje-tniški zbornici Slovenije ter Zadružna zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije bo imel v
gozdno-parkovnem nasadu na ogled razstavo lesov, izvedel bo t. i. gozdno šolo in 12. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. V sejemsko dogajanje se bodo aktivno vključile šole s predstavitvijo izobraževalnih programov in dejavnosti. Pripravili bodo tudi degusta-cijo in prodajo izdelkov, ki so jih pridelali in izdelali dijaki v okviru izobraževalnega procesa. Na dan podeželske mladine (22. avgust) se bo na sejmu predstavila Zveza društev podeželske mladine Slovenije. Potekalo bo tekmovanje v košnji trave na nekdanji, klasičen način. Pomerile se bodo sku-
Janez Erjavec (levo) in Miran Mate, tiskovni predstavnik PS, sta predstavila letošnji KŽS.
pine mladih iz vse Slovenije. Velika pozornost se namenja tudi njihovi okrogli mizi na temo Prednost velikih družin, zaključek pa bo v znamenju revije narodnih noš in starih oblačil, ki jo pripravljajo skupaj z Zvezo kmetic Slovenije.
Posebna sejemska draž bodo razstave avtohtonih pasem slovenskih živali in vrst rastlin, razstava čebelarstva bo prikazala delo čebelarskih društev in zvez ter njihov pomen za razvoj slovenskega čebelarstva,
Letos se bo predstavljalo okoli 1690 razstavljavcev.
razstava rastlinske proizvodnje pa bo predstavila poljščine in aromatske rastline, prisotne v slovenskem prostoru.
Letošnji sejemski strokovni posveti s področja kmetijstva in prehrane bodo pozivali k sožitju človeka in narave, Pomurski sejem bo tudi tokrat podelil nagrade za kakovost, sejemsko dogajanje pa bodo popestrile tematske tržnice, na katerih bo ogled in pokušnja najpristnej-ših izdelkov s podeželja
Sejem AGRA bo letos dopolnjeval 17. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike - IN-PAK.
Sejemska vrata Agre bodo odprta od 9. do 19. ure, cena vstopnica za odrasle bo veljala 7 evrov, za mladino 4 evre. Evro manj bodo odštele osebe, ki bodo v skupini najmanj 20 ljudi, kakor tudi posamezniki, ki bodo sejem obiskali na dan odprtja v soboto in dan pozneje, v nedeljo. Za otroke do 7. leta starosti v spremstvu staršev vstopnine ne bo, parkiranje pa bo tudi letos brezplačno.
Niko Šoštarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Za Vegrad bolj verjeten stečaj kot prisilna poravnava
Sindikat v gradbenem podjetju Vegrad, ki je v četrtek uradno objavilo insolventnost, se zavzema za čimprejšnjo uvedbo stečajnega postopka. Le tako bodo lahko namreč delavci uveljavili svoje pravice, meni Srečko Čater, predstavnik celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, v okviru katere deluje sindikat v Vegradu.
»Insolventnost smo pričakovali. V sindikatu se zavzemamo, da se čim prej imenuje stečajni upravitelj, saj lahko delavci le prek stečaja uveljavijo svoje pravice,« je dejal Čater. Po njegovem mnenju pomeni prisilna poravnava zavlačevanje, »razen če direktorici Vegrada Hildi Tovšak bog v 'kufru' ne prinese denarja«. Treba je uvesti stečaj in poiskati ustrezno osebo z drugo vizijo, ki bi nadaljevala posle Vegrada in ponovno zaposlila njegove delavce, je prepričan. »Nihče ni nor, da bi vso gradbeno mehanizacijo Vegrada pokopal pod zemljo,« še meni Čater.
Uprava Vegrada je v četrtek na podlagi polletnega poročila o po-
slovanju, ki izkazuje negativni kapital, ugotovila, da je podjetje insolventno. Direktorica Tovšako-va je zagotovila, da bo v postopku insolventnosti vse upnike družbe enakopravno obravnavala, prav tako bo uprava za odpravo insolventnosti zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Pripravili bodo poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja skladno z določili zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter ga v zakonskem roku predložili v presojo nadzornemu svetu družbe.
Za minuli četrtek je bila sklicana tudi seja nadzornega sveta Vegrada, ki pa je zaradi nesklepčnosti ni bilo, saj sta bila dva člana na dopustu. Predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič je novo sejo sklical za včeraj. Po neuradnih podatkih naj bi Vegrad imel po neuradnih podatkih okoli pol milijarde evrov dolgov.
Damijan: Morebitna prisilna poravnava Vegrada izjemno težavna
Ekonomist Jože P. Damijan kot najverjetnejši scenarij za Vegrad, ki je v četrtek razglasil insolventnost, omenja poskus prisilne poravnave med družbo in upniki. A bo morebi-
tna prisilna poravnava po njegovih besedah izjemno težavna, saj družba nima veliko sklenjenih pogodb za nove gradbene projekte. Bolj verjeten je zato stečaj.
Kot je pojasnil Damijan, je prisilna poravnava načeloma boljša možnost, saj omogoča preživetje podjetja, a bi bila smiselna, če bi imel Vegrad sklenjene pogodbe za nove gradbene projekte. »Ker pa teh nima veliko, je tudi prisilna poravnava praktično brezpredmetna. Bolj verjeten je zato stečaj podjetja,« ocenjuje Damijan in dodaja, da bo na pogorišču Vegrada verjetno nastalo nekaj manjših gradbenih podjetij.
V primeru stečaja se bodo po Damijanovih besedah upniki poplačali v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti ter v odvisnosti od prednostne vrste terjatev. Najprej se bodo reševale banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele po tem, ko bodo banke poplačane.
Bodo zdaj padle cene nepremičnin?
Najslabše jo bodo odnesli zaposleni v Vegradu, navaja Damijan.
»Vprašanje je, če bodo dobili plačane zaostale plače. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam itd.,« dodaja. V primeru stečaja je po Damijanovih besedah situacija za zaposlene huda, se pa zanje vsaj končuje sedanja agonija in bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva s strani države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. »Za mnoge izmed njih se bo finančna situacija tako vsaj kratkoročno izboljšala,« meni.
»Podobnih stečajev gradbenih podjetij je bilo že nekaj in še nekaj jih bo. Bolj pomembno je, kako bo stečaj Vegrada vplival na vrednost nepremičnin, saj bodo banke morale začeti odprodajati novozgrajena Vegradova stanovanja. Podobno tudi drugi upniki (podizvajalci), ki so ta stanovanja dobili kot kompenzacije za neplačana dela s strani Vegrada. Mogoče je pričakovati pomemben vpliv na znižanje cen novih stanovanj v Ljubljani, predvsem tistih v cenovnem razredu od 2000 do 3000 evrov na kvadratni meter,« je še pojasnil. /sta/
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: NS
Foto: NS
Kidričevo • Talum se ob polletju še ni izkopal iz težav
Kljub večjemu doseganju
plana pričakujejo izgubo
Prvo polletje letošnjega leta je za nami, zato nas je zanimalo, kako so v tem času poslovali v ki-dričevskem Talumu, kjer so zaradi kriznih razmer na svetovnem gospodarskem in finančnem trgu lansko leto končali s skoraj 7 milijoni evrov izgube.
O nekaterih poslovnih in protikriznih ukrepih ter o polletnem poslovanju Talu-ma smo se tokrat pogovarjali z mag. Francem Visenja-kom, ki je kot član uprave Taluma zadolžen za finance in računovodstvo.
Glede na dejstvo, da ste lansko poslovno leto končali z izgubo, nas zanima, kako kažejo finančni pokazatelji poslovanja Ta-luma po prvem polletju letošnjega leta?
»To vprašanje je preveč kompleksno, da bi nanj lahko odgovoril dovolj kvalitetno. Moral bom povedati nekaj več o Talumu in gospodarskem okolju, v katerem naše podjetje posluje. Finančna kriza je ob koncu leta 2008 povzročila tudi gospodarsko krizo. Porušeni so bili materialni tokovi, tako da je bilo povpraševanje na trgih aluminija manjše od ponudbe, ki je produkt instaliranih svetovnih kapacitet za proizvodnjo aluminija. Ta razkorak je vplival na drastičen padec borznih cen aluminija.
V	Talumu smo se takoj odzvali, tako smo zmanjšali proizvodnjo in s tem preprečili, da ne bi pokrivanje stroškovne cene povzročilo velikanske izgube. Na drugi strani smo ogromno naredili na vseh postavkah stroškovne kalkulacije, od racionalizacij na področju nabavnih tokov, porab surovin in materiala do skrajšanja delovnega časa in ukinitev stimulativnega nagrajevanja zaposlenih. S temi ukrepi smo v podjetju vplivali, da je omenjena izguba samo tolikšna.
V	podjetju vemo, da nismo mi tisti, ki bi imeli vpliv na dogajanje na tržišču, posebej zato, ker je aluminij uporaben za vse vrste tržnih kombinacij. Za te kombinaci-
Foto: M. Ozmec
Mag. Franc Visenjak: »Doseganje plana blagovne proizvodnje je v primerjavi z lanskim letom večje za 22 odstotkov.«
je je potreben samo denar. A denar ni vedno odraz dela in materialnih tokov v globalnem gospodarstvu.
Zato viški denarja predvsem v kriznih časih iščejo varne naložbe, kar pa je aluminij. Vse te špekulacije pa povzročajo, da je trg aluminija strašansko nestabilen, kar pa je pri takšni kapaciteti, kot je naša, dodaten nestabilni faktor obvladovanja poslovanja.«
In kako poteka poslovanje v letošnjem letu?
»Na osnovi spoznanj in predvidevanj svetovnih agencij, ki se ukvarjajo z analizami gospodarskih gibanj, smo se v lanskem letu odločili, da ne povečamo proizvodnje elektroliznega aluminija v letu 2010. Zaradi tega je tudi plan blagovne proizvodnje manjši, kot nam dovoljujejo kapacitete. Vendar pa je doseganje plana blagovne proizvodnje v primerjavi z lanskim letom večje za 22 odstotkov. Najboljše rezultate proti lanskemu letu dose-
Talum je po odločbi Carinske uprave Republike Slovenije 7. julija letos pridobil status pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO - Authorized Economic Operator) za poenostavljene carinske postopke v zvezi z varovanjem in varnostjo (carinske poenostavitve/varstvo in varnost). Program AEO, ki ga izvaja Evropska skupnost, je mednarodno priznan status, s katerim se želi zagotoviti varnost celotne mednarodne dobavne verige. Status prinaša ugodnosti v obliki lajšanja carinskih kontrol glede varstva in varnosti oziroma poenostavitev v skladu s carinskimi predpisi ter velja na območju celotne EU. Pomembna prednost, ki jo ta status prinaša, je dejstvo, da imetniki statusa AEO v mednarodni trgovini veljajo za varne in zanesljive poslovne partnerje.
gamo pri proizvodnem programu drogovi in rondice.
Zaradi razkoraka med prodajnimi cenami in stroški pa še vedno ne dosegamo pozitivnega rezultata iz poslovanja.«
Kaj to predstavlja za Ta-lum?
»Pomembno je, da gospodarski subjekt posluje pozitivno. Če poskušam odgovoriti skozi prizmo današnjih izkušenj v slovenskem gospodarstvu, podjetja v Sloveniji, ki so pred stečaji, ne razpravljajo o izgubah, ampak o tem, da nimajo denarja, da niso likvidna. Seveda sta ti dve ekonomski kategoriji povezani, vendar je za preživetje na kratek rok pomembna likvidnost.
V Talumu smo vse procese v podjetju podredili temu kriteriju. Strogo spremljamo vse izdatke, bodisi za materiale ali investicije, kajti nepotreben izdatek nam zmanjšuje naše sposobnosti za bodoče normalno poslovanje. Nastalo izgubo smo pokrili iz rezerv, ki smo si jih ustvarili v preteklosti.«
In kdaj pričakujete, da boste dosegli spet normalno poslovanje?
»Normalno poslovanje bo za Talum takrat, ko bomo dosegli količinsko proizvodnjo, kot je bila pred krizo. Veliko aktivnosti že peljemo, da bi to dosegli drugo leto. Za to pa je treba postoriti še mnogo, predvsem na priskrbi vhodnih surovin in energije, poleg tega pa je treba sprejeti odločitev ob pravem času.«
Sicer pa ste tudi sredi temeljite reorganizacijo Taluma, kako daleč ste in kdaj bo nova organizacijska struktura zaživela?
»Aktivnosti na projektu reorganizacije so v zadnji tretjini. Vse aktivnosti so usmerjene v to, da bi novo-nastale enote dosegale večjo produktivnost in zmanjšale stroške poslovanja ter da bi povečali odgovornost za ekonomske rezultat. Nova organiziranost pa bo po naših načrtih dokončno vpeljana v začetku leta 2011.«
Dokončnega izračuna poslovanja za prvo polletje v Talumu torej ta čas še nimajo, vendar pa je po besedah predsednika uprave Danila Topleka v zadnji številki tovarniškega časopisa Aluminij, na osnovi sprotnega spremljanja poslovanja, mogoče napovedati, da bodo tudi prvo polletje končali z izgubo. Vsekakor pa lahko ugotovimo, da so zahvaljujoč skrbnemu poslovanju in pravočasnemu reagiranju ob samem začetku krize v Ta-lumu zagotovili možnost za ohranjanje primerne likvidnosti. Kot je dejal Toplek, je namreč zadolženost Taluma še vedno pod tisto stopnjo, ki se za takšno panogo in takšen obseg poslovanja šteje kot normalna. Če k temu dodamo še podatek, da niso ničesar dolžni nobenemu svojemu dobavitelju, pa je slika o njihovem finančnem poslovanju zagotovo še popolnejša.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Županski kandidat N.SI P. Pribožič
Foto: Črtomir Goznik
Tudi MO Nove Slovenije Ptuj bo imel na letošnjih lokalnih volitvah svojega županskega kandidata.
Predsednik MO N.Si Ptuj Janez Rožmarin je povedal, da so se na seji MO, ki je bila 12. avgusta, odločili, da bo na letošnjih lokalnih volitvah njihov županski kandidat Peter Pribožič. To bo njegova druga županska kandidatura. V Novi Sloveniji si prizadevajo za enotno politiko razvoja Ptuja, prepričani so, da je na lokalni ravni možno drugače in boljše delovati, stavijo na gospodarski in turistični razvoj občine. Še posebej pa si bodo prizadevali, da bi stara mestna jedra v Sloveniji dobila drugačen status in da bi jim bila pri tem spomeniška stroka v pomoč, ne pa ovira, kot se sedaj pogosto dogaja. V sedanjem mandatu mestnega sveta imajo dva svetnika, v novem si želijo to število povečati, prav tako želijo svoje delovanje okrepiti v četrtnih svetih.
MG
Veržej • Slavko Petovar, kandidat za župana občine Veržej
Župan občine Veržej Slavko Petovar se bo na jesenskih volitvah potegoval za svoj drugi mandat. Ocenjuje, da je eno mandatno obdobje prekratko za uresničitev nalog, ki si jih je zadal pred štirimi leti. Kot najpomembnejši projekt v obdobju, ki se izteka, je izposta-vilpodpis ustanovitvenega akta med državo in občino za osnovno šolo v Veržeju. V letošnjem letu se zaključuje izgradnja infrastrukture v Banovcih, za kar je bilo pridobljenih več kot milijon evrov nepovratnih sredstev, veliko je bilo vloženo tudi v ureditev športne infrastrukture, saj je zgrajeno igrišče v Bunčanih in Veržeju, tribuna pa je nameščena v športno-rekreacijskem parku Veržej. Kot prednostno nalogo si je Petovar zadal izgradnjo vodovodnega omrežja v vseh treh naseljih občine (Veržej, Banovci, Bunčani) s pomočjo sofinanciranja vlade RS. Predvideva, da bo projekt s 85-odstotnim vložkom države uresničen v začetku prihodnjega leta.
NŠ
Ptuj • Državni denar za turizem
Foto: Črtomir Goznik
ZRS Bistra Ptuj je bila z vlogo za sofinanciranje projekta Podravska - ptujsko-ormoška destinacijska organizacija uspešna na prvem odpiranju razpisa za sofinanciranje delovanja regionalnih destinacijskih organizacij Ministrstva za gospodarstvo. Projekt bo podprt s 300 tisoč evri iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij. Slovenski turizem nujno potrebuje tudi regionalno organiziranost turizma. Začetni denar države pri tem je potreben, najti pa bo treba sistemski vir financiranja. V nobenem primeru pa ta denar ne more iti za ustanavljanje organizacij in plače, temveč za promocijo in razvoj turizma na širšem območju regionalne destina-cije, ki je bila za ptujsko in ormoško območje že vzpostavljena pred dvema letoma, zatem pa so po menjavi oblasti aktivnosti zastale.
Kog • Dnevi turizma na Kogu
Okronali novo vinsko kraljico
V lepem, skoraj prevročem sobotnem popoldnevu so potekale osrednje prireditve ob letošnjih dnevih turizma na Kogu. Obiskovalci so poleg vinske in kulinarične ponudbe uživali tudi v raznolikem kulturnem programu, sprehodili pa so se tudi med stojnicami domačih ponudnikov.
Petkova okrogla miza o Antonu Puklavcu (1872-1930) je s svojimi prispevki potrdila pravilnost odločitve organizatorjev, da posvetijo spominsko ploščo rojaku, ki ga domačini praktično niso poznali, je povedal Anton Luskovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož. Anton Puklavec je bil vinogradniški strokovnjak, ki je bil spoštovan v Avstro-ogrski monarhiji in Kraljevini Jugoslaviji in eden najzaslužnejših, da je obnova štajerskih vinogradov po trtnih boleznih stekla tako hitro in kvalitetno. Ideje in napotila Antona Puklavca o organizaciji vinogradništva in sortnega izbora so aktualna še danes, so povedali predavatelji. Z njegovo pomočjo se je ustanovil vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo s sedežem v Mariboru. Poleg organizacije domačih vinogradnikov je bil Puklavec tudi snovalec Glavne zveze vinogradnikov Kraljevine Jugoslavije.
Ljubitelji vina so se podali
na vodeno degustacijo in 3.
festival vina, kjer so jim Kogov-čani razvajali čute, vstopnina pa je vključevala tudi bogato ponudbo domače hrane. „Le-tnik 2009 je bil več kot dober. Kog v sebi združuje posrečeno specifiko - im a odlično mikro-klimo, sestavo tal, sortni sestav in potrebno vinogradniško
znanje. To kaže tudi žlahtnost odličij," je povedala Lidija Ruška, predsednica ocenjevalne komisije, ki je že spomladi ocenila 32 vzorcev vin. Kar 27 vzorcev je bilo ocenjenih z odlično oceno, podelili pa so dve veliki zlati, 21 zlatih ter štiri srebrna priznanja.
Na Kogu so v soboto v prisotnosti številnih vinskih kraljic in kraljev okronali drugo ko-govsko vinsko kraljico. To je postala Aleksandra Kelemina iz Vodrancev, ki bo po novem predstavljala Kog in kogovska vina po Sloveniji. „Za kandidaturo za vinsko kraljico sem se sprva odločila bolj za šalo, potem pa tudi zares, saj sodelujem v domala vseh društvih, ki na Kogu delujejo. Kog je moj kraj, ki ga imam rada in povsod ga bom s ponosom predstavljala," je povedala nova vinska kraljica, ki prihaja iz kmečko-
vinogradniške družine, ki se poleg vinogradništva ukvarja predvsem z govedorejo. V vinogradu se spozna na vsa opravila in kljub študiju, kmalu bo namreč absolventka glasbene pedagogike, ob vikendih družini pomaga pri vseh opravilih na kmetiji. Za svoje vino je izbrala sladek laški rizling iz domače kleti, saj so ji pri srcu slajša vina. 23-letna kraljica Aleksandra je vesele in družabne narave, v svojem kraljevanju pa bo povezala vino z glasbo: „ Dobra glasba je vedno povezana z dobrim vinom in veselimi ljudmi, to pa Kogovčani zagotovo smo."
Na Kogu je letos prvič obrodila tudi modra kavčina, potomka najstarejše vinske trte. Te dni so jo opremili tudi s certifikatom o pristnosti, ki ga je izdal mag. Tona Zafošnik.
Viki Ivanuša
Dornava • Pred 17. lukarskim praznikom
Pridelale dve toni luka
Čušekova domačija je v teh dneh ponovno oživela; člani in članice TED Lukari so se namreč že po tradiciji lotili priprave in spletanja vencev iz znamenitega rdečega dornavskega luka.
„Smo zelo zadovoljni z letošnjo letino, luka smo pridelali okoli dve toni, tako da ga bo za vse dovolj," je med delom nasmejana in zadovoljna povedala dolgoletna predsednica društva Marija Belšak.
Pridne in spretne roke, zlasti starejših lukarc, so v minulih dneh napletle na desetine vencev s po 12 čebulami, mlajše pa so se učile in privajale, da bodo nekoč tudi same lahko »mimogrede« napletle slovite dornavske venčke ter tako ohranjale tradicijo.
„Lukarski krenci, kot jim pravimo, bodo seveda spet naprodaj na našem letošnjem, že sedemnajstem prazniku luka v nedeljo, kjer se bo dogajalo še marsikaj drugega. Popoldne bomo namreč odprli razstavo
z našimi izdelki in značilnimi jedmi iz luka in z njim, kot novost pa bo letos prikazano pletenje košar iz vrbovega ši-bja. Razstava bo tudi prodajna, tako da si bodo obiskovalci lahko marsikaj kupili, ne le poskusili. Kot vedno bomo prikazali še vsa obvezna opravila, povezana s pripravo luka za trženje, naše lukarce pa bodo luk v vencih ali vrečah prodajale na lesenih stojnicah. Vsekakor bo zanimivo in veselo, zato vabimo vse, da se nam v nedeljo pridružijo," je povabila Belša-kova.
Sicer pa bodo v Dornavi tudi letos iskali najdebelejši luk med obiskovalci in nagradili tri imetnike najbolj zaobljene čebule, čeprav je treba prišepniti, da je lahko konkurenca
precej huda; letošnji dornavski pridelek je namreč kar precej „debel" in ga bo težko preseči. Kdor bo želel, pa se bo lahko pomeril tudi v spretnosti sple-
tanja vencev.
Kot zatrjuje Marija Belšak, bodo na osrednjem prazniku kot vedno na voljo odlična hrana in domače specialitete (ne le iz luka), zapele bodo ljudske pevke in pevci, predstavili se bodo tudi najmlajši člani folklorne skupine TED Lukari s spletom zanimivih plesov, za večerni del etnografske prireditve pa je napovedana še zabava z ansamblom Slovenski zvoki, Petovio kvintetom in pevko Mili.
SM
Foto: SM
Dornavske lukarce so letos z letino nadvse zadovoljne; pridelale so kar okoli dve toni »rdečega zlata«.
Od tod in tam
Tržeč • Djočanova kmetija
Foto: SM
Etnografsko društvo Tržec je minulo nedeljo popoldne povabilo na dvorišče Djočanove kmetije vse ljubitelje ljudskih običajev in kulturne dediščine. Osrednje opravilo je bilo sicer postavitev klopotca pred obnovljeno hišo z gospodarskim poslopjem, obiskovalci, ki jih ni bilo malo, pa so si lahko ogledali še različna opravila pri hiši, ki so jih prikazali člani in članice društva. Tako je bilo možno videti, kako se kleplje kosa in pripravi na košnjo, pletenje košar in ribiških mrež, peko gibance in druge spretnosti, ki so bile in so še pomembne za življenje na kmetiji.
SM
Ptuj • Razstava CID-ovih likovnikov
Foto: PA
Do sredine septembra si lahko v ptujskem Centru interesnih dejavnosti (CID) ogledate razstavo likovnih izdelkov otrok, nastalih na delavnicah v okviru festivala Art Stays, ki jo je oblikovala mentorica Mojca Grula. V sklopu julijskega festivala Art Stays so prišli na svoj račun tudi mlajši ljubitelji likovnega ustvarjanja. CID Ptuj je namreč v sodelovanju z omenjenim festivalom izvedel delavnice freske ter likovno in grafično, ki so se jih udeležili otroci in mladi med 8. in 15. letom starosti. Likovnikov je tako bilo 16, z grafiko se jih je ukvarjalo 11, freski pa se jih je posvetilo 10. Med drugim so si mladi ljubitelji umetnosti ogledali tudi dogajanja v ateljejih festivala in na podlagi videnega ustvarjali v CID, kjer so njihova dela sedaj tudi na ogled.
Polona Ambrožič
Ptuj • Sanacija zgradbe Upravne enote se je le pričela
Foto: Črtomir Goznik
Prejšnji petek se je pričela dolgo pričakovana sanacija akutnih poškodb strehe in fasade stavbe Upravne enote na Ptuju, predvsem tistih, ki predstavljajo nevarnost za mimoidoče zaradi padanja elementov s fasade. Zaščitno ograjo so postavili že pred petimi meseci. Gradbeni remont, ki je delo dobil, mora sanacijo, ki znaša okrog 20 tisoč evrov, dokončati do konca avgusta. Večinski lastnik objekta je MO Ptuj, ki si stroške sanacije deli z Ministrstvom za javno upravo. Okrasne elemente bo odlil restavrator. V letu 2011 pa naj bi po neuradnih podatkih stavbo v celoti obnovili.
Ptuj • Ločevanje odpadkov
Visoke kazni za nepravilno ločevanje odpadkov
Slovenska gospodinjstva vsako leto »proizvedejo« več kot 600.000 ton odpadkov, v Evropski uniji pa letno nastaneta dve milijardi ton odpadkov. Pri tem procesu preobrazbe odpadkov v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, da ločeno zbiramo odpadke.
Foto: Cisto mesto
Na zbirnem centru v Gajkah se odlagajo in ločujejo različne vrste odpadkov, ki jih je možno predelati, in ni potrebe, da bi z njimi polnili deponijski prostor.
Količina odpadkov v razvitih državah sicer še narašča, vendar se odnos do njih spreminja. Odpadki namreč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se s sicer urejenih, okolju prijaznih odlagališč vedno bolj preusmerja v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo odpadkov v zopet koristne surovine, kompost ali gorivo. Pri tem procesu preobrazbe odpadkov v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, da ločeno zbiramo odpadke. Tako pomembno prispevamo k možnosti njihove ponovne uporabe. Na odlagališče bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. To določa tudi zakonodaja EU, ki od svojih članic zahteva, da vsako leto zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih. Država nam je s predpisi naložila obvezo, ki jo moramo spoštovati v vseh okoljih, tako doma, v službi ali na dopustu. Osnova celotne zakonodaje temelji na
ločenem zbiranju odpadkov na izvoru in njihovi predelavi, ki koristita vsem: okolju, ki se manj obremenjuje, in nam samim, ker je zdravo okolje pogoj zdravega življenja. Zelo pomembno je v celoti izvajanje teh zahtev, ki nam s tem omogočijo čisto okolje, zdravo življenje in na koncu tudi lažje delo ter manjše stroške.
Kakor povsod po Sloveniji tudi v naši mestni občini poleg državne zakonodaje velja občinski odlok, ki predpisuje, kako ravnati z odpadki. Ta vsebuje dolžnosti tako povzročiteljev kot podjetja, ki je zadolženo za ravnanje z odpadki, Čisto mesto Ptuj, kjer so nam povedali, da stanje na terenu kaže, da ljudje sicer ločujejo odpadke, vendar pa, na žalost, beležijo tudi neupoštevanje predpisov, odlaganje smeti ob kantah za smeti, kosovne odpadke tam, kamor ne spadajo in podobno.
»Prepričanje, da je zbiranje odpadkov nesmiselno, kar kot informacija kroži med ljudmi, ker naj bi na koncu na zbirnem centru vse pomešali skupaj, nikakor ne drži,« odgovarja
direktor podjetja Čisto mesto Ptuj Andrija Kotar in dodaja, da se na zbirnem centru odlagajo in ločujejo različne vrste odpadkov, ki jih je možno predelati in ni potrebe, da bi z njimi polnili deponijski prostor.
Katere odpadke ločujemo?
Naša obveza kot obveza povzročiteljev je, da odpadke
ločujemo in jih odlagamo v namenske posode na območju občine, kjer živimo. Vsekakor pa je pomembno, da si za to zagotovimo možnosti že na izvoru nastanka odpadka, saj je potem ravnanje z njimi prijaznejše in enostavneje. Ločujemo tiste odpadke, ki jih je mogoče ponovno predelati, oziroma jih je treba varno odstraniti. To so: papir, steklo, kovina in plastična embalaža. Skoraj petino komunalnih od-
padkov namreč predstavlja papir, ločevanje tega od ostalih odpadkov torej pomeni velik prihranek odlagalnega prostora in ohranitev naših gozdov oziroma naravnih virov. Vsaka tona zbranega starega papirja prihrani 3,5 kubičnega metra lesa. Ponovno lahko seveda uporabimo tudi steklo in plastično embalažo. Pri tej je pomembno, da preden odložimo plastenke, jim odvijemo zama-ške, jih pohodimo in jim tako zmanjšamo volumen. Nadalje je treba ločevati biološke odpadke, ki jih ni dovoljeno odlagati v posodo doma med ostale odpadke, ampak jih gospodinjstva v individualnih hišah kompostirajo na svojem vrtu. Če nimajo teh možnosti, si naročijo pri izvajalcu dodatno storitev ter ustrezno posodo. Še posebej moramo biti pozorni in dovolj osveščeni za pravilno ravnanja z nevarnimi odpadki. V naših gospodinjstvih nastajajo še kosovni in gradbeni odpadki, ki jih moramo ločevati in predajati odstranjevalcem, nikakor pa jih ne smemo odlagati v naravo! Po izločitvi vseh še »koristnih« odpadkov nam
na koncu ostanejo odpadki, ki jih trenutno še ni mogoče predelati ali drugače koristno izrabiti, zato jih odložite v posodo za ostale mešane odpadke, ki jo imate doma.
Za nepravilno odlaganje dobite kazen
Komunalna inšpekcija v mestni občini Ptuj vrši reden nadzor nad zbiralnicami ločenih frakcij in kaznuje kršilce, ki odpadke nepravilno odlagajo. Pri tem jim pomagajo tudi v podjetju Čisto mesto, saj v primeru, ko med sortiranjem odpadkov najdejo kakršne koli podatke o morebitnem kršitelju, to sporočijo inšpekciji, ki dalje opravi svoje delo. Kazni niso zanemarljive, za nepravilno ločevanje smeti lahko fizična oseba prejme kazen v višini 400 evrov, medtem ko pravna oseba kazen v višini 1400 evrov. Kot so nam odgovorni dejali, se sistem nadzora in posledično tudi kaznovanja redno izvršuje.
Patricija Babosek
Juršinci • S 33. redne seje občinskega sveta
Se enkrat odločen NE podražitvi vode
Eden glavnih razlogov zadnjega srečanja juršinskih politikov v sedanji sestavi je bilo sprejetje rebalansa, s katerim pa se na koncu sploh niso obremenjevali in so ga potrdili brez vsake debate, saj je šlo le za prerazporeditev denarja po postavkah.
Res je sicer, da se je višina proračuna po rebalansu nekoliko znižala zaradi predvidenih, a neizpeljanih naložb, kar je pa najbolj posledica dejstva, da ni bilo vseh razpisov. Tako po novem juršinski občinski proračun znaša 2,2 milijona evrov na prihodkovni in 2,5 milijona evrov na odhodkovni strani in se je znižal za dobrih 130.000 evrov na strani odhodkov ter za 170.000 evrov na strani (pričakovanih) prihodkov.
Precej dalj časa pa je svetniški zbor tokrat namenil sprejemanju oziroma obravnavi poslovnega načrta Komunalnega podjetja Ptuj z novimi in višjimi predlaganimi cenami vode. Tokrat sta na sejo (saj so svetniki načrt zavrnili že na prejšnji seji) razloge za višjo ceno vode prišla pojasnjevat direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko in pripravljavec aktov Žan Oplotnik z mariborskega Inštituta za lokalno samoupravo. Slišati seveda ni bilo nič novega, pač pa že znana dejstva, da se zakonsko uvaja obvezna omrežnina in da se je vodarina pač nekoliko dvignila za gospodinjstva zaradi izenačenja cen vode za gospodarstvo in gospodinjstva, Oplotnik je razložil še pomen sprejemanja
ostalih odlokov v zvezi s pripravo in izvedbo koncesije ter izbor koncesionarja.
Svetniki vprašanj za oba gosta niti niso imeli, župan Alojz Kaučič pa očitno tudi ni želel, da oba povabljena moža poslušata njihovo kasnejšo razpravo, zato se jima je vljudno zahvalil za povedano in jasno nakazal, da lahko gresta ...
Potem je župan povedal, da je bistvo vsega skupaj ohraniti enotno ceno vodovodnih storitev za vse občine, zato so pač preračunane in predstavljene nove cene nekakšen kompromis solidarnosti in še, da pač ne bi bilo smiselno in bilo bi tudi izjemno težko izvedljivo, če bi si vsaka občina izbirala svojega koncesionarja ter plačevala različne cene za vodo. Še enkrat je poudaril tudi, da približno 30.000 evrov zbranih sredstev iz naslova omrežnine nikakor ne bo dovolj niti za celovito vzdrževanje njihovega 40-kilometrskega omrežja, kaj šele za kakšne investicije, ki jih čakajo. Del Juršincev ima namreč v vodovodnem omrežju makedonske cevi iz plastike, ki so popolnoma nekvalitetne in pokajo še bolj kot zastareli azbest. »Sicer pa morate vedeti, da je sedanja predlagana cena
veljavna le za eno leto oziroma do izbire koncesionarja, ki bo dejansko določil nove cene vo-darine,« je še pojasnil Kaučič.
Svetniki pa, vsaj glede na vzdušje, nikakor niso bili kar pripravljeni potrditi poslovnega programa z novimi cenami; pravzaprav se okoli tega niti niso dosti pogovarjali, padla je le pobuda, da naj bi se v prihodnje razpisali dve koncesiji:
ena za storitve oskrbe z vodo, druga pa za izvajalca vzdrževanja vodovodnega sistema. Toda župan Kaučič je dal dokaj jasno vedeti, da kaj takega spet ne bo izvedljivo. Ker so se debate speljevale precej stran od sprejetja programa in novih cen vode, je župan nato vse zbrane pozval, da glasujejo za ali proti sprejemu poslovnega načrta in po izjavah posame-
znih svetnikov ter kasnejšem dvigu rok je bilo jasno, da je program »padel«. Velika večina svetnikov je bila namreč proti podražitvi, župan Kaučič pa je takšen izid pospremil z besedami: »Prav, saj se zato ne bo nikomur zgodilo nič in je celo bolje, da se s tem ukvarja novi občinski svet in novi župan!«
Enoglasni DA za cesto in kulturni center
Juršinski občinski svet je na zadnji seji v sedanji postavi še enkrat odločno rekel NE podražitvi vode, strinjal pa se je s projektoma modernizacije ene izmed cest in kulturnega centra v središču občine.
Je pa občinski svet sprejel vse ostale odloke, povezane s pripravo koncesijskega akta. Prav tako so svetniki enoglasno potrdili dokumentacijo za modernizacijo lokalne ceste Juršinci-Grabšinski breg na odseku Juršinci-Gomila, kjer se bo z razširitvijo in preplasti-tvijo ceste uredila še kolesarska pot. Projekt je po besedah župana vreden okoli 600.000 evrov (skupaj z DDV), rekonstruiralo se bo dobrega 2,6 kilometra omenjene ceste, s projektom pa nameravajo kandidirati na razpisu kmetijskega ministrstva Za razvoj vasi, od koder se nadejajo 85 % sofinanciranja.
Povsem enako, brez razprave in soglasno, je svetniški zbor potrdil tudi pripravo dokumentacije za popolno obnovo kulturnega centra v občini (gre za prenovo stare kulturne dvorane), ki pa bo stala okoli 1,1 milijona evrov. Tudi za ta projekt si občina obeta pretežni sofinancerski del (okoli 850.000 evrov) iz razpisa oz. petega javnega poziva Regionalnih razvojnih programov (RRP), na katerega se bo prijavila v enem od prihodnjih rokov.
Foto: SM
Ptuj • Z Borisom Repičem o vlogi Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih
»Pameten delodajalec bo stalno vlagal v izobraževanje zaposlenih ...«
»Na OOZ Ptuj smo trdno prepričani, da obstaja povezava med vlaganjem v izobraževanje delavcev in konkurenčnostjo podjetja na trgu,« poudarja Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj, s katerim smo se pogovarjali o spremembi in dopolnitvi Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, ki ponovno omogoča zbiranje sredstev za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih.
Od leta 2008 do letos tega določila ni bilo, zato so posamezni člani tudi prenehali plačevati prispevek za izobraževanje, ki je postal prostovoljen. Delodajalec, ki svojih ljudi ne izobražuje, dejansko izgublja, izgubljajo pa tudi delavci, ki se ne izobražujejo, saj so zaradi tega na trgu dela za delodajalce manj zanimivi in tudi bolj »poceni«. Pameten delodajalec bo stalno vlagal v izobraževanje zaposlenih, je prepričan sekretar OOZ Ptuj.
Gospod Repič, kaj lahko poveste o dosedanjem delu Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih, ki ima na Ptujskem že dolgoletno tradicijo?
»Obrtniki in delavci občine Ptuj so ga ustanovili leta 1974, podlaga za ustanovitev je bil takratni 36. člen kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci. Namen sklada je združevati prispevke za izobraževanje delavcev, prispevek znaša en odstotek od bruto plače delavca, zbrana sredstva pa so namenjena stalnemu izobraževanju delavcev, zaposlenih pri obrtnikih in malih podjetnikih. Sklad omogoča delavcem, da na delu in ob delu pridobijo in izpopolnjujejo znanje in usposobljenost za lastno varnost in varnost drugih delavcev, varstvo pri delu, požarno varnost, HACCP za delavce, ki prihajajo v stik z živili. Delavci lahko pridobijo tudi znanje tujih jezikov, ude-
ležijo se lahko različnih funkcionalnih izobraževanj, kot so računalniški tečaji, varilski tečaji, prevozi nevarnih snovi, tečaji za voznike viličarjev, razvijajo in bogatijo svojo splošno kulturno raven, spoznavajo strokovne dosežke v razvoju lastne in sorodne stroke ter seveda pridobijo tudi potrebno formalno izobrazbo. Poenostavljeno povedano, Sklad delavcem, ki se izobražujejo in za katere seveda delodajalci plačujejo prispevek za izobraževanje, povrne celotne ali pa delne stroške šolnin, skladno s pravilnikom, vpisnin in stroškov tečajev ter udeležb na strokovnih ekskurzijah.«
Kako poteka sprejemanje in izvajanje programa dela?
»Program dela vsako leto določi upravni odbor v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi Sklada. Strokovne sekcije pri Območni obrtno-pod-jetniški zbornici Ptuj ugotovijo in posredujejo skladu potrebe delodajalcev, sindikati potrebe delavcev, na osnovi tega pa nato upravni odbor sprejme predlog programa dela.
Stroške izobraževanja sklad praviloma vrača za nazaj, torej po zaključenem izobraževanju. Če delavci po svoji krivdi ne končajo izobraževanja ali delavec oz. delodajalec poda neresnične podatke, se stroški izobraževanja ne povrnejo. Če pa so bili izplačani pred zaključkom izobraževanja, se povrnjeni stroški izterjajo.
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj: »V kolektivni pogodbi je ponovno določba, ki omogoča zbiranje sredstev za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih.«
Za uspešno izvajanje nalog ima sklad dva organa, upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor šteje osem članov, štiri imenuje OOZ Ptuj, štiri pa Sindikat delavcev pri zasebnikih Ptuj. Člani upravnega odbora izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika Sklada. Predsednik mora biti izvoljen izmed samostojnih podjetnikov, podpredsednik pa iz vrst delavcev.
Nadzorni odbor šteje štiri člane, dva OOZ Ptuj, dva Sindikat obrtnih delavcev pri zasebnikih. Prav tako kot upravni odbor tudi nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika, ki mora biti iz vrst delavcev, ter podpredsednika, ki mora biti iz vrst samostojnih
podjetnikov.«
V kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo je ponovno določba, ki omogoča zbiranje sredstev za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih. Pri OOZ Ptuj je Sklad deloval tudi v času, ko te določbe kolektivna pogodba ni imela, ker ste v OOZ Ptuj trdno prepričani, da obstaja povezava med vlaganjem v izobraževanje delavcev in konkurenčnostjo na trgu. Ker gre na nek način za »novo obdobje« v delovanja Sklada, ste se odločili tudi za kadrovske spremembe v organih Sklada. Kaj lahko poveste o tem?
»Kolektivna pogodba za
obrt in podjetništvo, ki je veljala od leta 2008 do letos, ni več vsebovala določb o skladih za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih. Zato so posamezni člani tudi prenehali plačevati prispevek za izobraževanje, ki je postal prostovoljen. Vsi tisti, ki prispevek plačujejo, lahko koristijo tudi vse oblike izobraževanja in sofinanciranja izobraževanja za svoje delavce. Od letošnjega leta, ko je sprejeta sprememba in dopolnitev Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, je v pogodbi spet določba, ki omogoča zbiranje sredstev za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih. Zato se je upravni odbor OOZ Ptuj, ker je prepričan, da delodajalci takšno organizacijo potrebujemo, odločil, da se imenuje nove člane v organe Sklada. Od teh članov se pričakuje, da bodo z zagnanim delom, voljo in novimi idejami prispevali k večji oživitvi dela Sklada in k temu, da bodo z bogatim in strokovnim programom dela prepričali še več podjetnikov, da bodo vplačevali sredstva za izobraževanje za svoje delavce. Upravni odbor Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj bo volitve za imenovanje predstavnikov delodajalcev v organe Sklada za izobraževanje delavcev pri s. p. Ptuj izvedel v začetku prihodnjega tedna. Sklep o tem je sprejel aprila letos, ko je skupščini OOZ Ptuj predlagal, da ga pooblasti za izvedbo volitev, le-ta pa ga je na
majski seji tudi pooblastila za izvedbo le-teh, k čim prejšnji izvedbi volitev v organe Sklada pa so pozvali tudi sindikat delavcev pri zasebnikih, ki naj bi svoje kandidate za upravni in nadzorni odbor izvolil do konca avgusta 2010, da bomo lahko enotno začeli novo mandatno obdobje.«
Kaj pričakujete od novega vodstva sklada?
»Seveda lahko govorimo o ciljih, ki naj bi jih doseglo novo vodstvo Sklada, samo z naše strani, torej delodajalske, smo pa si v pogledih glede delovanja Sklada zelo blizu tudi z delojemalsko stranjo. Zavedamo se namreč, da je dosedanji razvojni sistem v Sloveniji temeljil na intenzivnosti dela in ne na inovativnosti. Zato moramo za preskok v novo miselnost predvsem doseči mobilen trg dela, vseživljenjsko učenje in spodbujanje inova-tivnosti ter podjetnega razmišljanja. Za mobilen trg dela je zelo pomembno, da so delavci strokovno usposobljeni, torej izobraženi. Takšne delojemalci iščejo in so jih pripravljeni takoj zaposliti, po drugi strani pa imajo ti delavci, ki ostanejo brez dela, veliko večje možnosti najti novo zaposlitev. Korist izobraževanja delavcev je torej obojestranska, delodajalci pa imajo preko Sklada možnost ves čas namenjati manjše zneske za izobraževanje, koristijo pa jih takrat, ko se izobraževanje tudi izvede.«
MG
Lenart • Projekt toplotne oskrbe na biomaso v zaključni fazi
Kljub nesoglasjem oktobra ogrevanje na biomaso
Kot smo že poročali, so se pri 4, 8 milijona evrov vrednem projektu toplotne oskrbe na biomaso v Lenartu, ki ga izvaja Eko toplota energetika, v zadnjem obdobju pojavile težave v delu investicije, povezanem s polaganjem cevi po mestu. Do teh naj bi prihajalo zaradi nesoglasij med podizvajalci glede neplačevanja računov. Sedaj pa so iz omenjene družbe sporočili, da projekt teče s polno paro in da bodo lahko odjemalci v Lenartu oktobra že koristili to okolju prijazno ogrevanje.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je projekt toplotne oskrbe na biomaso, ki ga izvaja družba Eko toplota energetika na podlagi 30-le-tne koncesijske pogodbe, v zaključni fazi. »Kljub nekaterim nesoglasjem med podi-zvajalci projekt teče s polno paro, investitor pa se vključuje mednje tudi kot mediator, saj je poravnal vse obveznosti do pogodbenih partnerjev in želi, da izvedba ter sodelovanje med podizvajalci tečeta nemoteno. Odjemalci v Lenartu bodo tako lahko od oktobra zaupali okolju prijaznemu, varnemu, ugodnemu
in udobnemu ogrevanju,« so sporočili.
V občini Lenart, kjer živi približno 8000 ljudi, bo namreč omenjena družba izvajala toplotno oskrbo na osnovi biomase. Gradbena dela so pričeli septembra 2009, oktobra letos pa bo po njihovih besedah kotlovnica začela obratovati. Poleg le-te vključuje naložba tudi pet kilometrov toplovodnega omrežja. Vgradnja kotla na biomaso v skoraj izgrajeni kotlovnici je bila zaključena že konec februarja 2010, gradnja toplovodnega omrežja kakor tudi inštalacije toplotnih prenosnih postaj
Foto: Polona Ambrožič
Lenartu naj bi bila okolju prijazna toplota dobavljena od letošnje jeseni.
pri uporabnikih pa se izvajajo vzporedno.
»Z Občino Lenart in izvajalci se tekoče pripravljajo ciljne strokovne in skupne rešitve, ki se potem uresničujejo skupaj. Med občino in družbo se je sklenilo dolgoročno partnerstvo, ki se ob realizaciji in zaključevanju projekta s tesnim in ciljnim sodelovanjem potrjuje ter hkrati zagotavlja, da se bo spoštoval zahtevni terminski plan, to je začetek obratovanja v kurilni sezoni 2010/2011,« so še zatrdili.
V končni izgradnji bo v Občini Lenart 500 gospodinjstvom, podjetjem in javnim
ustanovam (šolam, občinskim objektom, zdravstvenemu domu, domu starostnikov ...) dobavljenih okoli 13 milijonov kilovatnih ur toplote.
Projekt daljinskega ogrevanja Lenart uresničuje omenjena družba skupaj z občino, regionalnimi podjetji in Ministrstvom za okolje in prostor, ki naložbo za koriščenje obnovljive energije sofinancira v višini 30 odstotkov. Tudi biomasa, ki se bo uporabljala, prihaja iz lokalnega okolja, saj sodelujejo z lokalnim podjetjem, ki se povezuje s kmeti iz okolice.
Polona Ambrožič
Ptuj • Ptujsko kulturno dogajanje
Ko ti kultura bogati življenje
Če ima kdo v malem prstu ptujsko kulturno dogajanje, je to Justina Veselič. Skorajda ni ptujskega kulturnega dogodka, ki ga ne bi obiskala. Letos si je vzela čas tudi za festival komorne glasbe Musica Poetovionis 2010, od lani spremlja festival Art, zagotovo jo bo pritegnil tudi novi ptujski festival Dnevi poezije in vina.
Z velikim veseljem si ogleda tudi vsa odprtja razstav in druge dogodke, saj pravi, da je pomembno biti zraven že na začetku, ko je po navadi prisoten tudi umetnik oziroma ustvarjalec, zaradi katerega se je dogodek tudi zgodil. To obiskovalca na nek način še bolj pritegne, da je ustvarjalcu pripravljen še bolj prisluhniti. Justina Veselič je bila tudi prva med obiskovalci festivala Art, ki se je zanimala za abonma, o njem se je pozanimala tudi po letošnjem drugem festivalu. Umetniški vodja glasbenega festivala Arsana Mladen Delin je povedal, da bodo o predlogu za abonma zagotovo razmislili. Verjetno bodo z njim razveselili tudi še kakšnega drugega obiskovalca tega vse bolj prepoznavnega kulturnega dogodka na Ptuju, ki vse bolj odmeva tudi v širšem slovenskem prostoru in na tujem. Edina omejitev glede obiska kulturnih dogodkov so pri Justini finance, če bi jih bilo več, bi si zagotovo ogledala še kakšen dogodek več. Zaradi bogatega ptujskega poletnega dogajanja na dopust od-
Foto: Črtomir Goznik
Justina Veselič, Ptujčanka, ki ima v malem prstu ptujsko kulturno dogajanje
haja junija in septembra, ker bi bilo škoda zamuditi vse te lepe dogodke, ki bogatijo človeka in delajo življenje lepše, pove. Vesela je, da imajo ptujski kulturni dogodki iz leta v leto več obiskovalcev. Še ne tako dolgo nazaj ni bilo tako, včasih je bilo človeka sram, ko je v dvorani sedela peščica
obiskovalcev, gostoval pa je znan kulturnik ali glasbena skupina, vredna ogleda. Navdušena je nad tem, da je Ptuj postal poletno živahno mesto, zanjo osebno je Ptuj tudi najlepše mesto na svetu.
Kultura je Justino na nek način posrkala vase med šolanjem v administrativni šoli
v Mariboru, ko je stanovala pri teti, ki je imela abonma za opero. Kmalu je začela redno hoditi tudi v gledališče. Navdušenje za kulturo je prenesla tudi na hčerki in vnuka. Občasno jo spremlja tudi mož, ko ga uspe prepričati, da si je dogodek vredno ogledati. Ce je kaj veselega na programu, je vedno zraven, ob tem pa se rad pošali, da on pri hiši odgovarja za tehniko, ne pa za kulturo. Od vsega pa Justika, ki tudi v pokoju živi polno življenje, med drugim je prostovoljka v Domu upokojencev in se vključuje v dejavnosti III. življenjskega obdobja, najraje bere. Prav zaradi ljubezni do knjige se je vključila tudi v bralno značko. »Aktivna bom, dokler bom lahko hodila, do takrat mi ne bo nič manjkalo,« je še povedala.
Zgodba Justine bi bila lahko zgodba še kakšne Ptujčanke ali Ptujčana, ki si ne zna osmi-sliti življenja v pokoju in ki ne najde poti na številna ptujska dogajanja, ker pri stotinah prireditev, ki se letno zgodijo, ne more biti res, da se nič ne dogaja. Včasih se dogaja celo preveč.
MG
Ptuj • S 4. Ribiške noči ob Dravi
Noč, ki ji je račune prekrižal dež
Sobotna sopara je že v popoldanskem času, ko se je 4. Ribiška noč ob Dravi šele pričela, dala vedeti, da se ne bo končala po načrtih.
Dravski mož z ribicama, nova maskota ptujske Ribiške noči in drugega dogajanja v povezavi z Dravo oziroma turističnimi dogodki, se je že dan pred prireditvijo trudil za obisk, obiskal je številne lokacije, da bi Ptujčani dobili čim več podatkov o prireditvi, ki naj bi še povečala zanimanje za reko Dravo, za dogajanje na vodi, ker najstarejše slovensko mesto še vedno tega potenciala ne izkorišča dovolj. Vozila je tudi ladjica Čigra, ki sicer na panoramske vožnje na Dravi vabi tudi ob drugih priložno-
stih, močno je bil angažiran tudi ptujski vlakec. Tisti, ki so prišli na kraj dogajanja že ob 15. uri, so lahko spremljali pestro dogajanje na vodi in na mostu za pešce. Zgodilo pa bi se še veliko več, če ne bi nekaj pred 20. uro pričel padati dež, ki pa ni zmotil najbolj vztrajnih obiskovalcev, ki so še vztrajali dobro uro, dokler tudi oni niso zapustili lepo pripravljenega prizorišča, na katerem bi se do polnoči še veliko zgodilo. Na novo srečanje s Ptujčani je bila pripravljena tudi Natalija Verboten.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vabila je mečarica in druga bogata kulinarična ponudba.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nastopili so Deja Vu z Mili.
Na Dravi so za atrakcije poskrbeli vodni skuterji.
Od tod in tam
Juršinci • Zlata poroka zakoncev Baligač
V soboto sta zlato poroko praznovala zakonca Baligač iz Juršincev, ki sta se sicer poročila aprila pred petdesetimi leti. Spoznala sta se v domačih krajih, se poročila ter imela dva otroka, življenje pa so jima popestrili tudi že vnuki, imata namreč dve vnukinji in enega vnuka. S trebuhom za kruhom ju je pred mnogimi leti pot odnesla v Francijo, kjer živita že 45 let, tam imata ob Azurni obali stanovanje, kjer preživita zimske mesece, saj je tam takrat prijetno toplo, ko pa je pri nas poletje, se z veseljem vrneta v domače Juršince, ki so za njiju še vedno najlepši kraj pod soncem. Ob praznovanju zlate poroke jima je čestital tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki se je ob tej priložnosti zahvalil, da se rada vračata v občino Juršinci, kjer imata svojo hišo. Dejal je, da sta kot ptici selivki, ki poletje preživita tu, kjer imata korenine in gnezdo, čez zimo pa se vračata na toplo Azurno obalo.
Patricija Babosek
Ptuj • Oratorij 2010
Foto: arhiv Oratorij 2009
Oratorij na Ptuju, največji izmed slovenskih oratorijev, bo letos med 23. in 27. avgustom v prostorih župnijskega urada sv. Viktorina, nekatere aktivnosti pa bodo potekale tudi drugje. Zagotovo pa boste oratorijce srečevali tudi na ptujskih ulicah. Projekt Oratorij je nacionalni projekt, katerega namen je promocija, podpora in koordinacija župnijskih oratorijev. Njegov nosilec je Salezijanska mladinska pastorala. Okrog 90 animatorjev-prostovoljcev bo cel teden skrbelo za otroke in jim pripravljalo igre, delavnice ter kateheze. Na oratorij je že prijavljenih več kot 200 otrok. »Letos nas bo po oratorijskem dvorišču vodila prijazna deklica Momo, junakinja nemškega pisatelja Endeja, ki skuša ljudem vrniti izgubljeni čas,« pravijo organizatorji.
Patricija Babosek
Dornava • Orači postavili klopotec
Foto: PB
Foto: SM
Potem ko je dornavska sekcija Orači pred dvema letoma na Čuškovi domačiji slovesno zasadila potomko najstarejše trte na svetu, so ob njej začeli postavljati tudi klopotec. „Naš klopotec sploh ni velikan, gledamo le na to, da je za 'eno številko' večji kot naša trta," je ob tem povedal vodja sekcije Miroslav Slodnjak. Eno številko večji klopotec pomeni, da nekoliko presega rast modre kavčine. „Naredil ga je naš član Vlado Markovič, letos pa smo ga postavili drugič. Je prav, da če imamo trto modre kavčine, ki lepo raste, in brajde okrog domačije, da stoji tudi klopotec in odganja ptiče. Prevelik klopotec pa v naselju in ob takšni domačiji ne bi izgledal dobro. Menimo, da se mora klopotec vklapljati v okolje in da mora biti takšen, kot je ob domačiji stal nekoč, zato nobeno pretiravanje ni dobro," je še povedal Slodnjak.
Gospodarstvo po svetu
Bratislava • V Bruslju razočarani
Slovaški parlament zavrnil pomoč Grčiji
Potem ko nova desnosredinska slovaška vlada že julija ni podprla sodelovanja Slovaške v mehanizmu evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč Grčiji, ji je v sredo zvečer sledil še parlament. V Bruslju so »kršitev solidarnosti« že obžalovali, a obenem zatrdili, da izvajanje mehanizma ni ogroženo.
Za sodelovanje te zaenkrat najnovejše članice evrske družine (s 1. januarjem 2011 bo članica postala tudi Estonija) v mehanizmu posojil Grčiji sta glasovala le dva izmed 84 prisotnih poslancev, 69 jih je bilo proti, 13 pa se jih je vzdržalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nova slovaška premierka Iveta Radičova je bila glasna nasprotnica sodelovanja države v pomoči prezadolženi Grčiji že v volilni kampanji, pri tem pa se je sklicevala na nepravičnost takšnega početja, ko mora precej revnejša nova članica EU plačevati za grehe nedisciplinirane stare članice. Tudi slovaški finančni minister Ivan Mikloš je po poročanju bruseljskih medijev v nagovoru parlamentu pred glasovanjem kritiziral nepravičnost mehanizma pomoči Grčiji. »Po mojem mnenju ne moremo govoriti o solidarnosti, če gre za solidarnost revnejših do bogatejših, odgovornih do neodgovornih ali davkoplačevalcev do bankirjev in vodilnih v podjetjih,« je bil jasen Mikloš. »Res je, da najvišji politiki v območju evra niso navdušeni nad našim stališčem in da jih s takšnimi odločitvami vznemirjamo, a to je predvsem, ker za svoje početje stalno iščejo alibije, mi pa smo jim le nastavili zrcalo,« je dodal.
V	Bruslju so se na odločitev slovaške rade takoj odzvali. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je tako obžaloval kršitev solidarnosti znotraj območja evra in pri tem spomnil, da je bila odločitev evroskupine, da skupaj z IMF oblikuje mehanizem posojil Grčiji, ključno dejanje in bistven element pri stabilizacije skupne evropske valute v času, ko je bila pod močnim udarom trgov. »Pričakujem, da bodo finančni ministri EU in evroskupine o tem vprašanju spregovorili na naslednjem srečanju,« je zatrdil, a pri tem zagotovil, da izvajanje mehanizma v višini 110 milijard evrov ni ogroženo. »To dejanje ne ogroža posojila in spremljajočega reformnega programa, ki se odvija energično,« je dejal.
V	Rehnovem uradu so sicer povedali, da Slovaška ne bo deležna nikakršnih uradnih sankcij, lahko pa pričakuje precejšnje politične posledice. »Gre za kršitev politične obveznosti, kršitev solidarnosti v območju evra,« je danes dejal Rehnov tiskovni predstavnik Ama-deu Altafaj Tardio.
Kot je nadaljeval, lahko Evropska komisija državo članico pred sodiščem unije toži, le če ta krši pravni red Eu. Če pa gre za kršitev političnih dogovorov znotraj Sveta EU, ki združuje članice sedem-indvajseterice, oz. v tem primeru znotraj ožje evroskupine, pa morajo o posledicah odločitev sprejeti članice. Po navedbah komisije je vprašanje morebitnih sankcij še odprto. Obenem so pojasnili, da odprto ostaja tudi, kako bodo preostale države z evrom sedaj preoblikovale mehanizem. Ena od možnosti je, da bodo morali preračunati njihove deleže v mehanizmu, saj je Slovaška s svojim predvidenim nekaj več kot 800-milijonskim prispevkom edina, ki je sodelovanje zavrnila. Možno pa je tudi, da sprememb sploh ne bo, saj je ves čas zamišljeno, da je prispevek evroskupine v mehanizmu do 80 milijard evrov posojil in da ta vsota najverjetneje na bo v celoti izkoriščena.
Na slovenskem ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da »skupna obveznost Slovenije ne bo presegla dogovorjenega zneska, ki je določen tudi z zakonom o posojilu Helenski Republiki«.
Ob tem so dodali, da bo obveznost posamezne države pri posojilu Grčiji za odplačilo zapadlega dolga izračunana na podlagi sorazmernih deležev sodelujočih držav v skladu z deleži v kapitalu sodelujočih držav v ECB. Slovenija bo zagotovila sredstva v okviru sprejetega rebalansa proračuna za leto 2010, katerega financiranje je že zagotovljeno z zadolžitvijo Slovenije v 2010 z izdanimi dolgoročnimi obveznicami na evropskem finančnem trgu. /sta/
Essen - Trend rasti nemškega jeklarskega koncerna ThyssenKrupp se je v četrtletju do konca junija še okrepil. Koncern je ustvaril 298 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je imel v enakem obdobju lani 630 milijonov evrov izgube. Prihodek se je zvišal za 26 odstotkov na 11,7 milijarde evrov. ThyssenKrupp je poslovanje v tretjem četrtletju svojega poslovnega leta izboljšal po zaslugi rasti prihodkov od prodaje in obsega naročil, predvsem po zaslugi povečanega povpraševanja avtomobilske industrije, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Obseg naročil se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povzpel za 38 odstotkov na 10,9 milijarde evrov. Vodstvo koncerna je dvignilo napoved za celotno poslovno leto, ki se bo izteklo konec septembra, in sicer pričakuje rahlo izboljšanje prihodka glede na prejšnje leto, dobiček pred davki pa naj bil med 500 milijoni in milijardo evrov.
Madrid - Špansko gospodarstvo se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim trimesečjem okrepilo za 0,2 odstotka, na letni ravni pa bruto domači proizvod (BDP) še vedno beleži 0,2-odstotni upad, je predhodne podatke španske centralne banke danes potrdil državni statistični urad. Španija je v prvem četrtletju glede na zadnje četrtletje lani beležila 0,1-odstotno gospodarsko rast, s čimer se je po petih četrtletjih vendarle izkopala iz recesije.
Šibko okrevanje se je nadaljevalo tudi v drugem četrtletju, tudi medletna stopnja upada BDP pa se je v drugem trimesečju bistveno upočasnila, saj je v prvem trimesečju znašala še -1,3 odstotka, v zadnjem lanskem trimesečju pa še štiri odstotke. Španija, peto največje evropsko gospodarstvo, je konec leta 2008 po letih hitre rasti zaradi poka nepremičninskega balona zašla v najhujšo recesijo v zadnjih desetletjih, zaradi katere se je močno povečala brezposelnost, izrazito pa so se poslabšale tudi javne finance. Wiesbaden - Nemško gospodarstvo okreva v nepričakovano hitrem ritmu. V drugem četrtletju se je tako bruto domači proizvod (BDP) največjega evropskega gospodarstva v primerjavi s prvim trimesečjem okrepil za 2,2 odstotka, kar je precej nad pričakovanji analitikov. Na letni ravni se je nemško gospodarstvo okrepilo za 4,1 odstotka. Analitiki so po poročanju tujih tiskovnih agencij na četrtletni ravni pričakovali rast pri 1,3 oz. 1,4 odstotka, na letni pa blizu 2,5 odstotka, čeprav je manjša skupina vseeno ocenjevala, da bo glede na spodbudne podatke o gibanju izvoza in uvoza ter industrijske proizvodnje dinamika rasti večja. Tokratna četrtletna rast je sploh najhitrejša od nemške združitve, so poudarili na nemškem državnem statističnem uradu. K njej sta prispevala tako izvoz kot domača poraba.
Detroit - Glavni izvršni direktor ameriškega avtomobilskega velikana General Motors (GM) Ed Whitacre je danes napovedal, da bo s 1. septembrom odstopil s tega položaja. Njegov položaj bo prevzel sedanji član upravnega odbora Daniel Akerson. Whitacre bo sicer do konca leta ostal še predsednik upravnega odbora GM. Oseminšestdesetletni Whitacre je julija lani postal predsednik upravnega odbora, z decembrom pa je po odhodu Fritza Hendersona postal še glavni izvršni direktor družbe. S tega položaja bo odstopil septembra, konec leta pa še s položaja predsednika upravnega odbora, poročajo tuje tiskovne agencije. Whitacre je krmilo GM prevzel v času intenzivnega prestrukturiranja, s katerim se je družba državni pomoči rešila pred zlomom, na rob katerega jo je pritisnila svetovna finančna in gospodarska kriza. Detroit - Ameriški avtomobilski velikan General Motors (GM), ki je šel lani skozi postopek stečajne zaščite, je v drugem letošnjem četrtletju že drugo trimesečje zapored posloval v črnih številkah. Potem ko je v prvem četrtletju ustvaril 865 milijonov dolarjev dobička, je tokrat ta znašal 1,33 milijarde dolarjev (dobra milijarda evrov). GM je lani v okviru prestrukturiranja, ki ga je izvedel tekom postopka stečajne zaščite, od ameriške vlade pridobil 50 milijard dolarjev finančne pomoči. Vlada je posledično 61-odstotna lastnica podjetja, Gm pa je del pomoči že povrnil in to predčasno. V Detroitu so tokratni spodbudni poslovni izidi dobra popotnica v pripravah na javno prodajo delnic družbe, s katero naj bi zbrali sredstva za izplačilo preostalih 43,3 milijarde državne pomoči in se tako znebili državnega lastništva. Vodilni v GM sicer po pisanju tujih tiskovnih agencij zagotavljajo, da bo do javne prodaje prišlo kmalu.
San Jose - Vodilni svetovni proizvajalec omrežne internetne opreme Cisco Systems je v poslovnem letu, ki se je končalo 31. julija, vknjižil 40 milijard dolarjev prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov več kot v letu poprej. Čisti dobiček je znašal 7,8 milijarde dolarjev oz. 1,33 dolarja na delnico, so danes sporočili iz podjetja. Čisti celoletni dobiček je Cisco v primerjavi s predhodnim poslovnim letom zvišal za 27 odstotkov. V zadnjem četrtletju poslovnega leta je Cisco dosegel 10,8 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje, kar je 27 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Čisti četrtletni dobiček je znašal 1,9 milijarde dolarjev ali 0,33 dolarja na delnico, kar predstavlja 74-odstotno rast od istega obdobja lani. Kljub boljšim poslovnim rezultatom pa je družba po poročanju ameriške tiskovne agencije AP razočarala analitike, ki so v zadnjem četrtletju pričakovali 0,40 dolarja dobička na delnico. Prav tako so bili od pričakovanj nekoliko nižji prihodki Cisca. /sta/
Peking, Moskva •
Požari in poplave se nadaljujejo
Nove žrtve plazov, Moskva se duši
Novo silovito deževje sproža nove zemeljske plazove in otežuje delo reševalcev na odročnem severozahodu Kitajske, kjer so prav plazovi, posledica obilnih padavin, terjali že okoli 1150 življenj. V novih plazovih je umrlo najmanj 14 ljudi, več
deset jih pogrešajo. O plazovih, ki so terjali smrtne žrtve, poročajo tudi iz Seču-ana.
Za severozahodno provinco Gansu, ki so jo zemeljski plazovi in poplave najbolj prizadeli, meteorologi za prihodnje dni napovedujejo še več močnega deževja. Zato je nevarnost novih plazov, še posebej ob reki Bailong, velika. Poplavljena so tudi šotorišča, ki naj bi služila kot zasilna bivališča za ljudi, ki so jih poplave pregnale z domov.
V mestu Lognan in okrožju Tianshui - gre za območje nedaleč od okrožja Zhouqu, ki so ga zemeljski plazovi minuli konec tedna najbolj prizadeli - so se ponoči že sprožali novi plazovi, ki so terjali 14 življenj, več deset ljudi pa pogrešajo. V okrožju Zhouqu sicer od nedelje še vedno pogrešajo kakih 600 ljudi. Potem ko je začelo v četrtek tudi tam močno deževati, so debele plasti blata in naplavin
ponoči prizadele tudi provinco Sečuan na jugozahodu Kitajske, kjer so terjale pet življenj, kakih 5 00 ljudi pa je ostalo ujetih v odročnih goratih predelih okrožja Mianzhu.
Moskvo, ki se že tedne otepa z visokimi temperaturami in smogom, je sicer konec tedna osvežila nevihta, a je bilo olajšanje le kratkotrajno, saj naj bi temperature znova presegale 30 stopinj Celzija. Po Rusiji se medtem kljub okrepljenim prizadevanjem še naprej širijo požari. Našteli so jih več kot 600. Pristojne oblasti so sporočile, da v državi trenutno divja 611 požarov, medtem ko jih je bilo še v četrtek 545. Se je pa hkrati za več kot 15.000 hektarov zmanjšala površina, na kateri divjajo ognjeni zublji, kar je po mnenju vodje ruskega kriznega centra Vladimirja Stepanova dober znak. Požari naj bi sedaj zajemali okoli 80.000 hektarov površin.
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je medtem posvarila, da bi lahko gozdni požari povzročili uničujoče jedrske nesreče. Plameni, vročina in dim bi namreč lahko uničili visokonapetostne povezave ali generatorje, zaradi česar se reaktorji v jedrskih elektrarnah ne bi več zadostno ohlajali. Ogenj še vedno ogroža tudi pomemben ruski jedrski center v Sarovu kakih 500 kilometrov vzhodno od Moskve. Požar, ki divja v bližnjem naravnem rezervatu, se je namreč razširil in »predstavlja določeno nevarnost«, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo rusko ministrstvo za izredne razmere. Koliko je požar oddaljen od jedrskih objektov, pa niso sporočili. /sta/
Washington •
Rekordna kazen za naftnega giganta
BP bo za nesrečo plačal 50 milijonov dolarjev
Foto: oregonlive.com
Naftni gigant BP, katerega naftna ploščad je bila »kriva« za katastrofalno izlitje nafte v Mehiškem zalivu, je pristal na plačilo rekordno visoke kazni zaradi nesreče, ki se je zgodila pred petimi leti v njegovi rafineriji v Teksasu. BP bo plačal dobrih 50 milijonov dolarjev, kar pa je precej manj, kot ga bo stala eksplozija v Mehiškem zalivu.
V eksploziji v rafineriji v ameriški zvezni državi Teksas je leta 2005 umrlo 15 delavcev, 180 je bilo ranjenih. Eksplozija je odjeknila zaradi varnostnih napak in BP je krivdo lani priznal. Sedaj pa je pristal še na plačilo kazni v višini 50,6 milijona dolarjev.
Gre za rekordno visoko kazen, poročajo tuje tiskovne agencije, a hkrati dodajajo, da je to precej manj od dobrih šest milijard dolarjev, kolikor jih je ta britanski naftni gigant že moralo odšteti zaradi eksplozije na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu, po kateri je v morje iztekla ogromna količina nafte.
Poleg 50 milijonov dolarjev kazni za kršitev varnostnih standardov je BP pristal tudi, da bo za varnostne izboljšave v rafineriji namenil še 500 milijonov dolarjev. Poleg tega je BP zaradi eksplozije v Teksasu v preteklosti že moral plačati tudi visoke globe zaradi onesnaženja okolja. Ameriška agencija za zdravje in varstvo pri delu (Osha) je BP sprva določila kazen v višini dobrih 20 milijonov dolarjev, ki pa jo je oktobra lani zvišala na več kot 80 milijonov, potem ko je odkrila nove varnostne pomanjkljivosti v rafineriji. Odločitev BP, da bo plačal 50 milijonov dolarjev, je Osha že pozdravila. Gre za najvišjo kazen v zgodovini te agencije. /sta/
Ženeva • Rezultati ILO:
Lani rekordna brezposelnost med mladimi
Foto: wordpress.com
Brezposelnost med mladimi je v letu 2009 dosegla rekordno raven. Med približno 620 milijoni aktivnimi mladimi, starimi med 15 in 24 let, je bilo konec lanskega leta kar 81 milijonov brezposelnih, v danes objavljenem poročilu ugotavlja Mednarodna organizacija za delo (ILO). Brezposelnost med mladimi naj bi se letos še povečala.
Med mladimi je bilo konec lanskega leta kar 7,8 milijona več brezposelnih kot v letu 2007. Stopnja brezposelnosti med mladimi se je tako z 11,9 odstotka v letu 2007 lani povzpela kar na 13 odstotkov.
ILO opozarja, da bi lahko kriza za seboj pustila celotno generacijo, ki se ne bo uspela uveljaviti na trgu dela in bo trpela dolgotrajno brezposelnost. Z več težavami se pri iskanju dela soočajo mlade ženske. Lani je stopnja brezposelnosti med mladimi ženskami znašala 13,2 odstotka, med mladimi moškimi pa je bila 12,9-odstotna.
Glede na napovedi ILO se bo rast brezposelnosti med mladimi nadaljevala tudi v letošnjem letu, ko naj bi dosegla 13,1 odstotka (81,2 milijona mladih brezposelnih), nato pa naj bi prihodnje leto padla na 12,7 odstotka (78,5 milijona mladih brezposelnih).
Brezposelnost pri odraslih je po ocenah ILO svoj vrh dosegla že v letu 2009 pri 4,9 odstotka, letos in prihodnje leto pa naj bi se znižala za po 0,1 odstotne točke na 4,8 oziroma na 4,7 odstotka. /sta/
Washington •
WHO je končno uradno razglasila:
Konec pandemije nove gripe-
Svetovna zdravstvena organizacije (WHO) je konec minulega tedna razglasila konec pandemije nove gripe. Po podatkih, ki jih je
WHO objavila minuli teden, je virus A H1N1 od izbruha aprila 2009 zahteval 18.449 smrtnih žrtev, prizadel pa je več kot 200 držav oz. območij po vsem svetu, poročajo tuje tiskovne agencije.
Generalna direktorica WHO Margaret Chan je novico o koncu pandemije obelodanila po današnjem srečanju s 15 znanstveniki, ki tvorijo poseben odbor za izredne razmere in se v zvezi s stanjem nove gripe sestajajo redno. Prav ta odbor ji je svetoval, da zniža stopnjo ogroženosti, ki jo predstavlja virus, to je, da prekliče pandemijo. WHO je vse do danes vztrajal pri šesti, najvišji stopnji preplaha zaradi virusa, kar pomeni pandemijo. »Sedaj se po-
mikamo v postpandemično obdobje,« je dejala Chanova. »Novi virus H1N1 se je v veliki meri izpel,« je dodala. Kot je pojasnila, v WHO niso več zabeležil zu-najsezonskih izbruhov bolezni, število okuženih z novo gripo pa je padlo na raven, običajno za sezonske epidemije.
Virus nove gripe se je spomladi lani najprej pojavil v Mehiki in ZDA ter se nato hitro širil. WHO je 11. junija lani novo gripo razglasila za prvo pandemijo v več desetletjih. Chanova je danes dejala, da bi lahko bila bolezen še mnogo hujša. »Tokrat nam je bila v pomoč gola sreča. Virus med pandemijo ni mutiral v bolj smrtonosno obliko,« je dejala. /sta/
Foto: mnn.com
Videm • OO SDS z novim županskim kandidatom
Vlado Sitar - novi adut SDS
Potem ko se je dokaj hitro po javni predstavitvi za županskega kandidata Stanko Simonič umaknil in odpovedal svojo kandidaturo, menda iz osebnih razlogov, je OO SDS Videm soglasno podprla svojega naslednjega kandidata - Vladimirja Sitarja.
Ta je na priložnostni novinarski konferenci minuli teden povedal, da program stranke, za katerega se bo zavzemal kot županski kandidat, ostaja enak kot prej, saj je dobro pripravljen, uresničljiv in premišljen ter izraža dejanske potrebe občanov Vidma. Morebitne dvome o članstvu Sitarja v SDS pa je že pred predstavitvijo razblinil poslanec Branko Marinič, ki je povedal: »Takšni dvomi so popolnoma neosnovani. Vlado je že precej časa naš član in ne samo to: je tudi član strokovnega sveta SDS na državnem nivoju, kjer deluje na področju obrambe, kar mu daje še posebno prednost, saj je pravzaprav član t. i. vlade v senci. V primeru prevzema oblasti je Vlado tudi kandidat za prevzem ene resnejših funkcij na državnem nivoju.«
Vladimir Sitar pa je povedal: »Verjamem v stranko, v njene ljudi in program, zato sem se odločil za kandidaturo. Zadnjih osem let sem budno spremljal delovanje občine, zato vem, kaj je doseženo in kaj je še treba postoriti. Jasno je, da je veliko odvisno od občinskega sveta, prepričan pa sem, da bomo imeli ponovno večino v ob-
Kandidat SDS za videmskega župana Vladimir Sitar (ob njem na desni Stanko Simonič): »Ničesar ne obljubljam, verjamem pa, da skupaj lahko naredimo vse. Mi se bomo trudili 150-odstotno!«
činskem svetu. Potem tudi ni dvoma, da lahko občino lažje popeljemo v konkretne nove dosežke oz. projekte, ki so doslej marsikdaj propadli zaradi nasprotovanj znotraj občinskega sveta. Poudarjam, da bo poglavitna smernica mojega županskega dela doseči skladen razvoj občine, od haloškega do ravninskega dela. Ob tem bo treba izpeljati že planirane in začete projekte, pri čemer mislim predvsem na celovito izgradnjo kanalizacijskega sistema in
na dokončno ureditev obrtne cone, ki mora zaživeti in začeti prinašati nova delovna mesta. Prav tako bo v ospredju modernizacija zlasti cestne infrastrukture in tudi vodovoda, kjer bo treba zamenjati azbestne cevi. Moj cilj je tudi narediti občino prijaznejšo in dostopno ljudem; pri tem mislim na sprotno ažuriranje občinske spletne strani z vsemi novicami in informacijami, prav tako pa morajo biti vrata občinske stavbe odprta za vsakogar! Vsak občan se
mora počutiti pomembnega, vsak mora imeti pravico vprašati vodstvo karkoli. V tem kontekstu menim, da naj bi občani sodelovali tudi v javni razpravi o občinskem proračunu, saj je to eden najpomembnejših dokumentov občine. Na kratko: želel bi postati župan, ki je odprt za vse, čeprav je jasno, da se vedno stališča različnih ljudi ne morejo poenotiti, vendar je treba iskati vedno najbolj optimalne kompromise in rešitve za vse.«
Sitar je ob tem navrgel še, da se bo tudi vnaprej zavzemal za razvoj športa: »Sicer pa je med mojimi cilji tudi izgradnja večje kulturno-športne dvorane, saj takega objekta občina zdaj nima. Telovadnica je enostavno neprimerna tako za večje športne dogodke kot za dejavnosti in nastope kulturnih društev, ki po drugi strani nimajo niti primerne dvorane za delo in predstavitve. Enostavno potrebujemo eno večjo dvorano, sploh zato, ker je sreča, ker imamo v naši občini zelo veliko raznovrstnih društev, ki so izjemno delovna, uspešna in si takšno dvorano več kot zaslužijo!«
SM
Podvinci • Sedma tradicionalna postavitev klopotca
Tradicija, ki jih povezuje in bogati
Postavljanje klopotca ob nasadu trte za gasilskim domom v Podvincih, kjer je v zadnjih letih zrasla uta s kletjo in prijetnim družabnim prostorom, je za člane PGD Podvinci, orače in vse, ki dajo nekaj na tradicijo, postalo družabni dogodek, ki ga ne kaže zamuditi.
Fantje iz vasi, kot je posta-vljavce klopotce poimenoval dežurni konferansje in član PGD Podvinci, sicer pa poveljnik poveljstva MO Ptuj Branko Lah, so se 14. avgusta na kraj dogodka pripeljali na dveh vozovih. Na peruču so bili muzikantje in Martin Grabar, ki jim je že pred šestimi leti izdelal klopotec, naslednje leto bi radi imeli že malo večjega, na drugem pa prvi in drugi pomočnik kletarja s spremstvom, Milan Popošek in Franc Čuček. Letošnji kletar Štefan Zelenko, ki ga je v posle dobro uvedel prejšnji kletar Jože Pihler, ima med letom veliko dela s kletjo in letino ter s tem, da bo moral nasledniku zapustiti polno klet, zato je klopotec prepustil pomočnikoma. Če pa bodo sodi prazni, jih bo lahko napolnil z vinom iz domače kleti. V njegovem vinogradu rastejo beli pinot, renski in laški rizling. Delo je postavljavcem, glavna sta bila pomočnika kletarja, hitro šlo od rok, celo dež so
prehiteli. Prvi pomočnik je tudi najbližji sosed klopotca, zato bo tudi skrbel, da ne bo preglasen, svojo funkcijo odganjanja ptičev in nepridipravov, ki bi morebiti ogrozili letino, ki letos zelo dobro kaže, pa le mora opravljati. Dežurni
konferansje je bil tudi med kuharji, da postavljavci klo-potca in spremljevalci tradicionalnega dogodka niso ostali lačni. Dobra kapljica je prišla iz bližnje kleti, ocvirkove pogače pa so pripravile pod-vinške gospodinje, ki so po
svojih dobrotah znane daleč naokrog. Dogodek je že po tradiciji privabil druge vašča-ne, saj je postavljanje klopot-ca postalo prijetno družabno srečanje. Tradicija jih povezuje in bogati.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Podvinški gasilci so tudi letos postavili klopotec.
Foto: SM
Pa brez zamere
Bogastvo je zdravje?
Zdravje je osnovno, zdravstveni problem pa univerzalen
"Dober dan, kličem, da bi se naročil za pregled pri okulistu.'' ''Imate napotnico?''
''Da.''
''Potem boste prišli na vrsto maja.'' ''Maja prihodnje leto?'' ''Da. Maja 2011.''
"Aha. No, potem bi se pa naročil na samoplačniški pregled.'' ''V tem primeru pa pridite jutri ob 14.00.'' Tako mi je svojo zgodbo o (telefonskem) naročilu na relativno nezahteven in osnoven pregled pred nekaj dnevi med neobveznim kramljanjem o tem in onem predstavil znanec, poštena in izjemno priljudna oseba. Dodal je še, da se je pri omembi tistega maja 2011 le malce stoično in cinično nasmejal ter da je sestra, s katero se je dogovarjal glede termina, potem ko je brez vprašanja o stroških samoplačniškega pregleda kar direktno izrazil željo po le-tem, delovala malce zmedeno, kot da ne bi pričakovala tako odkrite in premočrtne reakcije. A znanec je zaposlen v zdravstvu in so mu kot razumni osebi vsi ti procesi, ki se dandanes odvijajo, zelo jasni, saj jih doživlja tako rekoč iz prve roke; o njih ne govori na zgražajoč ali hujskaški način, kot smo mu lahko vse prevečkrat priča pri popu-listih v javnem prostoru, ampak mirno, skoraj stoično, a nikakor ne z resigniranim obupom. Prej s kančkom intelektualnega humorja, čeprav tistega bolj črne vrste.
Znanec je potem nadaljeval pripovedovanje, kako so ga, ko je naslednji dan ob določeni uri prišel na pregled in so spoznali, da je ''eden izmed njih'', začudeno pogledali ter ga takole prijateljsko vprašali, da zakaj pa ni že po telefonu povedal, da je ''iz istega faha'' in da dela s tem in tem, pa bi ga tudi brez samoplačništva vzeli ''naprej''. A pošten in razumen človek, kot je, se je na to odzval le s prej omenjeno držo in pojasnilom, da ''je že v redu''.
Zgodba je ne samo precej izpovedna, ampak v luči dogajanj med zdravniki (zdravniško zbornico) in vlado tudi aktualna. Aktualna pa ni samo za zdravstveno področje, ampak za sistem, v katerem smo, kot tak. V njej se zrcali nevarna in nelogična logika, mantra, ki jo narekuje ta sistem in ki se odraža vsepovsod, tudi v zdravstvu. To man-tro najbolje ponazori naslednji primer, katerega mi je tisti dan prav tako zaupal prej omenjeni znanec. Ko se je ob priliki namreč pogovarjal o tem in onem z zdravnikom, ki dela v isti ustanovi kot on, mu je ta zdravnik predstavil svoje videnje (samo)plačniškega zdravstvenega sistema in s tem povezanih višin cen samoplačniških zdravstvenih storitev. ''Poglej,« mu je rekel, »v današnjem svetu smo navajeni, da v kolikor nimamo denarja za avto, stanovanje, hišo ali za kaj četrtega, najamemo kredit. Zakaj bi potem pri stvareh glede zdravja in v zdravstvu bilo kaj drugače?«
Razmišljanje, ki ga velja vzeti skrajno resno in ki v svojem bistvu posega ne samo na področje socialne države, ampak tudi in predvsem na področje temeljnih človekovih pravic, ki ima primat pred socialno državo vsaj v konceptualnem smislu. Tu smo v sferi, ki v samem bistvu zadeva sistem in nas same, in odgovor na to trditev, ki jo je v obliki vprašanja postavil znančev sogovornik, je ključen za razvoj ne zgolj problematike zdravstva, ampak razvoj sistema nasploh. To vprašanje, ki ga je postavil znančev sogovornik, je pravzaprav temeljno vprašanje, torej Vprašanje; odgovor nanj, kot rečeno, ni pomemben zgolj za problematiko zdravstva, ampak je v ogromni meri pokazatelj naše profiliranosti, pozicije; tega, kako razumemo človekove pravice in v katero smer želimo peljati sistem, državo, v kateri živimo svoje življenje. Odgovor na to vprašanje ni zgolj zdravstveni problem, ampak tudi in predvsem svetovnonazorski, etični, politični in ekonomski. Zgolj v (trezen in um(irj)en) razmislek.
Gregor Alič
www.rad¡o-ptu¡.s¡
Ptuj • Bralni nasveti iz knjižnice
Na knjižni polici
Knjige - zveste spremljevalke poletnih dni
Poletje med drugim ponuja tudi več uric za bralne užitke. Zato smo v spodnjih vrsticah preverili, katere knjižne poslastice priporočajo za počitniške in dopustniške dni v ptujski knjižnici, pa tudi katere knjige so v tem letnem času najbolj priljubljene med izposojevalci.
Kot nam je povedala Liljana Klemenčič, vodja Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, se v času pouka in v počitniških mesecih bralne želje otrok in mladih zelo spreminjajo. Vsekakor pa je v vseh letnih časih zanje seveda na voljo kup odličnih romanov. Enega izmed njih je izpostavila Klemenčičeva: »Priporočala bi čisto nov roman, dolg čez sto strani, ki je primeren za otroke od 9. do 14. leta, pa tudi za odrasle. Avtorica je Carolin Philipps, naslov pa Made in Vietnam (Narejeno v Vietnamu) in pripoveduje o majhnem de-kliču, ki mora s svojimi 13 leti v tovarni delati športne copate. To je tista znana zgodba o selitvi tekstilne, obutvene in druge industrije v države, kjer je delovna sila zelo poceni. Zgodba temelji na resničnih dogodkih, hkrati pa ob njej izvemo tudi marsikaj o življenju v Vietnamu, posledicah vojne ... Ima tudi malo pustolovskih okoliščin, je napeto branje, mlademu bralcu pa odpre pogled tudi izven naše domovine.«
Sogovornica je poudarila še, da je dobro s pomočjo knjige med počitnicami kaj prijetnega početi. Mnoge namreč nudijo zanimive nasvete. »Lahko, recimo, izdelamo kakšno darilce za prijatelje, si ustvarimo mali vrtiček (obstajajo namreč tudi knjige o vrtičkarstvu za otroke, na primer, Otroci in vrt, Mali vrtnar), se lotimo pletenja in kvačkanja . Marsikaj od tega, kar nam ponujajo trgovine, resda ne za prevelike denar-ce, si lahko sami ustvarimo veliko bolje in lepše. Otroci se lahko s pomočjo knjig prav tako naučijo čebelariti, sposodijo si lahko kakšno otroško kuharsko knjigo in med počitnicami presenetijo starše, ko pridejo morda malo tečni iz službe, s slastnim malim obrokom. Prav tako nam lahko knjige pomagajo pri organizaciji rojstnih dni ali drugih zabav. V knjižnici imamo dela, ki pomagajo razburiti domišljijo in čim kvalitetnejše preživeti počitniški čas,« je pojasnila vodja mladinskega oddelka, ki mladim in odraslim bralcem rada priporoča tudi kakšno pesniško zbirko, na primer pesmi Neže Maurer.
Bralci se po njenem ponavadi za izbor odločajo na podlagi pogovorov med seboj in nasvetov knjižničarjev, je pa
Liljana Klemenčič v mladinskem oddelku, kjer si je mogoče sposoditi tudi revije za na plažo.
tudi pri knjigah tako, da dober glas seže v deveto vas.
Knjige tudi marsikaj naučijo
Po mnenju Klemenčičeve je za otroke med počitnicami prav tako priporočljivo s pomočjo knjig uriti možgančke, da v poletnih mesecih čisto ne zaspijo, in se tako igrati uganke s prijatelji, prelistati zbirke Male sive celice, se ukvarjati z miselnimi igrami ali slikovnimi ugankami .
»Če imajo otroci doma kakšnega hišnega ljubljenčka, je zdaj tudi več časa, da se še malo iz knjig poučijo o njegovi negi. Na knjižnih policah imamo namreč dela o mačkah, hrčkih, akvarijskih ribicah, paličnjakih . ,« je še dodala ter nam podala tudi bralni nasvet za odrasle.
Slednjim namreč priporoča knjigo Štefica Cvek v krem-pljih življenja hrvaške avtorice Dubravke Ugrešic. »To je kratek, malo čez sto strani dolg romanček, ki pripoveduje o iskanju ljubezni. Napisan je »šiviljsko«, v njem je označeno s črticami, kot jih imajo, na primer, krojne pole, kaj lahko v knjigi izpustimo, kaj si lahko ob njej sami mislimo ... Gre za zelo zabavno ljubezensko branje, ki je tudi malo parodija na »doktor romane«. Odraslim bi ga zelo priporočala, ker je tako ljubko čtivo.«
Zanimivo je tudi, da si starši včasih prav tako radi izposojajo v otroškem oddelku, kar knjižničarji izkoristijo in jih vzpodbudijo za sodelovanje v bralni znački za odrasle, jim izberejo po svojem bralnem okusu kakšno knjigo in jih
napotijo tudi v študijski oddelek.
»Odrasli si radi v našem oddelku izposodijo tudi kakšne revije za na plažo, recimo Zdravje, National Geographic, 7 dni (sposojamo namreč stare številke teh revij). Prav tako smo imeli počitniške urice, na katerih smo bralcem svetovali domače avtorje in kakšna kvalitetno prevedena tuje dela,« je dejala Klemen-čičeva.
Bralne nasvete za odrasle pa seveda prav tako nudijo v študijskem oddelku ptujske knjižnice, ki ga vodi Vladimir Kajzovar. Ta za poletje, na primer, priporoča Primer nezveste Klare (avtor je Michal Vi-ewegh) in Samotnost prašte-vil pisatelja Paola Giordana.
Med mladimi najbolj priljubljeni vampirji
»Zame je eden izmed večnih avtorjev tudi Haruki Murakami, prav tako pa veliko opozarjamo na naše slovenske avtorje, ki ne zaostajajo za svetovnimi pisci, saj je zanje tudi veliko povpraševanja. Zdaj je zelo iskan Tadej Golob s Svinjskimi nogicami, ki je dobil tudi letošnjega kresni-ka. Jezik v tej knjigi sicer nekoliko preseneti, saj je šokanten, ampak sama zgodba je pa zelo močna. To je nekaj romanov, ki so tudi za poletne dni, so pa vendarle morda spisani za zahtevnejše bralce,« je nadaljeval Kajzovar.
Oba sogovornika smo tudi povprašali po najbolj izposojenih knjigah tega poletja. V mladinskem oddelku so zelo zaželene znanstvenofantastične vampirske zgodbice
Stephenie Meyer, po katerih se je že posnelo in se še snemajo filmi o ljubezni med najstnico in vampirjem. »Potem je tukaj železni repertoar, v katerega se uvrščajo Janja Vidmar in njene Peklenske počitnice, Baraba, Pink (ki pripoveduje o odraščanju malo pred osemdesetimi leti in ga tudi odrasli zelo radi preberejo); Jacqueline Wilson in dela Punce v solzah, Zaljubljene punce, Poredne punce ... Prav tako so priljubljeni razni prevedeni dnevniki, na primer princeskini, mavrične in druge vile, knjige o dinozavrih . Zdaj so malo bolj zaželene tudi finalistke za nagrado večernica,« je naštela Klemenčičeva.
Preverili smo tudi statistiko v študijskem oddelku, kjer je po besedah Kajzovarja v počitniškem času najbolje brana oziroma izposojena knjiga Sandre Brown: Nebeška vročica, zelo iskane so uspešnice Kathleen E. Woodiwiss, na primer Pepel v vetru, romani Amande Quick, kot so Poželenje, Skrivnostni čar . Stalnice med priljubljenimi avtorji so tudi Nicholas Sparks, Dan Brown (ne samo z Angeli in demoni ter Da Vincijevo šifro, ampak sedaj tudi z Izgubljenim simbolom) in Nora Roberts. »Prevladujejo podobni avtorji kot v ostalih slovenskih knjižnicah. Vedeti moramo še, da smo študijski oddelek in da je veliko povpraševanje tudi po študijskem gradivu, ki pa se v to statistiko sedaj ne uvršča, saj je dopustniški čas, ko so v ospredju zgoraj naštete knjige,« je še poudaril vodja tega oddelka.
Polona Ambrožič
Andrej Hrausky
Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst
Ljubljana. Cankarjeva založba, 2010
Maks Fabiani se je rodil očetu Antonu in materi Charlotte 1865 v Kobdilju kot dvanajsti od štirinajstih otrok. Veleposestniška družina bi naj izvirala iz okolice Bergama in je stoletja živela v Kobdilju. Glavna dejavnost družine je bila prodaja vode. Materinemu meščanskemu poreklu gre zasluga, da je večino svojih otrok poslala v šole. Vodila je posestvo in doživela 96 let. Maks je po osnovni šoli obiskoval realno gimnazijo v Ljubljani, po maturi je študiral gradbeništvo na Tehnični visoki šoli na Dunaju. Diplomiral je leta 1892 in prejel štipendijo, tako da je lahko tri leta nemoteno potoval po Evropi. Bil je med ustanovitelji umetniškega društva Dunajska Secesija in se zaposlil pri profesorju Wagnerju. Zanimivo je, da se je Fabiani na Dunaju pogovarjal s Plečnikom slovensko, z drugimi izobraženimi Slovenci pa nemško. Samozavestni Fabiani se je lotil popotresne prenove Ljubljane, odprl na Dunaju lastni atelje in postal asistent na Visoki tehnični šoli. Odločilni trenutek v njegovi karieri je bila podelitev doktorata leta 1902. To je bil prvi doktorski naziv, ki so ga podelili arhitektu v Avstro-Ogrski monarhiji. Postal je prvi urbanist monarhije, obvladal je arhitekturo, urbanizem, teorijo in spomeniško varstvo. Na svetovni razstavi v Parizu je prejel za ureditev sprejemnega paviljona Grand Prix, v Londonu je bil 1906 imenovan za vodilnega arhitekta Imperialne kraljeve razstave. Prejel je več pomembnih visokih odlikovanj, v atriju Tehnične univerze na Dunaju so mu postavili bronast spomenik. Tudi imenovanje za predstojnika katedre za arhitekturo ga ni zadržalo na Dunaju. Leta 1917 je odšel v Gorico, ki je po tajnem paktu pripadla Italiji, zato se ni smel podpisovati pod svoje načrte. Od leta 1935 do konca vojne 1945 je bil štanjelski župan. Lotil se je obnovitve poškodovanega Štanjela. Večkrat je prihajal v Ljubljano, njegov odnos s Plečnikom pa je bil zapleten, saj se je počutil Plečnik manjvrednega zavoljo nizkega stanu in pomanjkljive klasične izobrazbe in je pogosto krivil za svoje neuspehe Fabianija. Fabiani je občudoval Plečnikov osebni arhitekturni ideal in umetniško moč, s svojimi deli pa je nanj močno vplival. Fabiani je bil tehnično izobražen urbanist, Plečnik pa predvsem ustvarjalen umetnik, oba pa sta razvila svoj pristop k arhitekturi. Plečnik je dobil za navdih fasade Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani pri Fabianijevi cerkvi svetega Srca v Gorici. Fabiani je bil univerzalen ustvarjalec renesančnega tipa, ki je poleg urbanizma in arhitekture pisal, slikal, izumljal in razmišljal o velikih projektih. Njegovo razmišljanje je temeljilo na filozofskih pogledih Anaksimandra, Leibni-za in Schoppenhauerja. Leta 1952 mu je Tehnična univerza na Dunaju podelila zlati doktorat, na istem sprejemu je prejel Plečnik častni doktorat. Fabiani je umrl 12. avgusta 1962 v Gorici, po njem so poimenovali ulice v Ljubljani, Gorici in na Dunaju. Je eden prvih, ki je pustil vidne jeklene pregrade, tak je zaščitni znak njegove arhitekture. S prvo uresničeno stavbo zdravilišča v Opatiji je vstopil v visoko družbo monarhije. Prva pomembna stavba na Dunaju pa je bilo poslopje pohištvenega podjetja Portois & Fix. Fabiani je študentom rad razlagal, da je bil zaročen s hčerko Antona Fixa, vendar je pred poroko pobegnil na Kras. Mesto je bilo zanj stanovanjska hiša tisočih ljudi, tako je zasnoval Ljubljano in Bielsko. Caffe Allegri je zasnoval zadržano in racionalno. Stavba Artaria stoji v četrti najboljših trgovin na Dunaju. Z velikim napuščem jo je optično povezal s sosednjimi hišami. Palača je hitro postala eno od živahnih središč kulturnega življenja. Vilo Schwegel je oblikoval kot renesančno vilo z elementi dunajske secesije. Grad Konopište je preuredil za bodočega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Mogočno stavbo Uranio, ki je zasnovana kot velika ladja, privezana k bregu, je odprl sam cesar Franc Jožef, kar priča o njenem posebnem pomenu za Dunaj. V Ljubljani je naredil načrte za ubožnico, dekliško osnovno šolo, župnišče svetega Jakoba, Krisperjevo hišo, hišo najslavnejšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, Prešernov spomenik, ki je bil nekoč obdan z zelenico in ograjo, uredil je Slovenski trg, hišo znanega ljubljanskega založnika in tiskarja Bamberga, dekliški licej, v katerem je danes Ministrstvo za zunanje zadeve, Jakopičev paviljon. V Trstu je zasnoval Narodni dom kot renesančno palačo, hišo Bartoli kot najizrazitejšo predstavnico dunajske secesije, palačo Stabile; v Gorici Trgovski dom, cerkev svetega Srca, v Šempetru pri Gorici cerkev svetega Petra, v Štanjelu vilo Ferrari in še veliko znamenitih stavb. Fabiani je bil eden najpomembnejših avstro-ogrskih in slovenskih urbanistov, vse življenje preganjan disident, svetovljan, ki je dal s svojimi vizijami velik pečat tako Dunaju, Ljubljani in Trstu kot številnim goriškim in drugim krajem.
Vladimir Kajzovar
Tenis
Blaž Rola slavil na futuresu v Avstriji
Strani 12
Boks
V taboru Dejana Zavca snujejo presenečenje Strani 12
Podvinci
Pomembna pridobitev za generacije mladih
Stran 13
Rokomet
V novo sezono izključno z domačimi igralci
Strani 13
Komentiramo
Nogometaši bližje želeni formi kot košarkarji
Stran 15
Kegljanje
Cilji postavljeni višje kot v minuli sezoni
Stran 15
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Aluminij močno izboljšal učinkovitost, Dravi točka v Dobu
Aluminij - Garmin Šenčur 5:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Režonja (10. z 11 m), 2:0 Kmetec (30), 2:1 Stanko (43. z 11 m), 3:1 Bingo (51), 4:1 Vračko (62), 4:2 Stanko (75), 5:2 Breg (88), 5:3 Robnik (90)
ALUMINIJ: Bratušek, Kljajič, Topo-lovec, Bingo, Bajlec (od 57. Pučko), Rotman, Kmetec (od 55. Vračko), Režonja, Djokič, Rešek (od 61. Breg), Medved. Trener: Bojan Flis.
GARMIN ŠENČUR: Curanovič, Brezarič (od 70. Božič), Mušič, Kukavica, Grbič, Ovijač (od 55. Sviben), Stranjak, Stanko, Košnik, Robnik, Poplatnik (od 70. Mubi). Trener: Suad Beširevič.
Nogometaši Aluminija so v drugem krogu »prebili led« in prišli do prve zmage, ki so jo v bistvu pričakovali že v prvem krogu proti Rolteku Dobu. Tudi tokrat so pričeli zelo ofenzivno in skorajda v enaki zasedbi, le da je tokrat srečanje pričel izkušeni Bingo, Pučko pa je ostal na klopi.
Že v deseti minuti so domačini povedli: po mnenju sodnika Fekonja iz Lendave je Robnik v svojem kazenskem prostoru igral z roko in je pokazal na belo točko. Ob tem so gostje glasno protestirali, njihov izkupiček pa je bil dva rumena kartona (Robnik in Kukavica) ter odstranitev trenerja Suada Bešireviča iz klopi. Strel iz enajstih metrov je v zadetek zanesljivo spremenil Režonja. Gostje v prve pol ure niso niti enkrat sprožili strela proti domačemu vratarju. V 30. minuti so nogometaši Aluminija izvedli zelo lepo akcijo v napadu, ki jo je zaključil Marko Kmetec in iz bližine potisnil žogo v mrežo - 2:0. Kidričani so sedem minut kasneje zadeli še prečnik (Kmetec) in ob tem je že »dišalo« po katastrofi gostov iz Šenčurja. V nogometu pa se stvari kaj hitro spreminjajo; samo nekaj minut lagodne
2. SNL - 2. krog:			
Krško - Mura 05 1:0 (0:0); stre-			
lec: Lazanski 67.			
Interblock - Dravinja Kostroj 1:1			
(0:1); strelca: Krljanovič 53.; Štante			
31.			
Bela krajina -	Šmartno 1928 1:0		
(0:0); strelec: Martinovic 90.			
1. KRŠKO 2	2 0	0	3:0 6
2. ALUMINIJ 2	1 1	0	6:4 4
3. DRAVINJA KOS. 2	1 1	0	2:1 4
4. GAR. ŠENČUR 2	1 0	1	6:5 3
5. BELA KRAJINA 2	1 0	1	1:3 3
6. INTERBLOCK 2	0 2	0	2:2 2
7. ROLTEK DOB 2	0 2	0	2:2 2
8. MURA 05 2	0 1	1	1:2 1
9. LABOD DRAVA 2	0 1	1	1:2 1
10. ŠMARTNO 2	0 0	2	0:3 0
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (rdeči dres) je dosegel tretji gol na tekmi proti Šenčurju; v ozadju Gregor Režonja.
Jure Matjašič je s svojim vstopom v igro v 74. minuti prinesel precej živahnosti v ekipo Laboda Drave.
Gregor Režonja - nogometaš Aluminija: »Naša zmaga je povsem zaslužena. Lahko bi bila še višja, vendar je v bistvu najpomembneje, da smo prebili led in prišli do nje. Ob visokem vodstvu smo se s tem prehitro zadovoljili, malo je popustila koncentracija in smo hitro prejeli dva zadetka, ki ju ne bi smeli.«
in brezskrbne igre so gostje kaznovali in znižali rezultat. Domačim branilcem je pobegnil gostujoči napadalec Robnik, ki ga je domači vratar zrušil v svojem kazenskem prostoru in tako so gostje z enajstmetrovko ulovili priključek.
Za novo napetost je poskrbel napadalec Šenčurja Košnik v 48. minuti, ko se je sprehodil med domačo obrambo, vratar Bratušek mu je stekel nasproti, žoga se je odbila proti golu, vendar jo je s črte rešila domača obramba. To je bil pravšen opomin za Kidričane, ki so ponovno začeli igrati hitreje in bolj kombinatorno. Najprej je v polno zadel Bingo v 51. minuti, ko je s strelom po tleh z več kot 25 metrov presenetil gostujočega vratarja. Premoč domačih je potrdil še Vračko v 62. minuti, ki je po samostojnem prodoru dosegel še četrti zadetek za svojo ekipo. Tri minute kasneje je močno streljal Režonja, a je zadel le prečnik. Znova je izgledalo, da so gostje na kolenih, vendar so ob tem visokem vodstvu Aluminija »oživeli« in poizkušali znižati vodstvo. To jim je uspelo v 75. minuti, saj je Stranjak zadel iz
prostega strela. Za veselje navijačev Aluminija je pred koncem tekme poskrbel Breg, ki je iz samostojnega protinapada povišal rezultat na 5:2. Končni rezultat tekme je v sodnikovem podaljšku postavil gostujoči napadalec Dejan Robnik.
V domačem taboru so lahko zadovoljni z osvojenimi tremi točkami, vendar bodo kljub zmagi morali določene stvari v igri še izboljšati: predvsem koncentracijo in odgovornost v igri.
Danilo Klajnšek
Roltek Dob - Labod Drava 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kujovič (70), 1:1 Firer (82)
ROLTEK DOB: Vezirovič, Škof, D. Mešanovič (od 76. Mandelj), Češnje-var, E. Mešanovič, Avbelj, Kunstelj, Kujovič, Klopčič, Vuk (od 86. Uštar), Gasior (od 46. Smukavec). Trener: Asad Alilovič
LABOD DRAVA: Vračko, Perger, Toplak, Marlon, Roškar, Krajnc (od 79. Gril), Emeršič, Firer, Dugolin, Bakovič, Gorinšek (od 74. Matjašič). Trener: Bojan Špehonja
Ptujski nogometaši so tudi drugo tekmo letošnjega prvenstva odigrali v gosteh - tokrat v Dobu pri Domžalah pri ekipi Roltek Dob. Novinec v ligi je imel v prvem domačem precejšnjo podporo s tribun, saj se je zbralo približno 400 gledalcev. Trener Bojan Špehonja je glede na prvo tekmo v Slovenskih Konjicah opravil dve menjavi v začetni enajsterici: poškodovanega Kureža in Matjašiča sta zamenjala Nenad Dakovič in Dan Krajnc. V psihološki prednosti
so bili vendarle domačini, ki so imeli na svojem računu točko iz Kidričevega, dravaši pa so v 1. krogu doživeli poraz proti Dravinji.
Domačini so tako bolje začeli srečanje in bili več pri žogi. Po sumljivem posredovanju Marlona v svojem kazenskem prostoru so celo zahtevali enajstmetrovko, vendar je glavni sodnik Huselja ocenil, da ni šlo za namerno igranje. Ta dogodek je nekoliko prebudil goste, ki so vendarle zaigrali podjetneje in si s takšno igro pripravili nekaj polpriložnosti. Izrazitejše so vendarle imeli domačini, vendar je tokrat zelo solidni vratar Vračko ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. Tudi v drugem polčasu je bila igra odprta na obeh straneh, zaradi česar so si igralci obeh ekip pripravili tri ali štiri t. i. 100 % priložnosti (najlepše so pri Dravi zamudili Gorinšek, Dakovič in Marlon). V 70. minuti je vendarle prišlo do spremembe rezultata: po prostem strelu iz strani je bil najvišji v skoku najbolj izkušeni mož domače ekipe Selvad Kujovič in žoga je končala za hrbtom ptujskega vratarja -1:0. Bojan Špehonja je hitro opravil dve menjavi, kar se je na koncu izkazalo za dobro potezo. Jure Matjašič je namreč kmalu po vstopu v igro v 82. minuti lepo prodrl po desni strani in podal v sredino, tam pa je dotlej precej nevidni Ivan Firer z glavo potisnil žogo v mrežo - 1:1. Kljub izenačenju je bila tekma odprta do zadnjih sekund: najprej bi lahko zmago gostom priboril
Matjašič, tik pred koncem pa je Uštar že preigral Vračka in žogo usmeril proti golu, tam pa jo je Perger z golove črte odbil v polje ...
Remi je tako najbolj pravičen pokazatelj dogodkov na igrišču, čeprav bi se lahko bila tehtnica nagnila na eno ali dru-
1. SNL, 5. krog:
Maribor - Nafta 3:1 (1:1); strelca: Tavares 40., 77., 86.; Benko 45.
CM Celje - Olimpija 1:1 (1:0); strelca: Bezjak 15.; Mijatovič 85./a.g. R. K.: Božič 71./Olimpija
Luka Koper - H iT Gorica 1:0 (1:0); strelec: Hasič 20./11-m
Domžale - Triglav Gorenjska 3:0 (1:0); strelci: Teinovic 28., Smukavec 75., Drevenšek 88.
Primorje - Rudar Velenje 1:1 (1:0); strelca: Korun 30./a.g.; Toli-mir 87.
1.	MARIBOR 4 3 10 11:2 10
2.	DOMŽALE 5 3 11 8:3 10
3.	NAFTA 5 3 0 2 7:7 9
4.	RUDAR VELENJE5 2 2 1 7:8 8
5.	LUKA KOPER 5 2 1 2 7:6 7
6.	CM CELJE 5 13 1 10:7 6
7.	HIT GORICA 5 1 2 2 7:9 5
8.	TRIGLAV GOR. 5 1 2 2 5:12 5
9.	OLIMPIJA 4 0 2 2 4:7 2
10.	PRIMORJE 5 0 2 3 5:10 2
Nogometaši Maribora so še naprej najbolj razpoložena ekipa uvodnega dela prvenstva v 1. SNL; poleg odličnih predstav v kvalifikacijah za Evropsko ligo (v četrtek igrajo 1. tekmo zadnjega predkroga z italijanskim Palermom) pridno nabirajo tudi prvenstvene točke. Tokrat so v Ljudskem vrtu gostili Nafto, ki je držala remi v svojih rokah vse do 77. minute, ko je svoj drugi zadetek na tekmi dosegel Marcos Tavares.
go stran. Ptujčani so pokazali določen napredek v igri, vendar so zagotovo sposobni odigrati še precej bolje. Osvojena točka pa je vsekakor spodbuda pred prvo domačo tekmo, ko bo Labod Drava v nedeljo gostila Interblock.
JM
Z golom za hat-trick je ta Brazilec dokončno razblinil dvome o zmagovalcu.
Krog sta zaznamovala dva avtogola, ki sta bila dosežena v Celju in Domžalah, kjer igra svoje domače tekme Primorje. Celjani so na svoji Areni Petrol (tekma se je zaradi prepoznega prihoda sodnikov odigrala s precejšnjo zamudo) zapravili prednost 1:0 in igralca več na igrišču. Olimpiji je »darilo« z avtogolom izročil Mijatovič. Ajdovci (brez trenerja Lokice, ki je odšel v Šibenik) tudi v 5. krogu niso zabeležili zmage, čeravno so bili od nje tokrat oddaljeni le tri minute. Šele takrat je namreč Tolimir uspel izničiti prednost Primorja, ki jim jo je z avtogolom »podaril« Ko-run. V primorskem derbiju so bili Koprčani boljši od Goriča-nov, edini gol na tekmi pa je iz enajstmetrovke dosegel vratar Ermin Hasič. V Kopru pa niti zmaga ni mogla razjasniti zamegljenega stanja, ki je nastalo po odhodu Sesarja, Pavlina in Kariča; omenjena trojica ne bo več nastopala za rumeno-mo-dre. Najbolj prepričljivo zmago kroga so dosegli Domžalčani, ki so s podpisom pogodbe z Zatkovičem v ekipo dobili še enega kvalitetnega napadalca.
JM
Tenis • Blaž Rola ...
... še drugič slavil na futuresu!
19-letni ptujski teniški igralec Blaž Rola (5. oktobra bo dopolnil 20 let) je znova pokazal delček iz repertoarja svojega razkošnega talenta in odlično nastopil na turnirju v avstrijskem Bad Waltersdorfu (ta leži približno na tretjini poti med Gradcem in Dunajem). Šlo je za še enega v nizu futures turnirjev z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev, ki za Blaža počasi postajajo »pretesni« - glede na zadnje rezultate so zagotovo zanimivi challengerji.
Blaž je bil v Bad Waltersdor-fu z rangom 445. mesta na ATP računalniški lestvici 2. nosilec; višje od njega je bil postavljen le Šved Ervin Eleskovič (369). Nosilci pa niso bili deležni prav nobenega spoštovanja tekmecev, ki so njihove vrste močno razredčili; v četrtfina-le sta se uvrstila le dva - Rola in Anglež James Feaver. Slednji je odpadel na četrtfinalni
stopnički in pot proti vrhu je nadaljeval le Blaž. Le-ta je v preteklem tednu nanizal pet zaporednih zmag, sam začetek pa ni bil v šampionskem stilu, saj sta v dvojicah z Martinom Rmušem izpadla že v 1. krogu. »V bistvu je šlo bolj za navajanje na podlago in spoznavanje igrišč. Sicer z Martinom že nekaj časa nisva trenirala
Futures turnir v Bad Waltersdorfu, rezultati:
1.	krog: Blaž Rola (Slovenija, 2) - Patrick Schmolzer (Avstrija) 6:2, 3:6, 6:3
2.	krog: Rola - Christoph Lessiak (Avstrija) 7:5, 6:2
Četrtfinale: Rola - Jakob Sude (Nemčija) 3:6, 7:5, 6:2
Polfinale: Rola - Michal Ko-necny (Češka) 6:3, 6:3
Finale: Rola - Pascal Brunner (Avstrija) 7:5, 6:3
skupaj in vrhunskega rezultata niti nisva pričakovala,« je na uvodu povedal član TK Branik Maribor, ki mu je nato precej bolje šlo med posamezniki: »Proti Schmolzerju, ki je dobil za turnir posebno vabilo organizatorjev (wild card), nisem igral preveč prepričljivo, a je bilo to vseeno dovolj za zmago. Najtežji dvoboj sem imel v četr-tfinalu, ko je imel Nemec Sude v drugem setu pri rezultatu 3:5 že zaključno žogo za zmago, a sem se uspel rešiti. V nadaljevanju je bile precej bolje, čeprav sem po številnih odigranih turnirjih v zadnjem času čutil precejšnjo utrujenost. Svoje so dodale še vsakodnevne vožnje v Bad Waltersdorf, zato sem zadnje dni turnirja prenočil kar v Avstriji. To se je izkazalo za dobro potezo, saj sem v zadnja dvoboja lahko vložil več svežine. Vsekakor pa sem vesel, da mi je na koncu uspelo osvo-
Foto: Črtomir Goznik
19-letni Ptujčan Blaž Rola je že drugič letos slavil na turnirju serije futures.
jiti ta turnir. Pred časom sem rekel, da je najtežje izgubiti v finalu, a sedaj lahko rečem, da je še najlepše zmagati v finalu.«
V tednu, ko so se na turnirju v Torontu vsi prvi štirje nosilci (Nadal, Djokovič, Federer in Murray - slavil je slednji) uvr-
Boks • Še dobra dva tedna do dvoboja Zavec - Jackiewicz
»Za Poljaka snujemo presenečenje«
Naš boksarski superšampi-on Dejan Zavec se v Nemčiji še naprej temeljito pripravlja na dvoboj z Rafalom Jackiewi-tzem, ki omenjena borca čaka 4. septembra v novi dvorani Stožice. V njem bo Dejan drugič branil šampionski pas vel-terske kategorije - prvič je to nalogo uspešno opravil proti Argentincu Rodolfu Ezequielu Martinezu.
Trenerska ekipa, na čelu z glavnim trenerjem Dirkom Dzemskim in kondicijskim trenerjem Tomijem Jagarin-cem, je zaenkrat zadovoljna s potekom priprav, saj so načrtovani potek treningov izpeljali v celoti. »Že prvi del priprav, ki smo jih realizirali v Sloveniji, je bil takšen, kot smo si jih lahko le želeli. Dejan je takrat zdržal vse naporne vaje, kar je bil za nas znak, da je koleno sposobno na največje obremenitve. Poleg vsega smo uspeli v proces treninga uvesti nekaj novih elementov, s katerimi smo popestrili in dodatno obogatili že sicer bogat nabor vaj. Tudi tukaj v Nemčiji ni bilo doslej nič drugače, seveda pa je poudarek iz kondicije in gole fizične pripravljenosti prešel na taktično-tehnične elemente. Zadnji teden treniramo v zelo znanem Sauerland kampu, kjer
Dejan Zavec in Dirk Dzemski med treningom v Nemčiji
ima Dejan na voljo zares kvalitetne sparing partnerje,« je povedal Tomi Jagarinec, ki Dejana spremlja tudi v Nemčiji.
Zadovoljen je tudi Dirk Dzemski, ki Dejana pripravlja na taktični del dvoboja. »Storili bomo vse, da bi Dejan dvorano v Stožicah 4. septembra zapu-
stil kot zmagovalec! Prav zaradi tega in dejstva, da sta se boksarja enkrat že pomerila, snujemo taktiko, s katero bi Poljaka presenetili. To je seveda možno, saj imamo v Dejanu športnika, ki je pripravljen za dosego cilja trdo delati in se učiti novih stvari. Dejan še zdaleč ni rekel
zadnje besede in ima v tehnič-no-taktičnem smislu še precej možnosti za napredek. Prepričan sem, da bo del tega pokazal že proti Jackiewiczu in da bodo tudi stalni spremljevalci njegovih dvobojev imeli možnosti videti marsikaj novega.«
Jože Mohorič
stili v polfinale, je Blaž Rola torej dosegel drugo letošnjo zmago na futures turnirjih - prvo je slavil junija v Mariboru. To bo najbrž že dovolj za skok blizu 400. mesta na lestvici ATP, kar si je mladi Ptujčan v najbolj optimističnem načrtu zadal
za letošnjo sezono. Dilema, oditi na študij v ZDA ali ostati v Sloveniji in še naprej igrati na profesionalnih turnirjih, se tako vedno bolj nagiba v drugo možnost. Izziv je dejansko izreden!
Jože Mohorič
Padalstvo • Svetovni pokal
Grenko-sladki Belluno
Sezona padalskih tekem se pospešeno nadaljuje. Tokratna, četrta v nizu tekem za svetovni padalski pokal v skokih na cilj, je bila prejšnji vikend v italijanskem mestecu Belluno. Kljub temu da je to prizorišče tekmovanja vsem padalcem že dobro znano, pa še vendarle zna presenetiti tako, kot znajo presenetiti le letališča v bližini gora. Vreme se je hitro spreminjalo, ob tem pa tudi smer in moč vetra, ki je povzročal preglavice tako novincem kot starim prekaljenim mačkom. Vendarle je organizatorjem uspelo speljati vseh osem serij.
Po seštevku vseh doseženih centimetrov so v konkurenci ekip zmagali odlični vojaki Madžarske, sledila jim je ruska ekipa Emercom, na tretji stopnički pa so stali vojaki češke ekipe Dukla A. Za Slovence je bila ta tekma na žalost le bled odsev vseh prejšnjih dosežkov. Ptujskim padalcem je komajda uspelo sestaviti ekipo, pri tem pa sta ob običajnih članih ekipe (Peter Balta, Aleksander Čuš in Tonček Gregorič) »vskočila« Leščan Jurij Kozjek in Hrvat Marko Premužič. Z istimi težavami se je soočila tudi slovenska reprezentanca, ki je na tekmo poslala le eno ekipo, Elan ALC. Elanovci so se morali sprijazniti, da tokrat ne bodo uvrščeni na stopničke ali
vsaj blizu njih, osvojili so osmo mesto, naši fantje iz ekipe AK Ptuj pa so pristali na grenkem devetnajstem mestu.
V članski konkurenci med posamezniki sta se prvega mesta veselila dva tekmovalca, Rus Artem Borovik in Slovak Robert Juriš. Na tretjem mestu sta se gnetla Italijan Francesco Gulloti in Madžar Laszlo Orsy. Tak izid, z gnečo na stopničkah, je sicer dokaj običajen, toda to pomeni, da drugo mesto ostane nedoločeno, naslednjemu/ naslednjim pa avtomatično pripade bron in ne srebro.
En ponesrečen skok pa je odnesel bron ptujskemu mladincu Dejanu Veseliču, za katerim je izjemna tekma, vsekakor vredna pohvale. Gostoval je sicer v avstrijski ekipi Red Bull Salzbug III, toda takih rezultatov, kot jih je dosegal tokrat, se gotovo ne bi branil tudi marsikateri izkušen padalec v prvi postavi. Ena napaka ga je pahnila na deveto mesto. Med mladinci je tekmoval tudi Marko Veselič, ki je skakal za ekipo Mix International in si prislužil sedemnajsto mesto.
Po grenko-sladki izkušnji ptujski padalci že pridno trenirajo in se pripravljajo na naslednjo tekmo, ki bo v avstrijskem Thalgauu že konec tega meseca.
Vesna Osterc
Dejan Veselič
Štajerski tednik, avgust 2010
Uvodnik
Kmalu bo treba v šolo
Ko se avgust nagne v drugo polovico in se začnejo ob jutrih pojavljati meglice, ko kopanje na bazenu počasi izgublja svoj čar, se začne odštevanje. Prvošolci, učenci, dijaki in starši šolajočih se otrok začnejo razmišljati, da je do pričetka pouka le še kakšna dva tedna in kaj vse je še treba postoriti do takrat. Nekateri se začetka šole veselijo, drugi ne pretirano. Čisto zares obstajajo učenci, ki se pričetka šole veselijo ne le zato, ker bodo videli svoje prijatelje, ampak tudi zato, ker bodo videli svoje najljubše učitelje in se bodo lahko učili. Prepričana sem, da se v dolgih poletnih počitnicah tudi kakšnemu učitelju stoži po šoli in šolarjih. Staršem začetek šole prinese olajšanje po počitniški organizacijski akrobatiki, saj v počitnicah pogosto ne vedo več, kako poskrbeti za otroke, kajti nisem še slišala za podjetje, ki bi komu dalo mesec ali dva dopusta, ker ima male šoloobvezne otroke in je brez varstva. Poskrbeti za otroke med počitnicami je pravo malo čarovništvo, če nimate ravno pri roki babice ali še bolje - dveh. Šola prinese po razgibanem poletju spet nekaj reda in organiziranosti v življenje družin s šolajočimi otroki. Spet bomo natančno vedeli, ob kateri uri moramo koga peljati kam na kakšno dejavnost in da so zgodnji popoldnevi rezervirani za pisanje domače naloge in učenje. Šola je pomemben del življenja, za vse življenje zaznamuje naš odnos do številnih reči. Od tega, ali nam je v šoli prijetno ali ne, ali smo sprejeti in se počutimo varne, je pogosto odvisna naša življenjska pot. Vsem, ki se odpravljate v šolo, zato želimo lep in prijeten začetek šolskega leta. Še posebno prvošolčkom.
Viki Ivanuša, urednica priloge
Nahajamo se v:
O. QLANDIA
Dežela nakupov
O.ocenter
Pooblaščeni posrednik
@
Nokia 5230
Redna cena: 183,00 C Itak Habest: 69,00 €
200,00 €
Super/Mega Povezani: 9,00 € Opti Povezani:	59,00 €
Splošna akcija:	99,00 {
Cookie fresh
139,00 €
Super/Mega Povezani GSM-24m: 1,00 f Opti Povezani GSM-24m:	1,00 £
Splošna akcija:	69,00 €
_Kako do boljših pogojev šolanja ali študija?
Z varčevanjem bo vsem lažje
O tem, kakšne novosti prinaša osnovnošolsko varčevanje in kakšni so pogoji za posamezne varčevalne pakete, predvsem pa, kako je z možnostmi varčevanja srednješolske mladine in študentov, pa tudi o tem, kakšne so premije in obrestne mere, smo se pogovarjali s
Cvetko Gobec iz ptujske poslovalnice Nove KBM.
Na vprašanje, kakšne so pravzaprav možnosti varčevanja osnovnošolcev, je odgovorila: »V Novi KBM otrokom do 10 let ponujamo Sitkovo varčevanje. Kot imetniki Sitkove varčevalne knjižice ali računa se lahko naučijo prvih kora-
kov do odgovornega ravnanja z denarjem. Vsi otroci, ki med 15. januarjem in 15. decembrom privarčujejo najmanj 150 evrov, se v žrebanju potegujejo za eno od 23 gorskih koles. Že 25 evrov prihranka pa otrokom prinese darilo. Sicer pa lahko otroci varčujejo na dva načina. In sicer z
varčevalno knjižico z odpovednim rokom nad 31 dni, nad 91 dni, nad 181 dni ali nad 365 dni. V tem primeru mora vsak polog denarja ostati na knjižici izbrano število dni. V banki varčevalno knjižico odpremo, če otrok in njegovi zakoniti zastopniki v banko prinesejo vsaj 15 evrov. Vsi
naslednji pologi so poljubno visoki.
Lahko pa se odločijo za ren-tno varčevanje, ki ga lahko sklenejo za najmanj tri leta. Denar lahko komitenti v banko prinašajo vsak mesec ali pa le enkrat na leto. Vsak mesec pa morajo na varčevalni račun položiti najmanj 25 evrov.«
Kakšne pa so možnosti in pogoji za varčevanje najstnikov?
»Najstniki od 11. do 19. leta lahko varčujejo v okviru Varčevanja za najstnike, ki ponuja brezplačno vodenje varčevalnega računa. Varčujejo lahko na varčevalni knjižici ali varčevalnem računu z odpovednim rokom nad 31, nad 91, nad 181 dni ali nad 365 dni. Ob odprtju varčevanja je najnižji polog 15 evrov in mora vedno ostati na računu, kasnejši pologi denarja pa niso zneskov-no in časovno omejeni. Vsak položen znesek mora biti na knjižici ali računu najmanj tako dolgo, kolikor traja izbrani odpovedni rok. Mladi varčevalci se sami odločijo, ali želijo, da se jim privarčevane obresti pripišejo k stanju na varčevanju ali pa se prenesejo na vpogledni račun. Tudi najstnikom varčevanje lahko prinese lepo nagrado. Če v času od 15. januarja do 15. decembra privarčujejo vsaj 300 evrov, so vključeni v žrebanje za nagrado 300 evrov.«
Obstajajo še kakšne druge možnosti varčevanja mladih?
»Zagotovo, kajti imetniki Skul paketa, ki je namenjen najstnikom od 11. do 19. leta, in imetniki Indeks paketa, ki je namenjen študentom od 19. do 30. leta, se lahko odločijo tudi za vezavo sredstev z depozitom nad šest mesecev, ki jim je na voljo po 0,1-odstotni višji obrestni meri od redne ponudbe.
Glede na cilje, ki jih želijo uresničiti v prihodnosti, lahko polnoletni dijaki in študenti izbirajo tudi med kratkoročnimi in dolgoročnimi depoziti, varčevanjem z odpovednim rokom, ZA-TO! varčevanjem in stanovanjskim varčevalnim računom.
Depoziti so namenjeni vsem, ki imajo privarčevana sredstva in jih želijo varno oplemenititi. Daljši kot je čas vezave, višje so obresti, zato omogočajo gospodarno ravnanje s premoženjem.
Varčevanje z odpovednim
rokom je varna in preprosta oblika varčevanja na knjižici ali računu, primerna za vse, ki želijo denar varno naložiti za krajši čas. S sredstvi je moč prosto razpolagati po datumu, ki ga varčevalec določi z najavo za izplačilo sredstev. ZA-TO! varčevanje je primerno za vse, ki želijo krajši čas varno in donosno varčevati in tako uresničevati vnaprej določene cilje. Fiksna obrestna mera je naraščajoča, varčevanje traja do enega leta, najmanjši mesečni polog pa znaša 100 evrov. Za uresničevanje načrtov o osamosvojitvi in ustvarjanju lastnega doma pa se mladi lahko odločijo tudi za stanovanjski varčevalni račun, ki omogoča najetje ugodnejšega stanovanjskega kredita po končani dobi varčevanja.« Na kak način boste varčevanje urejali prek izobraževalnih ustanov?
»V Novi KBM se zavedamo vloge, ki jo imamo kot druga največja finančna inštitucija v okolju, v katerem delujemo. Naše znanje in izkušnje želimo deliti tudi z mladimi, zato preko različnih projektov sodelujemo s številnimi šolami po Sloveniji in jih osveščamo o pomenu varčevanja in modrega ravnanja z denarjem.« Kakšne so vaše dosedanje ugotovitve, ali je med šolsko mladino zanimanje za varčevanje dovolj veliko? »Varčevanje med otroki na začetku spodbujajo predvsem starši oziroma skrbniki in ožja družina, ki želijo otroka naučiti rokovanja z denarjem. Ko pa se mladostniki začnejo zavedati pomena denarja in kakšno mero neodvisnosti jim ta nudi, se tudi sami odločajo za varčevanja.
Vsekakor je zato treba v prvi vrsti staršem predstaviti vse informacije o varčevanju za otroke, da jih bodo ti znali naučiti in motivirati, kako upravljati svoje finančno stanje. Z vsemi informacijami podkovani mladostniki bodo tako lažje prilagajali svoje želje lastnemu finančnemu stanju ali pa lastno finančno stanje upravljali tako, da si bodo lahko izpolnili svoje želje. V Novi KBM jim bomo pri tem z veseljem pomagali bodisi z osebnim svetovanjem v naših poslovalnicah ali pa z obiskom in iskanjem informacij na naši prenovljeni spletni strani www.nkbm.si.«
-OM
Foto: M. Ozmec
Varčevanja za najstnike ponuja brezplačno vodenje varčevalnega računa, s privarčevanim denarjem pa lahko ob nakupih uresničimo tudi kakšne skrite želje.
Mladoletnikom do 18. leta starosti omogoča samostojno razpolaganje s sredstvi. Vodenje računa je brezplačno. Če odpreš NLB Prvi račun v avgustu in septembru 2010 v katerikoli NLB Poslovalnici Podružnice Podravje, te čaka še posebno darilo.
nlbO
Veliko aktivnosti za tiste, ki zmorejo več
»Talent je treba negovati!«
Nadarjenim učencem, ki se v šolah prepoznajo z določenimi postopki, izobraževalne ustanove nudijo veliko dodatnih dejavnosti. Kako se z njimi ukvarjajo v nekaterih ptujskih hramih znanja, smo preverili in zapisali v spodnjih vrsticah.
Definicij o tem, kdo je nadarjeni učenec, je mnogo. Po besedah Darije Erbus, svetovalne delavke in vodje tima za nadarjene v Osnovni šoli Ljudski vrt, je to tisti, ki izkazuje talent ali nadarjenost na enem ali več področjih (splo-šno-intelektualnem, učnem, vodstvenem, ustvarjalnem, tehničnem, umetniškem ali gibalnem) in je bilo to ugotovljeno v postopku identifikacije. V slednjem se pridobi in upošteva mnenje staršev, otroci rešujejo psihološke teste, upošteva pa se tudi mnenje učiteljev, ki učenca dobro poznajo.
»Koncept dela v osnovni šoli je zastavljen tako, da učitelji skupaj s starši zaznajo otrokova močna področja že v prvi triadi. Učenci so lahko prepoznani kot nadarjeni v 4. razredu ali v kateremkoli naslednjem, da se zavedo svojega potenciala in ga v naslednjih letih razvijajo. Strokovnjaki poudarjajo, da je treba talent vzdrževati, saj lahko tudi izzveni, če se ne zavedamo svojega potenciala in ga ne negujemo,« je še
razložila Erbusova. Na otrokovo nadarjenost sicer vplivajo različne stvari. »Gre za interakcijo več dejavnikov. Ugotovljeno je, da so za razvoj umskih sposobnosti pomembni tako dedna dispozicija kot okolje, ki daje možnosti in spodbude za razvoj posameznika, ter stopnja njegove lastne motiviranosti in aktivnosti. Ali povedano drugače: ni razvoja nadarjenosti brez ustvarjalnosti, motivacije (notranje in zunanje) ter vpliva okolja,« je pojasnila Karin Markovič, pedagoginja in koordinatorica za nadarjene učence na Osnovni šoli Olge Meglič.
V omenjeni ustanovi so si po njenih besedah program dela z nadarjenimi zastavili tako, da izhajajo iz prepoznanih učenčevih močnih področij in s tem njihovih interesov, sposobnosti in potreb vedenja. V ta namen že konec šolskega leta prepoznani nadarjeni učenci oddajo izjave, v katerih zapišejo področje oziroma predmete, pri katerih želijo individualiziran program v naslednjem šolskem letu ter v kakšni organizacijski obliki ga želijo (na primer kot raziskovalno nalogo, pripravo učne teme za vrstnike, pripravo na tekmovanja ...). "Posameznemu nadarjenemu pa poskušamo nuditi stimulativno okolje za razvoj njegovih močnih področji tako v šoli kot izven nje,
Foto: Polona Ambrožič
Ptujska gimnazija se na splošno vključuje v mnogo projektov, ki so namenjeni vsem dijakom, med drugim tudi v okoljevarstvene.
oziroma se trudimo preseči te meje, tako da se mentorji, učitelji povezujejo s šolami in
klubi, kjer ti nadarjeni učenci uresničujejo svoje potenciale," je še dodala pedagoginja.
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru bo v študijskem letu 2010/2011 izvajala:
na prvi stopnji univerzitetni študijski program:
-»Pravo«
Osnovne značilnosti:
•	študij traja 3 leta
•	v 1. letniku je 8 predmetov
•	v 2. letniku je 9 predmetov
•	v 3. letniku je 6 obveznih in 3 izbirni predmeti
•	program vsebuje 180 ECTS in traja 6 semestrov
Pridobljen strokovni naslov:
•	dipl. prav. (UN)
na drugi stopnji magistrske študijske programe:
-	»Pravo«
-	»Poslovno - gospodarsko pravo«
-	»Delovno pravo in kadri«
Osnovne značilnosti:
•	študij traja 2 leti
•	na programu »Pravo« je 14 predmetov
•	na programu »Poslovno gospodarsko pravo« je 15 predmetov
•	na programu »Delovno pravo in kadri« je 18 predmetov
•	programi vsebujejo 120 ECTS in trajajo 4 semestre.
Pridobljen strokovni naslov:
•	mag. prava
•	mag. posl. - gosp. prava
•	mag. del. prav. in kad.
na tretji stopnji doktorski študijski
program:
- »Pravo«
Osnovne značilnosti:
•	študij traja 3 leta
•	v 2. letniku je na izbiro 5 modulov; (Civilno pravo, Gospodarsko pravo, Kazensko pravo, Finančno pravo in Javno pravo)
•	program vsebuje 180 ECTS in traja 6 semestrov.
Pridobljen znanstveni naslov:
•	doktor znanosti
S temi programi želimo oblikovati dobrega pravnika, humanista, s kompetencami znanja pravnih veščin, ustrezno čustveno inteligenco in občutkom za pravo, ki je umetnost dobrega in pravičnega (Celsus; ius est ars boni et aequi).
Informativni dan:
-	za 2. stopnjo, 3.9.2010 ob 16.00 uri
-	za 3. stopnjo, 4.9.2010 ob 10.00 uri
v zgradbi Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Mladinska ulica 9, Maribor
Informacije: 02 250 42 21, mateja.trinker@uni-mb.si in www.pf.uni-mb.si
Od izletov do taborov
Na Osnovni šoli Olge Meglič po besedah Markovičeve prav tako vsako šolsko leto nadarjenim učencem ustvarijo možnost druženja med seboj glede na njihove sposobnosti in potrebe. V minulem šolskem letu so, recimo, bili na jezikovnem izletu v Angliji in Franciji, na različnih predstavah po Sloveniji, se udeležili mednarodnega projekta Porabje ter mednarodne izmenjave šol v Turčiji ... Za celostni osebnostni razvoj nadarjenih učencev skrbijo tako učenci, njihovi starši, učitelji, vodstvo šole, še posebno skrb in zadolžitev pa ima pedagoginja.
Tudi na Osnovni šoli Ljudski vrt nudijo otrokom, ki zmorejo več, dodatne aktivnosti. »Ponujene so različne oblike dela, od tekmovanj, dodatnega pouka, priprave raziskovalnih nalog do novih oblik, ki smo jih razvili v zadnjih letih. Te so: ustvarjalne delavnice za učence 4., 5. in 6. razreda, tabor za nadarjene učence 5. in 8. razreda ter različne delavnice za učence 7., 8. in 9. razreda (kot so astronomska, kemijska, angleška, zgodo-vinsko-geografska, likovno in glasbeno ustvarjanje, zabavna matematika, retorika ...),« je naštela Darija Erbus. Poseben program dela z nadarjenimi imajo prav tako na Osnovni šoli Mladika. Predstavila nam ga je Mar-janca Kušar, psihologinja
DJGI
digitisk.si
www.digitisk.net
tisk
Vezava diplomskih nalog 02 780 57 90 pri nas dobite wgkar gre na papir
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
in koordinatorka koncepta dela z nadarjenimi učenci na omenjeni šoli: »Delo z njimi vsebuje: prilagoditev oblik in metod dela znotraj pouka pri predmetih, kjer učenec izstopa in je motiviran; dodatno ponudbo, ki vsebuje dodatni pouk, udeležbo na tekmovanjih, interesne dejavnosti, raziskovalno dejavnost in podobno; delavnice, tabore, sobotne šole z vsebinami, ki učencem omogočajo razširitev znanj, posebne ponudbe, kot so ekskurzije z določenimi vsebinami (na primer knjižni sejem, festival znanosti, povezave s srednjo šolo ...).«
So lahko nadarjeni v razredih moteči?
Vse tri sogovornice smo tudi povprašali, če lahko postanejo nadarjeni otroci zaradi dol-
gočasja ali katerega drugega dejavnika v razredih moteči za sovrstnike.
»Nadarjeni učenci so kot vsi drugi, potrebujejo pa večjo skrb in pozornost, saj zmorejo in si po večini želijo delati več. Običajno so zelo radovedni, vse jih zanima, imajo različne interese. Lahko pa so tudi nezainteresirani, z učnimi težavami ali moteči, ker nimajo dovolj notranje motivacije ali jih ne motivirajo običajna sredstva, ki motivirajo druge. Ravno takšni učenci so lahko največji izziv učitelju ali mentorju, ki z njimi dela,« je odgovorila Erbusova. Po mnenju Kušarjeve se nadarjeni naj ne bi dolgočasili pri pouku, ampak je zanje treba najti primerno obliko in metodo dela, se pogovoriti z njimi in s starši. »Lahko so pomočniki pedagogom
v določenih procesih. Drugačnost nadarjenih otrok se lahko izraža skozi različne načine: individualnost pri delu, netekmovalnost, motenje in opozarjanje nase ... Zadovoljevanje potreb nadarjenih otrok in prilagoditve so nujne za razvijanje talentov,« je še pristavila.
Karin Markovič pa je med drugim povedala, da je za nadarjene otroke značilno, da so že v mladih letih pogosto izrazito samostojne, celo svojeglave osebnosti. Nadarjeni se po njenih besedah po navadi obnašajo brezkompromisno in manj prilagojeno, kar je posledica njihovega hitrega in prožnega mišljenja ter zanesljivega, odločnega razsojanja.
»Vedeti in upoštevati moramo, da vsi nadarjeni učenci nimajo najboljših ocen, so za kakšno šolsko področje ne-zainteresirani, lahko so emocionalno in socialno izredno čuteči, 'čustveno pismeni', ali pa slabše prilagojeni. V obeh primerih jih premnogokrat okolje označi kot 'drugačne', kar je posledica neznanja, netolerantnosti okolja, s tem pa se pojavlja oviranje razvoja nadarjenega posameznika,« je prepričana Markovičeva, ki je še poudarila, da je treba pri delu z nadarjenimi paziti, da osebnostne lastnosti učenca ne bi zavedle k nekritičnosti. Po njenem je treba izhajati iz njihovih močnih področij, ne glede na njihovo socialno, kulturno »poreklo«, telesno
oviranost, šolsko učno (ne) uspešnost, (ne)uspešno socialno prilagajanje.
Kaj pa dijaki?
Preverili smo tudi dejavnosti za nadarjene dijake na ptujski gimnaziji, na katero se vpiše veliko število mladih, ki so že v osnovni šoli prepoznani kot nadarjeni. Po besedah Irene Ivanuš, ki spremlja uvajanje Koncepta za delo z nadarjenimi dijaki na Gimnaziji Ptuj, pri delu z njimi sledijo konceptu za to področje, ki je bil sprejet na nacionalni ravni za srednješolce leta 2007 in se za razliko od osnovnih šol, kjer je to že utečen postopek, šele uvaja: »Ob tem pa spremljamo in iščemo sodobne
LEKARNE PTUj
Trctonial^nva nlira Q
Trstenjakova ulica 9 2250 Ptuj
Krepiti zdravje, ohranjati dobro počutje in zbranost, negovati kožo, lase, nohte, zobe in skrbeti za dober vid -
z nasveti vam bomo pomagali strokovnjaki v lekarnah: Ptuj, Breg, Budina- Brstje v Qlandiji, Majšperk, Kidričevo, Gorišnica, Videm in Destrnik.
Šola je že pred vrati. Vse za šolsko sezono dobite v naši papirnici, kjer vas čakajo tudi pisala Stabilo. Na letaku, ki ga dobite v papirnici Piramida, izpolnite nagradno vprašanje in ga pošljete na naslov organizatorja nagradne igre.
MLADOSTNIK SKRBI ZA SVOJE ZDRAVJE
V mladosti skrbi za zdravje ne posvečamo posebne pozornosti, saj je zdravstvenih težav malo, pa še te so običajno hitro in uspešno rešene. Skrb za zdravje v mladosti bo vplivala na kvaliteto življenja v zrelih letih. Takrat se zavemo, kaj bi bilo v preteklosti treba storiti, a nismo. Skrb za zdravje mladostnik v zgodnjem mladostništvu deli s starši in celotno družbo in nato v poznem mladostništvu to skrb v celoti prevzame nase. Ob tem se za iskanje potrebnih informacij mladostniki poslužujejo različnih virov, zlasti svetovnega spleta. Zal je ta vir silno obsežen, zato ponuja ob koristnih še kopico nepreverjenih in velikokrat napačnih in zavajajočih informacij. O zdravju, zdravstvenih težavah in o zdravilih naj mladostnik povpraša starše, lekarniške farmacevte, zdravnike, učitelje. Med ostalimi viri so zanesljivi tisti, pod katere se podpišejo strokovnjaki svojega področja oz. razna strokovna združenja. Neznanje in zaupanje mnogi izkoristijo in predstavijo različne izdelke kot zdravila oziroma čudežne pripomočke, ki bodo odpravili večje in manjše težave. Zlasti to velja pri reklamiranju različnih izdelkov za hujšanje, izdelkov za nego nečiste in aknaste kože ipd. Z znanjem o zdravilih, njihovi varni, pravilni in učinkoviti uporabi, s poznavanjem svojih zdravstvenih težav, z zavedanjem, da vsak izdelek v farmacevtski obliki ni zdravilo, se bo mladostnik zavaroval pred zlorabami. Modni trendi narekujejo zlasti dekletom prenizko telesno težo. Mladost pa je obdobje hitre rasti, ki zahteva večji vnos energije. Dekleta in fantje morajo dobiti s hrano dovolj vseh potrebnih sestavin: ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe ter zadostne količine železa, kalcija, drugih mineralov in vitaminov. Večino tega dobi telo z uravnoteženo prehrano. Po daljši bolezni, intenzivnih telesnih in umskih naporih, pomanjkanju apetita in v obdobju najbolj intenzivne rasti pa koristi tudi dodaten vnos vitaminov in mineralov. Shujševalne diete in vegetarijanstvo vplivajo na vnos potrebnih snovi. Pri doslednih vegetarijancih lahko pride do pomanjkanja, ki vodi v slabokrvnost, zato je potrebno ustrezno ukrepati in dodajati to, kar telesu zaradi načina prehrane primanjkuje. Ekstremne diete izčrpajo telo mladih deklet do te mere, da vplivajo na njihovo sposobnost zanositve in vodijo v zelo zgodnjo osteoporozo. Za oblikovanje želene postave je zato veliko primernejša kombinacija zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja. Telesna aktivnost je enako pomembna za razvoj kot velja to za zdravo prehrano. Ure sedenja v šoli, doma pri učenju in za sprostitev še pred televizorjem ali za računalnikom (ocenjujejo, da mladostnik dnevno deset ur □ sedi), je nujno potrebno kombinirati z rekreacijo. Gibajo nje ima številne pozitivne učinke. Čeprav gre za napor, o nam športne aktivnosti povečajo življenjsko energijo, ■S zmožnost učenja, zmanjšajo pojav duševnih motenj (te-
snobam depresija) in pomagajo pri ohranjanju primerne telesne teže ter oblikovanju postave. Med mladimi je zelo razširjeno uživanje energijskih pijač. Te pijače so čezmerno sladkane in vsebujejo kofein, tavrin, inzitol ter rastlinske izvlečke. Otroci in mladostniki počasneje izločajo kofein, zato so možni škodljivi učinki na jetra, prej se razvije povišana živčna vzburjenost in nervoza. Kofein povzroča še nespečnost, dvig krvnega tlaka, motnje srčnega ritma in povečano uriniranje. Kakšen je dolgoročen vpliv uživanja energijskih pijač, je za zdaj še težko oceniti. Vemo pa, da je kombinacija snovi, ki so sestavina teh pijač, in alkohola izjemno škodljiva, saj povzroči dehidracijo (izsušitev telesa, izguba vode in elektrolitov), zaradi česar so moteni normalni fiziološki procesi v organizmu in se negativni učinki kofeina in ostalih snovi še močnejši. Pitje energijskih pijač naj zamenja drugačen vir energije - šport, narava, počitek, uravnotežena prehrana, druženje in izvajanje aktivnosti, ki nas veselijo.
Omenjenih deset ure sedenja dnevno je povezanih s takšnimi aktivnostmi, ki zelo vplivajo na oči. Težave, kot so solzenje, pordele oči, lahko ob premajhni pozornosti napredujejo proti trdovratnemu vnetju. Kako lahko sami obvarujemo oči? Tako, da pazimo na čistočo, da uporabljamo samo svoja ličila, da nosimo v sončnem vremenu kvalitetna zaščitna očala ipd. Pogosta težava, povezana z načinom življenja, so suhe oči. Težave ublažimo s kapljicami - umetnimi solzami, ki jih kanemo v oči nekajkrat dnevno. Podobna nadloga so utrujene oči. Tako suhe oči kot utrujene oči ne marajo zakajenih prostorov, suhega zraka v prostoru, prepiha in veliko ur za računalnikom. Pomaga gibanje na zraku (oči seveda zaščitimo pred soncem), ustrezna prehrana (vnos potrebnih vitaminov), dovolj tekočine in po potrebi tudi že omenjene umetne solze v obliki kapljic za oči. Če težave trajajo dalj časa, je treba k zdravniku. Za večino težavz očmi pa svetujemo obisk zdravnika. Različne bolezni oči (vnetja, alergije) je treba zdraviti z ustreznimi zdravili, kar bo pravilno ocenil zdravnik. Otroci in mladostni se srečujejo tudi z motnjami vida: kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem, škiljenje. Vse motnje vida se uspešno premagujejo z ustreznimi lečami oz. očali. Težavam in nepotrebnim naporom v šoli in pri učenju se otroci in mladostniki izognejo, če je motnja vida odkrita pravočasno.
Mladostništvo je potovanje iz sveta otroštva v svet odraslih. Povezano je s fizičnimi, čustvenimi in socialnimi spremembami. Z vlaganjem v zdravje in izobraževanje bodo mladostniki postali odgovorni, zreli in zadovoljni odrasli.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR
^RtUNJA iULA £A 1'RhHRANO IN ŽIVIL5TVU " VlŠJA bIRUKUVNA ^ULA
Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev:
< pomočnik v biotehniki in oskrbi, ■pek,
■	slaščičar,
■	mesar,
■	mlekar,
■	živilsko prehranski tehnik,
■	inženir živilstva in prehrane.
PRI NAS IMAMO SE PROSTA MESTA! VPISUJEMO TUDI V ODDELEK IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH!
IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR
Srednja šola za prehrano in živilstvo
Višja strokovna Sola
PARK MLADIH 3
2000 MARIBOR
Tel.št.: (02) 33 13 432
Spletni naslov: www.icp-mb.si
Elektronska pošta: ic-piramida.maribor@guest.ames.si
načine dela z nadarjenimi, ki so primerni za naše dijake, pri čemer se tudi povezujemo z drugimi institucijami, ki lahko našim dijakom nudijo strokovno podporo.«
Kot je še povedala, sta za razvoj dijakove nadarjenosti pomembni priložnost za udejstvovanje in primerna pedagoška podpora, ki se ne dogaja zgolj znotraj rednega dela, torej pouka, temveč je lahko tudi mentorska podpora pri delu mladostnika. Njihovi profesorji tako na vseh predmetnih področjih zagotavljajo dodatne zadeve za gimnazijce, ki jih zanimajo drugačne vsebine, ter jih pripravljajo za udeležbo na tekmovanjih. »Eno od vodil pri delu z nadarjenimi je tudi navajanje na samostojno delo dijaka, na razvoj samoiniciativnosti in sposobnosti timskega dela. Pomemben je individualen pristop, kar v praksi pomeni, da se profesor skupaj z dijakom dogovori za vsebine, ki jih bo predelal, ali pa mu pomaga poiskati primerno strokovno vsebinsko podporo v drugih ustanovah, sam pa mu nudi pedagoško podporo,« je sporočila sogovornica. Poudarila je še, da sta za uspeh pomembna tudi povezanost ter pozitivno sodelovanje med srednješolcem, strokovnimi delavci v šoli in starši. »Uspešno delo z dijakom, ki ima vsebinsko posebne potrebe, mora namreč poleg strokovne vsebinske podpore vsebovati tudi celostno strokovno podporo za osebnostno rast in okolje, ki je pozitivno naravnano za drugačne potrebe in za tiste, ki so zelo uspešni,« je nadaljevala Ivanuševa.
Kot nam je še dejala, ima sicer na splošno ptujska gimnazija dolgoletno tradicijo raznovrstnih dejavnosti na vseh predmetnih področjih, ki so na voljo vsem dijakom. Izvajajo namreč ogromno projektov in mednarodnih povezav (v okviru katerih mladi pridobivajo pomembne izkušnje na področju medkulturnih kom-petenc in avtentičnega učenja tujega jezika, spoznavajo drugačne navade vrstnikov v drugih državah in vzpostavljajo za njih pomembna poznanstva in prijateljstva, ki jih bogatijo tudi na osebnostni ravni), predavanja strokovnjakov, projektno delo, strokovne ekskurzije po Sloveniji in Evropi, tabore, dijaki se udeležujejo najrazličnejših tekmovanj in pri tem posegajo po najvišjih uvrstitvah ...
Polona Ambrožič
Pogovor s psihologinjo
Po pomoč k strokovnim službam
Prvi šolski dan je lep dogodek, lahko pa je tudi precej stresen tako za otroke kot tudi za njihove starše. Še posebej stresen je lahko prehod iz vrtca v osnovno šolo in iz te v srednjo šolo. O tem, kako so na to pripravljeni strokovni delavci v šolstvu in kaj narediti, da so prvi in tudi vsi ostali šolski dnevi karseda psihično nenaporni, smo se pogovarjali s psihologinjo Marjanco Kušar.
Kot nam je že na začetku dejala Marjanca Kušar, psihologinja na OŠ Mladika, skušajo pri njih že prej urediti vse potrebno in pripraviti pogoje, da bi bil prehod v šolo čim manj stresen. Že v začetku koledarskega leta imajo prvo srečanje z bodočimi osnovnošolci in njihovimi starši. Tako otroke povabijo v delav-
nico, staršem razkažejo šolo, jim pokažejo prostore, tako da že dobijo vse informacije o šoli. Konec maja jih ponovno povabijo v sproščeno delavnico, ko so otroci že vpisani in takrat oblikujejo dva oddelka, pri tem spoznajo učiteljico in vzgojiteljico, vidijo svoje sošolce, starši pa dobijo vse napotke za prvi šolski dan. »Vse informacije, od tega, kaj otroci potrebujejo, do informacij v zvezi s cestnim prometom, so zanje že pripravljene in jih pravočasno posredujemo,« pravi Kušarjeva. Že nekaj let delajo tudi anketo zadovoljstva pri vpisnem postopku, ki kaže, da so na dobri poti, da starši sami povedo, da so informirani, da imajo dovolj informacij, preden pridejo in da so zadovoljni z načinom dela, kot so si ga postavili za sprejem nove generacije v jeseni.
Kot je še dejala Kušarjeva, gre za cel projekt sprejema prvošolcev, tako se trudijo, da so tudi vabila osebne narave, tako da tudi prva triada šolarjev pri tem sodeluje. »Ti so srečni, da lahko zanje to pripravijo, tako da nam ta akcija kar lepo teče,« pravi Marjanca Kušar, ki dodaja, da se pa včasih tudi najde kak otrok, ki ta prehod iz vrtca v šolo težje prenaša, doživlja čustvene stiske, ki pa so le prehodne narave. Dejstvu, da otroci dobro prenašajo ta prehod, pripisujejo tudi dobro sodelovanje šole z vrtcem, med vzgojiteljicami iz vrtca in učiteljicami potekajo medsebojne hospitacije, skupine otrok z vzgojiteljicami pa tudi obiščejo šolo.
Kar se tiče prehoda iz osnovne šole v srednjo je Kušarjeva dejala, da je o tem težko kaj reči, saj gre v tem primeru za drugačno starost, drugačno doživljanje otrok, ti dobivajo veliko informacij, so vključeni v poklicni postopek in različne dejavnosti za lažjo poklicno usmeritev. »Vedno znova se najde kak posameznik, ki težko sprejme poklicno odločitev, vendar imamo manj povratnih informacij, kako to poteka v srednjih šolah oziroma kako se ti posamezniki kasneje znajdejo.« Nekaj informacij sicer dobijo, saj se povezujejo s svetovalnimi službami v srednjih šolah,

Marjanca Kušar, psihologinja: »Učenci ali dijaki morajo ob morebitni stiski poiskati pomoč pri strokovnem delavcu šole.«
ob tem pa Kušarjeva še poudarja, da naj posamezniki, ki čutijo stisko in imajo težave
ob prihodu na novo šolo in v novo okolje, obiščejo svetovalno službo, kjer jim bodo
na ustrezen način lahko pomagali.
Patricija Babosek
Poli snack
Je naraven, hiter in okusen prigrizek za vsako priložnost.
Privoščite si slasten Poli snack.
NS1 Chicken Sausage in Europe!
www.perutnlna.com
Foto: PB
V-
t
✓r
^^	. ^iv.;enia\ Ce zaupaš
----f	^.Nova KBM
(7*) ngn 1 7 50 Iwww.nkbm.si	Tjsoč zgodb, ena banka.
Pregled programov ptujskih srednjih šol
Pet šol in mnogo programov
Ponudba srednješolskega šolanja na Ptuju je pestra: dijaki se lahko med drugim odločijo za gimnazijo, ekonomsko, biotehniško, elektro in računalniško ali strojno šolo.
V	Gimnaziji Ptuj, kjer se izobražuje 850 dijakov, izvajajo splošnoizobraževalni program gimnazije, znotraj katerega pa obstajata še Športni in Evropski oddelek. Sama šola, ki se je v preteklosti večkrat selila, je bila ustanovljena leta 1869, v sedanjih prostorih pa deluje devet let.
V	njeni neposredni bližini se nahaja Šolski center Ptuj, katerega zgodovina sega v leto 1979.
Sestavlja ga več srednjih šol - vse do leta 2001 jih je bilo v njem združenih pet, danes pa tukaj delujejo štiri srednje šole, višja strokovna šola in medpodjetniški izobraževalni center. Znanje v njem poleg dijakov in študentov nabirajo tudi odrasli udeleženci izobraževanja v različnih oblikah usposabljanja.
Dijaki Centra se med drugim izobražujejo na Ekonomski šoli, v okviru katere je na voljo več programov: Ekonomska gimnazija (ki traja štiri leta in se zaključi z maturo), Ekonomski tehnik, Aranžer-ski tehnik (oba obiskujejo srednješolci štiri leta, nato pa
opravljajo poklicno maturo), Trgovec (dolžina programa je tri leta, na koncu je zaključni izpit), Ekonomski tehnik - pti (izobraževanja traja dve leti, sledi mu poklicna matura). Mladi se lahko na Ptuju odločijo tudi za vpis v Biotehniško šolo, ki nudi štiriletne programe: Kmetijsko podjetniški tehnik, Okoljevarstveni tehnik in Hortikulturni tehnik - pri vseh je zadnja stopnja šolanja poklicna matura. Na tej šoli prav tako obstajata še programa Kmetijsko podjetniški tehnik - pti in Hortikultur-ni tehnik - pti, ki trajata dve leti in se zaključita s poklicno maturo, za gospodarja na podeželju, cvetličarja in vrtnarja
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11
Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe:
* EKONOMSKI TEHNIK
GASTRONOMIJA IN TURIZEM (prej Gostinski, Turistični tehnik)
* PREDŠOLSKA VZGOJA
* LOGISTIČNI TEHNIK (prej Prometni tehnik)
* TRGOVEC
* GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE (prej Kuhar, Natakar)
* RAČUNALNIKAR
Vabljeni tudi v program PROJEKTNEGA UČENJA MLADIH (PUM), ki je namenjen mladim od 15 do 25 let, ki so opustili
šolanje. Namen programa je motivirati mlade, da ponovno
nadaljujejo prekinjeno izobraževanje.
Izobraževanje v PUM-u je brezplačno, saj program financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport.
Naložba t> raso pn!¡aiua¡t
Zagotovite si prosto mesto že danes.
vec, Izdelovalec kovinskih konstrukcij, Inštalater strojnih inštalacij, Avtoserviser, Avtokaroserist, Metalurg (vsi trajajo tri leta in se končajo z zaključnim izpitom), Pomočnik v tehnoloških procesih (kar postane dijak po dveh letih, ko naredi še zaključni izpit), Strojni tehnik - pti in Avtoservisni tehnik - pti (oba naziva se pridobita po dveh letih in opravljeni poklicni maturi).
Zadnja izmed štirih je v ptujskem srednješolskem središču Elektro in računalniška šola, ki izobražuje bodoče tehnike mehatronike, tehnike računalništva in elektrotehnike (za vse nazive so potrebna štiri leta šolanja in opravljena poklicna matura), mehatronike operaterje, elektrikarje (izobraževanje zanju traja tri leta, zadnja stopnja je zaključni izpit) in elektrotehnike - pti (ki to postanejo po dveh letih
z opravljeno poklicno maturo).
V neposredni bližini je tudi dijaški dom, ki v svoje vrste sprejema srednješolce in študente. Tudi slednjim ponujajo v šolskem centru nekaj programov, in sicer: Mehatroni-ka, Upravljanje podeželja in krajine ter Ekonomist. Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izrednega.
Polona Ambrožič
Foto: Polona Ambrožič
V Šolskem centru Ptuj izvajajo tudi mnoge projekte. Lani so, recimo, njihovi srednješolci izdelali podvozja posebnih avtomobilčkov, ki so jih nadgradili osnovnošolci in z njimi tudi tekmovali.
pa se dijaki izobražujejo tri leta in nato svoje znanje preizkusijo na zaključnem izpitu.
Od orodjarja do elektrikarja
Na Biotehniški šoli se je mogoče izobraziti tudi v triletnem programu Gastro-nomske in hotelske storitve ter dveletnem Pomočnik v biotehniki in oskrbi. Obema sledi zaključni izpit. V Šolskem centru se lahko prav tako najdejo ljubitelji strojništva. Strojno šolo sestavljajo programi: Strojni tehnik (končan je po štirih letih in poklicni maturi), Oblikovalec kovin - orodjar, Klepar - kro-
-	GIMNAZIJA
-	EVROPSKI ODDELEK
-	ŠPORTNI ODDELEK
-	MATURITETNI TEČAJ
www.gimptuj.si
S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE ♦ USPEŠNA MATURA ♦ AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO
VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Gimnazijci:
-	beremo,
-	debatiramo,
-	raziskujemo,
-	govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko,
-	občasno tudi špansko, poljsko ali japonsko,
-	potujemo,
-	pojemo,
-	plešemo,
-	rišemo,
-	opazujemo zvezde,
-	spoznavamo svet,
-	smo športniki in še kaj, ker se učimo za življenje.
V šolskem letu 2010/11 bomo nadaljevali z že znanimi projekti in dejavnostmi, začenjali pa tudi z veliko novimi projekti in izmenjavami.
Vse dijake Gimnazije Ptuj vabimo, da se pridružijo ustvarjalnemu nabiranju znanj,
Gimnazija Ormož
Številne prednosti majhne šole
Gimnazija Ormož je ena izmed najmlajših gimnazij v Sloveniji. Jeseni se bo zanjo pričelo šele 12. šolsko leto. V njej izvajajo program splošne smeri, ki se zaključi z maturo in nudi možnost vpisa na katerikoli strokovni višješolski, visokošolski ali univerzitetni študij v Sloveniji.
Novo šolsko leto bo pričelo okrog 170 dijakov. V prvi letnik je vpisanih 19 dijakov v enem oddelku. Majhno število učencev omogoča individualno obravnavo potreb vsakega posameznika in pristen stik med dijaki in zaposlenimi. Pri manjšem številu dijakov se je mogoče tudi veliko hitreje odzvati na morebitne učne ali druge težave dijakov in jih uspešneje reševati v sodelovanju med dijaki, starši in profesorji. Gimnazijo Ormož obiskujejo večinoma dijaki iz okoliških krajev, predvsem iz občin Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž in Gorišnica. Gimnazija ima že več let svoje prostore, moderno stavbo, v kateri imajo dijaki na voljo vrhunsko opremljene učilnice, multi-medijsko učilnico, knjižnico, atrij, likovni atelje, športno dvorano in celo bazen. Za-
Foto: Viki Ivanuša
V Gimnaziji Ormož se ukvarjajo s številnimi kreativnimi obšolski-mi dejavnostmi.
radi majhnosti šole lahko ves pouk poteka izključno v dopoldanskem času, dijaki pa svoje obveznosti izpolnijo večinoma do 14. ure. Kot prvi tuji jezik imajo dijaki na izbiro angleščino ali nemščino. Poleg že omenjenih jezikov pa gimnazija dijakom omogoča tudi učenje latinščine in francoščine.
Dijaki se lahko poleg običajnih gimnazijskih vsebin vključujejo tudi v dejavnosti, ki potekajo v okviru projektov Prostovoljno socialno delo, Uvajanje konceptov vzgojno-izobraževalnega dela z na-
darjenimi dijaki v srednjem izobraževanju, Zdrava šola, Brez megle v glavi in Izmenjava dijakov.
Po pouku je na voljo tudi širok nabor obšolskih dejavnosti, tako športnih, glasbenih kot tudi raziskovalnih. Zelo ugodno urejeni so tudi avtobusni prevozi iz večine krajev, nekateri dijaki pa se vozijo tudi z vlakom. Pomemben je tudi podatek, da je zelo dobro poskrbljeno tudi za prehrano dijakov, ki jo pripravljajo v Osnovni šoli Ormož, ki stoji v neposredni bližini.
Viki Ivanuša
Predstavljamo poklic zobotehnika
Delo je natančno, odgovorno, raznoliko, predvsem pa ustvarjalno
V naši letošnji prilogi Gremo v šolo smo se odločili predstaviti poklic zobotehnika. O tem smo za sodelovanje zaprosili Franca Rojka, lastnika zasebnega zobotehničnega laboratorija iz Ptuja. Franc Rojko je zaslužen za to, da se je v šolskem letu 2009/10 v visokošolskem strokovnem programu prve stopnje laboratorijske zobne proteti-ke Zdravstvene fakultete v Ljubljani pričelo izobraževati prvih 30 rednih študentov in je tudi vodja študijskega programa. Njegov zobotehnični laboratorij si je v letu 2010 pridobil naziv učnega zavoda za izvajanje praktičnega pouka študentov visokošolskega programa laboratorijske zobne protetike. Že leta 2008 pa je postal učni zavod za dijake srednje šole - smer Zobotehnik.
Gospod Rojko, kaj lahko poveste o poklicu zobotehnika?
»Sam sem se za ta poklic odločal pred davnimi leti. Takrat je seveda bilo drugače kot danes, rečem lahko, da je to zelo zahteven poklic, saj gre za zdravstveni poklic. Delo zobotehnika je natančno, odgovorno, raznoliko, predvsem pa ustvarjalno. Mi ustvarjamo zobnoprotetične nadomestke za paciente. Vsak izdelek je individuum, vsak izdelek je drugačen in za vsakega se moraš maksimalno potruditi. Tukaj gre za zahtevne postopke, kjer se izrazi ročna spretnost s poudarkom smisla za obliko, barvo in estetiko. Imeti moraš sposobnost timskega dela, saj nikoli ne nastopaš sam, naše delo je odvisno od sodelovanja z zobno ordinacijo.
Izdelek mora ustrezati vsem strokovnim, estetskim in funkcionalnim standardom, zadovoljiti mora zobozdravnika, predvsem pa pacienta. V zadnjih letih pa klasične postopke izdelave zob nadomeščajo zahtevni računalniško podprti postopki, ki pa zahtevajo veliko vložka v znanje in opremo.« Kaj konkretno je pri vas odlo-
vsakogar, ki ga poklic zanima, da se z izobraževanjem in kasnejšim delom podrobno seznani.«
Katere pogoje mora izpolnjevati kandidat, ki se želi izobraževati v tem poklicu?
»Kandidati morajo izpolnjevati določene osebnostne lastnosti, nekaj je bilo že omenjenih, sicer pa so: natančnost,
Foto: Črtomir Goznik
Izvedba zahtevnega postopka varjenja se izvaja pod mikroskopom.
čilo, da ste izbrali ta poklic?
»Ob koncu osnovne šole sem imel v mislih kar nekaj poklicev. K odločitvi mi je pripomogel oče, ki si je ravno takrat dal izdelati zobe. Sicer so me veselila razna ročna dela in likovno ustvarjanje, saj sem kot osnovnošolec še posebej rad risal, samega poklica zobotehnika pa še nisem bolj natančno poznal. Rečem lahko le, da sem imel srečo, da sem kljub nepoznavanju izbral poklic, ki mi je pisan na kožo(kot se temu reče). Danes je seveda drugače, saj je na voljo dovolj informacij, zato pozivam
odgovornost, iznajdljivost (samoiniciativnost), smisel za oblikovanje, sposobnost opazovanja in posnemanja. Pomembna je sposobnost zaznavanja in ločevanja barvnih tonov, predvsem pa smisel za estetiko. Kandidati za poklic zobotehnika se morajo prijaviti na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo (SŠFKZ) v Ljubljani, kjer najprej opravijo izpit iz ročnih spretnosti. Uspešno opravljen izpit je osnovni pogoj za vpis. Kot že rečeno, so za poklic zobotehnika zelo pomembne ročne spretnosti, občutek za obliko in barvo, vse to se tudi preverja.«
Kakšne so možnosti za nadgradnjo izobrazbe po končanem srednješolskem izobraževanju?
»Z velikim veseljem lahko povem, da imajo dijaki, ki uspešno končajo srednješolsko izobraževanje, od lanskega leta (2009) možnost vpisa na visokošolski strokovni študijski program Laboratorijska
Natančno delo, postopek izdelave proteze
Foto: Črtomir Goznik
Pri svojem delu zobotehnik uporablja zahtevne pripomočke
DOZA ).si
FtoJ 040/787-099

Miložič Danilo elektronika Miiošič Danilo s.p. Vareja 2A, 2284 Videm pri Ptuju PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tuš mobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Franc Rojko
Foto: Črtomir Goznik
zobna protetika. Ta študij se le v redni obliki izvaja na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, vsako leto je razpisanih 30 vpisnih mest. Pomembno je dodati, da se za poklic diplomiranega laboratorijskega zobnega protetika lahko odločijo vsi, ki so končali katerikoli srednješolski študijski program in imajo uspešno končan zaključni izpit ali splošno maturo. Pomembno je le, da opravijo izpit iz ročnih spretnosti, ki vsako leto poteka v začetku julija in prinaša 70 odstotkov vseh točk, potrebnih za sprejem. Tudi tukaj se, kakor pri sprejemnem izpitu za srednjo šolo, preverja predvsem občutek za obliko in barvo, kandidati morajo imeti tudi občutek za 3D-projekcijo in sposobnosti risanja.« Kaj bi vi svetovali mladim, ko
Miiošič Danilo elektronika
gre za izbiro poklica na splošno, še posebej pa, ko gre za poklice v zdravstvu, ki so še posebej zavezani etičnosti?
»Vsem mladim, ki se odločajo za poklic po osnovni šoli ali po srednji, bi svetoval, da se potrudijo in si poskušajo pridobiti čim več informacij o želenem poklicu. Poklic je težko ali nemogoče predstaviti v časopisu ali kakšni brošuri, najbolje je obiskati zobni laboratorij in spremljati delo v njem, tako bo odločitev veliko lažja. V zadnjih letih namreč opažamo, da se mladi odločajo za poklic na podlagi raznih pripovedovanj ali odločitev vrstnikov. Na osnovi anketnih vprašalnikov, ki sem jih izvajal nekaj let na SŠFKZ, sem ugotovil, da poklic pred vpisom pozna le okrog pet odstotkov kandidatov. Poklici v zdravstvu so posebej zahtevni in težki, ker gre za poklice, ki naj bi vsebovali neko humano, socialno noto. Zanj naj bi se odločali kandidati, ki želijo delati z ljudmi in v našem primeru za ljudi in jih to veseli in osrečuje. Nikakor pa se zanj ne bi smeli odločati tisti, ki tukaj vidijo le večjo možnost zaposlitve, denar ... V ustrezen zobnopro-tetični izdelek, ki bo osrečil pacienta, je treba vložiti veliko dela in truda, ki se ga zmeraj ne da finančno ovrednotiti. Kar se pa tiče bodočih laboratorijski zobnih protetikov - pričakujejo se vrhunski zobnoprotetični nadomestki. Diplomanti so na eni strani odgovorni za dvig strokovne ravni in tudi sami morajo biti sposobni izvajati najzahtevnejša dela.
Velja enako, za nadaljnji študij naj se srednješolci odločajo premišljeno; če imajo vse te vrline, ki so že opisane in imajo željo kreativno ustvarjati, naj se vpišejo, veseli jih bomo.«
Kaj je še pomembno omeniti
v zvezi z vašim poklicem?
»Mogoče še kakšna beseda ali dve o pogojih dela in možnosti zaposlitev. Delo se opravlja v zaprtih prostorih, delno pri umetni svetlobi. Večino dela se opravlja sede v prisilni drži. Delovni dan pa je odvisen od količine dela in rokov izvedbe ter lastne zavzetosti izdelati čim boljši izdelek, ki pa vzame čas. Za izvedbo uporabljamo različne materiale: različne vrste mavcev, silikonov, vložnih mas, od žlahtnih, polžlahtnih zlitin in stelitov, akrilatov, kom-pozitov, porcelanov, keramik in številnih drugih. V pomoč lastnemu ustvarjanju so nam tudi številni aparati in druga oprema, v zadnjem času pa vse bolj računalniško podprte tehnologije, v katerih pa mlajši kolegi vidijo pravi izziv. Za dolgoletno uspešno delo mora laboratorijski protetik skrbeti za zdrave roke, hrbtenico ter oster vid. Možnosti zaposlitve so v zasebnih zobnih laboratorijih in v javnih zavodih.« Želite ob koncu pogovora še kaj dodati?
»Mene osebno to delo osrečuje, vesel sem takrat, ko vidim zadovoljnega pacienta, ki smo mu uspeli povrniti njegovo samozavest in njegov prvotni videz, po katerega je prišel k nam, oziroma v ordinacijo. Veliko pacientov doživlja takšne ali drugačne travme ob izgubi lastnih zob in tudi naša naloga je, poleg ordinacije, da pacientom pomagamo h kvalitetnemu življenju. Jasno pa je tudi, da zaradi različnih vzrokov, velikokrat anatomskih pogojev, kljub veliki volji in vloženem trudu včasih nismo povsem zadovoljeni. Ob tej priložnosti se zahvaljujem svojim sodelavcem v laboratoriju, ki prav tako vlagajo svoj trud in energijo v sleherni izdelek, da bi zadostiti željam in potrebam pacientov.«
(3 ssmobi
Prodaja in servis GSM aparatov
Oblikovanje spletnih strani
Servis elektronskih naprav Prodaja in servis računalnikov
Prevajanje in lektoriranje
ANGLIST
Milena Žuran, sodni tolmač Prešernova ul. 17, Ptuj Tel.: 041 738 598
Jezikovni tečaji in inštrukcije
_Če je treba zdoma
Bivanje in številna dogajanja
V neposredni bližini Šolskega centra Ptuj in Gimnazije Ptuj stoji ptujski dijaški dom, v katerem so nameščeni dijaki srednjih šol, učenci osnovnih šol, učenci osnovne šole s prilagojenim programom in študenti. Od ponedeljka do petka jim nudijo 24-urno bivanje, izvajajo pa tudi mnoge dodatne programe.
Dijaški dom Ptuj, katerega ustanovitelj je Vlada republike Slovenije, vodi ravnateljica Danica Starkl, vzgojiteljica predšolskih otrok, vzgojiteljica domske vzgoje, profesorica pedagogike in magistrica znanosti socialne pedagogike.
Poleg tega, da svojim varovancem nudijo bivanje v domu, izvajajo tudi dodatne programe, pomagajo, na primer, pri učenju, skrbijo za prehrano in varstvo ter kakovostno preživljanje prostega časa ... Učencem med drugim prav tako omogočajo udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah zunaj doma, športno-kulturnem srečanju dijaških domov Slovenije, imenovanem Domiada, izlete maturantov, skupne oglede kina in gledaliških predstav v Mariboru in Ptuju (ki so nagrada za pozitiven učni uspeh v šoli) in podobno. Na razpolago imajo 220 lež-
išč (dijaki in učenci bivajo v dvo- ali triposteljnih sobah, razporejenih v štirih nadstropjih oziroma 15 etažah in medetažah), deset učilnic oziroma dnevnih prostorov, dve čajni kuhinji, knjižnico, računalniški kabinet, fitnes sobo, prostor za namizni tenis, jedilnico, veliko kuhinjo in pralnico. Za športne aktivnosti najamejo šolske telovadnice, dijaki in učenci pa lahko čas preživljajo tudi na lepo urejenem igrišču in zelenici pred zgradbo.
V ustanovi je enaindvajset za-
poslenih strokovnih in drugih delavcev, med njimi vzgojiteljski zbor, ki izvaja vzgojno-izobraževalno delo v vzgojnih skupinah, skrbi za varnost vsakega posameznika, pomaga dijakom pri vključevanju v
Konec maja je stopil v veljavo zakon o šolski prehrani za učence in dijake, ki subvencijo za malico širi na učence, hkrati pa ukinja brezplačno malico za dijake. Zakon vsem zagotavlja subvencijo v višini dveh tretjin cene malice ter predvideva dodatno subvencijo v višini ene tretjine oziroma ene šestine cene malice za socialno šibkejše.
Dejstvo je, da je zdrava, redna in pravilna prehrana bistvenega pomena ter je izredno pomembna za razvoj in zdravje slehernega posameznika, še posebej pomembna pa je za otroke v razvoju in mladostnike, saj zdrava prehrana daje energijo za rast in gibanje ter omogoča boljše pogoje za osebnostni razvoj. Dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana je najučinkovitejša korekcija nepravilne
domsko življenje in delo ter je v stalnem stiku s starši in šolo. Dom ima med drugim organizirano tudi redno vratarsko službo, ponoči pa njegove prebivalce varuje nočni varnostnik.
družinske prehrane. Samo z objektivnimi normativi dnevnih potreb je otrokom in odraščajoči mladini mogoče doseči ustrezen vnos hranljivih in varovalnih snovi in s tem omogočiti pravilen telesni in duševni razvoj. Tudi skrbno pripravljen polnovreden obrok hrane ne izpolni svojega namena, če ga otrok odklanja. Prav zaradi tega sta psihološki in socialni vidik hrane enako pomembna kot fiziološki. Zato je vzgojna in izobraževalna vloga šole pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja izrednega pomena.
Kaj pa nov zakon ...
Novo sprejeti zakon prav tako daje posameznim šolam možnost, da posameznikom
Prav tako ima ta ustanova dolgo in zanimivo zgodovino, ki sega v leto 1900, ko so slavnostno odprli Gimnazijo cesarja Franca Jožefa in Dijaški dom Ptuj, takrat imenovani Deutches Studentheim. Do
dodelijo dodatno subvencijo zaradi posebnih okoliščin, v katerih se učenec ali dijak znajdeta, kot so dolgotrajne bolezni, smrt v družini, nenadna brezposelnost ter naravne nesreče. Zakon o šolski prehrani ureja organizacijo šolske prehrane za učence in dijake ter subvencioniranje malice za učence in dijake in subvencioniranje kosila za učence, pravico učencev in dijakov do subvencije, višino subvencije, pogoje in postopek za dodeljevanje subvencije ter nadzor nad izvajanjem tega zakona. Ceno subvencionirane malice določi minister, šola pa je dolžna učencem oziroma dijakom zagotoviti malico v vrednosti te cene. Ob uveljavitvi tega zakona je cena malice določena s prehodnimi določbami in znaša za osnovne šole 0,80 evra in za srednje šole 2,42 evra. Splošna subven-
danes je dom deloval na treh lokacijah: v Prešernovi ulici 27, v zgradbi sedanje Osnovne šole Mladika, na današnji lokaciji v Arbajterjevi ulici pa je od leta 1980 dalje.
Polona Ambrožič
cija v višini 2/3 cene malice pripada vsem učencem oziroma dijakom, ki se na predpisanem obrazcu prijavijo na subvencionirano malico in izjavijo, da želijo to pravico uveljavljati. Subvencija jim pripada za vsak dan, ko so prisotni pri pouku. Splošna subvencija ne pripada učencem, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence, ter dijakom, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in v njihovem okviru obiskujejo srednjo šolo. Iz državnega proračuna se za njihovo malico že zagotavljajo sredstva v okviru stroškov oskrbnega dne. Učencem in dijakom pripada dodatna subvencija v višini 1/3 cene malice, če je ugotovljeni dohodek na družinskega člana do 30 % povprečne plače v Republiki Sloveniji. Dijakom pa pripada dodatna subvencija v višini 1/6 cene malice tudi, če je ugotovljeni dohodek na družinskega člana med 30 in 55 % v Republiki Sloveniji. Minister s sklepom določi natančen znesek splošne in dodatne subvencije za osnovno šolo in srednjo šolo praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta. Razmerje med splošno in dodatno subvencijo se lahko s sklepom spremeni za največ 5 %, kar omogoča zaokroževanje zneskov. Ob uveljavitvi zakona je višina splošne subvencije v osnovni šoli 0,50 EUR, v srednji šoli pa 1,60 EUR, višina dodatne subvencije pa je v osnovni šoli 0,30 EUR, v srednji šoli pa 0,82 EUR oziroma 0,41 EUR.
Patricija Babosek
Šolska prehrana
Spoštovani/-a bodoči/-a dijak/-inja, spoštovani starši!
m <
[ju
Arbajterjeva 6,2250 Ptuj Tel.: 02/78-70-700, faks: 02/78-70-707 E-naslov: dd.ptuj@guest.arnes.si PTUJ Spletna stran: http://www2.arnes.si/~ddmbptuj
V kratkem boš postal/-a di|ak/-inja enega od izobraževalnih programov Šolskega centra Ptuj, zato smo se v Dijaškem domu Ptuj odločili, da te seznanimo z možnostjo bivanja v našem domu.
Kaj ti prinaša bivanje v dijaškem domu?
•	DD Ptuj se nahaja v neposredni bližini ŠC Ptuj, zato ti zagotavlja večjo varnost, kot jo nudi vsakodnevna vožnja z vlakom ali avtobusom.
•	Bivanje v dijaškem domu prihrani veliko časa, zato ga več ostane za učenje in prosti čas.
•	Poskrbljeno je za urejeno in zdravo prehrano, lepe in čiste spalnice in sanitarije.
•	Ob vstopu novinca mu pedagoški delavci namenimo posebno pozornost in mu pomagamo pri vključevanju v domsko in šolsko življenje in delo.
•	Vzgojitelji tedensko sodelujemo s šolami, sproti preverjamo učni uspeh in morebitne izostanke, ter skrbimo za dobre učne rezultate naših dijakov.
•	Vzgojitelji dijakom pomagamo pri učenju, načrtovanju dela za šolo, ter jih seznanjamo z učinkovitimi metodami in tehnikami učenja._
•	Nudimo jim oporo in pomoč pri reševanju osebnih težav, s katerimi se dijaki srečujejo v občutljivem obdobju odraščanja - stalno sodelujemo s starši.
•	Možnost vključevanja v interesne dejavnosti v domu in izven, kvalitetno preživljanje prostega časa (mali nogomet, boks, bowling, košarka, internet, ročna dela, fitnes...).
•	Bivanje v dijaškem domu je priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar še vedno pod budnim očesom vzgojiteljev.
•	Življenje v domu je tudi priložnost za intenziven razvoj socialnih veščin, saj se dijaki učijo medsebojnega prilagajanja in strpnosti, ki je potrebno za življenje pod skupno streho.
•	Življenje med vrstniki, sklepanje novih prijateljstev.
•	Sodelovanje v projektih Socialnih strukturnih skladov in vključevanje dijakovv mednarodne izmenjave.
V kolikor bi želel/-a pridobiti več informacij o bivanju v domu ali vpisu, ali le iz radovednosti pokukati v naš dom, smo ti na voljo vsak dan od 18. avgusta 2010 naprej, v prostorih DD Ptuj.
Pedagoški delavciin mag. Danica _Starkl, ravnateljica
OKREPČEVALNICA RIMLJAN
AKCIJA v septembru - KEBAB + PIJAČA 3,50 €
V ponudbi: * kebab * pleskavica in čevapčiči v lepinji * hamburgerji, cheesburgerji * brezalkoholne pijače
Nov zakon o subvencioniranju
Mi poskrbimo za zdrav obrokvašegadijaka. Pestra ponudba toplih in hladnih obrokov. ^
\ PE Petica Vičava, Vičava 1,2250 Ptuj
Obšolske dejavnosti
Z novim šolskim letom tudi v glasbeno šolo
S septembrom se novo šolsko leto začne tudi v Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju. Letos jo bo obiskovalo 140 novih učencev, ki so vanjo vpisani prvič, ter približno 500 tistih, ki glasbeno šolanje že nadaljujejo.
Kot je dejal ravnatelj glasbene šole Karola Pahorja Štefan Petek, so letos za novo šolsko leto sprejeli že 140 učencev novincev na vseh glasbenih programih in programu baleta. Še zmeraj je največ zanimanja za klavir, veliko zanimanje pa je letos tudi za kitaro. Žal pa, kot vsako leto, je tudi letos število na glasbeni
šoli omejeno, tako da je ravno pri kitari precej dolga čakalna lista tistih, ki bi se radi učili igrati ta instrument, pa žal niso bili sprejeti. Po besedah Petka je takšno zanimanje za klavir pač dejstvo, da je na Ptuju in v okolici klavir zelo popularen, takšen je trend tudi večinoma po Sloveniji, z izjemo nekaterih zasavskih krajev, kjer naj bi bili bolj popularni tudi drugi glasbeni inštrumenti. »V zadnjem času se trudimo razširiti oddelek za trobila. Trobila so bila namreč svoj čas zapostavljena, kar popravljamo, izboljšujemo in delamo na tem, da bi
ga razširili,« je delaj Štefan Petek.
Nov jazz oddelek
Z novim šolskim letom v glasbeni šoli na Ptuju odpirajo tudi nov oddelek, in sicer jazz oddelek, ki je namenjen predvsem tistim, ki že imajo glasbeno predznanje, namen tega pa bo predvsem nadgradnja glasbenega znanja, učenci bodo čim več nastopali, oblikovali bodo različne glasbene skupine, smisel je namreč, da si naberejo čim več izkušenj na odru in v skupinah. Uvajali bodo predme-
te saksofon, trobenta, klavir, kontrabas, bas kitara, kitara in jazz petje. »K sodelovanju smo pritegnili izobražene pedagoge na jazz področju, ki vsi, razen enega, prihajajo iz ptujskega območja, vsi pa so tudi zelo aktivni glasbeniki na raznih odrih, zato sem prepričan, da bodo svoje jazzovsko znanje zelo uspešno prenašali na mlade učence,« je delaj ravnatelj Štefan Petek. Učitelji tega oddelka bodo basist Luka Herman Gaiser, bobnar Aleš Zorec, pianist Robert Ožinger, ki bo tudi vodja oddelka, in vokalist Samo Ivačič.
Patricija Babosek
Foto: Arhiv GS
Glasbeno šolo bo letos obiskovalo 140 učencev novincev.
_Otroci naj igrajo instrument, ki si ga želijo
Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo
Glasbeno šolo Ormož bo letos obiskovalo 216 otrok. Že več let šola naslavlja prošnje na ministrstvo, da bi ji dovolilo povečati število vpisanih, vendar pomanjkanje prostora in učiteljev tega ne dovoli-ta. Prostorsko stisko bodo v prihodnjih mesecih dokončno rešili, verjetno pa bodo v prihodnosti zagotovili tudi dovolj učiteljev, saj kar nekaj sodelavcev pridobiva potrebno izobrazbo.
V prvi razred se je letos prijavilo kar 76 novincev, glede na prosta mesta pa so jih lahko vpisali le 48, ki jih 1. septembra čakajo lične torbice za glasbeno šolo. »Vsako leto je težko, ko moramo odkloniti učence, letos smo jih kar 28. Vsi, ki se niso uspeli vpisati, imajo možnost obiskovati
nauk o glasbi in bodo imeli v prihodnjem letu prednost pri vpisu. Pogosto si tudi med šolskim letom učenci premislijo, spoznajo, da glasbena šola ni za njih in dajo prostor tistim, ki so 'na čakanju'. Če že obiskujejo nauk o glasbi, se lahko brez težav vključijo k instrumentu tudi med letom, če nastane prostor. Pri nas opažamo povečan trend vpisa na določene instrumente. K violini smo lahko vpisali le tri novince, odkloniti pa smo jih morali kar devet. Velik vpis je tudi na kitari in flavti. Po drugi strani pa bi bil prostor še za učenje trobil in harmonike,« je povedal ravnatelj Slavko Petek in dodal, da če se želi kdo od odklonjenih učiti harmoniko ali trobilo, ga vzamejo takoj.
Zanimiv trend opazujejo tudi pri številu otrok. V osnovnih šolah na Ormoškem je vsako leto manj učencev, v glasbeni šoli pa bi jih lahko vsako leto vpisali več. V glasbeni šoli si želijo tudi več strokovnega sodelovanja z učitelji glasbene vzgoje po šolah, ki naj bi glasbeno talentirane učence, ki jih opazijo pri pouku, usmerili v glasbeno šolo. Konec koncev učenci glasbene šole po osnovnih šolah igrajo v različnih šolskih orkestrih in zasedbah ter z instrumenti spremljajo pevske zbore. »Najpomembneje pa je, da
si otrok sam želi igrati instrument. Vendar ga mora za to najprej tudi poznati. Prepričan sem, da si določeni tipi otrok izbirajo določene instrumente, in če otrok igra tisti instrument, ki si ga ni želel, je to polomija. Če pa gre za otrokovo srčno željo, ga zagretost za instrument tudi po enem letu ne bo minila in ne bo mu težko vaditi in igrati. Res pa je, da je glasbena šola šola in ne krožek, zahteva precejšnjo angažiranost od učenca. Pri vseh pa občasno pride do težav, saj je treba delati, vaditi, pridejo vzponi in padci. Takrat je po-
membno, da nastopijo starši, ki morajo otroka malo spodbuditi, da ne odneha. Otroka morajo spomniti, da si je sam želel igrati ta instrument in mu pomagati prebroditi krizo, ki jo imajo vsi otroci. Neprimerno je, da starši dajejo v trenutkih slabosti otrokom potuho, in če se otroku ne da več vaditi, popustijo. Kriza mine, videl sem obupavati učence, ki so danes profesionalni glasbeniki,« je povedal ravnatelj Petek. Kljub vsej želji pa je pri igranju na instrument pomemben tudi talent. Novinci morajo zato pred vpisom narediti pre-
Foto: Viki Ivanuša
Ravnatelj Glasbene šole Ormož Slavko Petek
izkus glasbene sposobnosti. Ta je včasih tudi lahko varljiv, saj otrok morda le stežka ponovili melodijo ali ritmično vajo preprosto zato, ker tega nikoli ni počel. »Marsikdo, ki se na preizkusu ni najbolje izkazal, je imel tremo ali pa ni bil navajen ponoviti melodije za instrumentom. Sicer pa sam talent ni dovolj, kajti vaja dela mojstra, če mojster dela vajo,« se je pošalil Slavko Petek. Prihodnje šolsko leto v glasbeni šoli se bo pričelo v še večji prostorski stiski kot sicer, saj bodo imeli kar dva prostora manj. Podobno pa tudi OŠ Stanka Vraza, s katero si delijo streho. Malo skrbi jim povzroča tudi porušena kurilnica. Začela so se namreč dela za gradnjo vrtca, ki bo prizidek k OŠ Stanka Vraza. Ravnatelj Petek pravi, da se vsi zavedajo, da bodo kakšen mesec pogoji dela zelo slabi, a bodo z lahkoto vzdržali, saj se jim kmalu obeta nova glasbena šola. V glasbeni šoli je poleg ravnatelja zaposlenih še 17 učiteljev, na voljo pa je le 7 učilnic. Večina učiteljev poučuje tudi na lokacijah pri Sv. Tomažu, v Središču ob Dravi in Veliki Nedelji. Zanimivo je, da je po številu učencev Sv. Tomaž presegel Središče ob Dravi. Vendar bo najbrž preteklo še precej časa, da si bodo pri Sv. Tomažu lahko omislili godbo.
Učenci so vabljeni, da se v glasbeni šoli oglasijo 1. septembra med 13. in 15. uro, v Središču ob Dravi pa med 15.15 in 16. uro.
Viki Ivanuša
Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 02/771 24
Nova kolekcija šolskih nahrbtnikov že v trgovini
www.bikeek.si, info@bikeek.si
MM7&M
www.karatedoptui.com
Karate do klub Ptuj vpisuje nove člane od 6. leta naprej.
Za informacije o vpisu nas lahko pokličete
na telefonski številki 041 699 639 Andrej in 031 268 780 Jana
S treningom karateja pridobimo na koncentraciji, koordinaciji, notranji moči, nadzor nad izražanjem čustev, skladnem telesnem razvoju...
Foto: Viki Ivanuša
Glasbena šola bo kmalu rešena prostorske stiske, saj se prvič v njeni zgodovini urejajo prostori prav za potrebe glasbene šole. Obeta se 13 učilnic, zbornica, knjižnica, dvorana za godbo, dvorana za koncerte učencev ...
Unimacija
1.	PRIPRAVE ZA PREVERJANJE IN POTRJEVANJE NPR POSREDNIK/POSREDNICA
Zbiramo prijave na priprave za preverjanje in potrjevanje NPK posrednik/posrednica za nepremičnine, ki jih bomo v mesecu septembru izvajali v Mariboru. Rok prijave: 6. september oziroma do zapolnitve prostih mest. Pričetek priprav: 13. september.
2.	PREVERJANJE ZNANJA IN STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA NACIONALNO POKLICNO KVALIFIKACIJO POSREDNIK/POSREDNICA ZA NEPREMIČNINE.
Rok za prijavo v postopek preverjanja in potrjevanja NPK je 30. september.
3.	TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE RAZLIČNIH STOPENJ
Jeseni bomo pričeli z izvajanjem jezikovnih tečajev angleškega in nemškega jezika.
Več informacij najdete na www.animacija.si ali na telefonski številki 02 749 34 60. Animacija, d. o. o., Vinarski trg 2, Ptuj.
Preverite možnosti sofinanciranja s strani Zavoda za zaposlovanje.
Ponudbo izobraževalnih programov želijo še povečati
Ljudska univerza Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Kolektiv Ljudske univerze Ptuj
Ptujska Ljudska univerza je ena vodilnih tovrstnih ustanov v Sloveniji. Ponaša se z že 70-letno tradicijo. Izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje je prednostna naloga Evropske unije. Ljudska univerza Ptuj ima kot vodilna ustanova oziroma javni zavod na nacionalni ravni v MO Ptuj in regiji Spodnje Podravje izredno pomembno vlogo. Izobraženost prebivalstva postaja vse bolj pomemben dejavnik razvoja in zagotavljanja konkurenčnih sposobnosti posameznih regij in nacionalnega gospodarstva, poudarja direktorica LU Ptuj mag. Klavdija Markež.
Ljudska univerza Ptuj je v zadnjih desetih letih doživela temeljito kadrovsko, prostorsko in vsebinsko prenovo. Postala je sodobna izobraževalna, svetovalna in informacijska ustanova za izobraževanje odraslih in mladine ter tudi šolskih otrok na območju Spodnjega Podrav-ja. »Ponudba izobraževanja LU je bila vedno pestra in se je prilagajala potrebam lokalnega okolja. S svojimi izobraževalnimi programi je velikokrat pripomogla brezposelnim osebam do pridobitve prvega poklica ali prekvalifikacije. Kljub težkim časom v gospodarstvu in javnem sektorju, z velikim številom udeležencev, polnimi oddelki, novimi izobraževalnimi programi in velikim deležem sredstev, pridobljenih na mednarodnih razpisih, potrjujemo našo osebno angažiranost in motiviranost za delovanje in razvoj tega zavoda. S svetovanjem zaposlenih, s svojimi pristopi k delu in nenazadnje z zanimivimi izobraževalnimi programi pomembno prispevamo k dvigu izobrazbene ravni v lokalnem in širšem okolju, ranljivim skupinam ljudi pomagamo k ponovni socialni vključenosti, nekaterim tudi k motivaciji za življenje,« je pred novim šolskim letom povedala direktorica LU Ptuj mag. Klavdi-ja Markež.
Zadnji dve leti se intenzivno ukvarjajo z socialno ogroženimi in ranljivimi skupinami prebivalcev. Ponujajo jim svetovanje, informiranje, ponovno vključevanje v družbo in obilo prijaznosti ter motivacije za življenje. Vse to jim ponujajo brezplačno. Uspeh je izreden, ta način svoje javne službe
želijo v naslednjih letih nadgraditi, razviti in razširiti. Ljudska univerza in vsi njeni zaposleni niso zavezani le k strokovnemu delu in etični naravnanosti, temveč tudi k stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju in sistematično razvojnemu delu. Prednostno se želijo ukvarjati z deprivilegiranimi ciljnimi skupinami, kot so mladi osipniki, brezposelni, ženske, starejši odrasli, odrasli s posebnimi potrebami. Svojo programsko ponudbo želijo razširiti, v okviru svoje javne službe pa ponuditi veliko novih izobraževalnih programov. Ne glede na svojo specifičnost so enakovreden partner ostalim izobraževalnim institucijam v državi in tujini. S svojim delom, idejami in aktivnostmi si želijo postati še boljši, prepoznavnejši, prijazni do uporabnikov. Vizija Ljudske univerze Ptuj je postati prepoznavna, najkakovostnejša izobraževalna ustanova za izobraževanje odraslih na Ptujskem in širše. Njihov namen je osveščati javnost o pomembnosti in navzočnosti učenja v vseh starostnih obdobjih in na vseh področjih javnega življenja, je še posebej poudarila direktorica LU Ptuj mag. Klavdija Markež, ki že vrsto let uspešno vodi eno od najprepo-znavnejših ljudskih univerz v Sloveniji. Ljudska univerza Ptuj ni prijazna samo do ljudi, ki želijo izboljšati svojo izobrazbeno raven in tudi sicer izboljšati splošno razgledanost, temveč tudi do sodelavcev, saj gre tudi za kolektiv, prijazen do družine. Gre za kolektiv, v katerem si vsi skupaj in vsak posebej prizadevajo, da bi na svojem področju naredili še več za ljudi, željne znanja. Pri tem stavijo tudi na inovativnost.
Kot pravi mag. Petja Janže-kovič, koordinator projektov in organizator izobraževanj, je njegovo delo v zadnjem času povezano predvsem s pripravo in organizacijo projektnih aktivnosti, v katerih sodeluje Ljudska univerza Ptuj. V tem trenutku sodelujejo v sedmih projektih, ki so podprti z denarjem Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport. V glavnem so to najrazličnejši projekti izobraževanja in usposabljanja, ki so jih pridobili na podlagi razpisov. Že od leta 2005 uspešno izvajajo projekte Usposabljanja za življenjsko uspešnost, ki so predvsem
namenjen ranljivim ciljnim skupinam, brezposelnim, težje zaposljivim, ženskam, podeželskemu prebivalstvu, osebam s posebnimi potrebami. To so v prvi vrsti različni brezplačni formalni izobraževalni programi, ki omogočajo udeležencem lažji, učinkovitejši in predvsem hitrejši ter neboleč vstop v moderno globalno družbo. V preteklem šolskem letu so v usposabljanja uspešno vključili preko 300 kandidatov.
■ V|	V
Za cim vec
vseživljenjskega
ucenja
Zelo uspešni so bili tudi v programu računalniške pismenosti za odrasle, v katerem so doslej računalniško usposobili 132 uporabnikov. Najpomembnejši in največji med projekti LU Ptuj pa je prav gotovo Center vseživljenjskega učenja Podravje, ki so ga odprli konec leta 2008. Njegova vizija je oblikovanje poslovnih povezav in partnerstev med institucijami, ki podpirajo uresničevanje ciljev vseživljenjskega učenja. Eden splošnih ciljev je tudi povečati stopnjo udeležbe v vseživljenjskem učenju v okviru celotne populacije, kar izhaja tudi iz evropske strategije izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja. Posebej pa si prizadevajo, da bi pritegnili ženske, osebe z nedokončanim šolanjem in težje zaposljive osebe, da bi jim olajšali in pospešili dostop do novih oblik učenja, s posebnim poudarkom na neformalnem učenju.
Pomemben cilj Centra vseživljenjskega učenja Podravje je tudi vzpostaviti povezave med obstoječimi institucijami na lokalni, regionalni in evropski ravni. Mag. Petja Janžekovič posebej opozarja na projekt v okviru operacije Grundtvig Učna partnerstva, v okviru katerega so se osredotočili na ciljno skupino oseb z motnjami v duševnem razvoju. »V Sloveniji se za te osebe formalno izobraževanje zaključi, ko dopolnijo 18 let starosti. Želeli smo zbrati izkušnje, primere dobre prakse, 'know-how', in jih predstaviti v priročniku, ki bo vodilo drugim institucijam in ljudem, zainteresiranim za to problematiko. Priročnik je končan, zaenkrat
sicer še v angleškem jeziku, a je prevod že v teku. V LU Ptuj si namreč kot ponudniki izobraževanja odraslih želimo, da bi bilo splošno izobraževanje odraslih dostopno vsem,« je še posebej poudaril Janžekovič. Trenutna ima LU Ptuj vloženi dve prijavi za evropske projekte. Prvi je projekt DIGI, ki se ukvarja z digitalizacijo kulturne dediščine, drugi pa BUKA, ki je namenjen promociji in aktiviranju mladih kreativnih podjetnikov. Mojca Volk se kot organiza-torica izobraževanj že pet let prednostno ukvarja z organiziranjem izobraževanja za bodoče ekonomske tehnike. Njena naloga je udeležence izobraževanja čim bolj informirati o vsebini in izvedbi programa, o plačilnih pogojih, gradivu, predavateljih, ocenah in vsem drugem, kar morajo vedeti. Prav tako poskrbi za ustrezno vpisno dokumentacijo, izdajo sklepov o priznanih izpitih, zapis uvodnega pogovora in pripravo osebnih izobraževalnih načrtov ter osebnih listov. V že omenjenem programu sodeluje tudi kot predavateljica in ocenjevalka ter izpraševalka za 2. predmet poklicne mature. Kot namestnica predsednice Šolske komisije za poklicno maturo skrbi tudi za nemoten potek mature, za pravočasno obveščanje udeležencev o pri-četku poklicne mature, o izpolnjevanju pogojev za pristop k njej, o poteku ustnih zagovorov ter sodeluje pri vnosu in pošiljanju podatkov na Državni izpitni center ter pri pripravi spričeval. Aktivno pa sodeluje tudi pri zagotavljanju podpore pri izvajanju višješolskih programov (ekonomist) z referatom in rav-
nateljem GEA Collegea, Centra višjih šol, d. o. o. Mateja Hlupič, univ. dipl. ped., prof. soc., ima že 18-letne delovne izkušenj v izobraževanju odraslih in vodi svetovalno središče Ptuj - projekt ISIO (Informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih). Skrbi pa tudi za povezovanje s partnerji v lokalni svetovalni mreži. LU Ptuj je vključena v model presojanja in razvijanja kakovosti svetovalnih središč, s tem pa tudi potrebnih dokumentov za uvajanje kakovosti. Njeno delo je tudi koordinacija vzpostavitve petih dislociranih enot Svetovalnega središča Ptuj, in sicer v občinah Videm, Kidričevo, Destrnik, Markovci in Ormož. Cilj svetovalnega središča je ponuditi odraslim brezplačen dostop do svetovanja za izobraževanje in učenje, zagotoviti kakovostne storitve za izobraževanje in učenje ter učinkovito prispevati k vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje. Mateja je tudi učiteljica v programih Usposabljanje za življenjsko uspešnost. Bernarda Kvas kot organizatorka izobraževanja skrbi predvsem za koordinacijo med predavatelji in udeleženci izobraževanja. Pri svojem delu pokriva strokovna področja predšolske vzgoje in pedagoško-andragoškega izobraževanja, kot koordinatorica izobraževanja tudi pokriva področje srednjega poklicnega izobraževanja (program Prodajalec po osnovni šoli in Prekvalifikacija prodajalec), pa tudi tečaje usposabljanja za knjigovodska dela in računovodja. Središče za samostojno učenje Ljudske univerze Ptuj uspešno
deluje že dvanajst let, vodi ga Dušan Šilak. Po številu vseh kazalnikov se ptujsko Središče za samostojno učenje uvršča v sam vrh tovrstnih središč po Sloveniji. Udeležencem nudijo brezplačno učenje tujih jezikov, uporabo različnih računalniških programov, učenje strojepisja, brskanje po internetu. Vsakemu udeležencu je zagotovljena pomoč, svetovanje, nudenje informacij, spodbuda za delo in skrb za dobro počutje. Dušan Šilak skrbi tudi za tečaje računalništva, študijske krožke, svetovanje v Svetovalnem središču Ptuj, delo na projektih in CVŽU Podravje. Pohvalijo se lahko tudi z uspešno izvedenimi računalniškimi tečaji za odrasle. Posebej jih veseli, da se v tovrstna izobraževanja vključuje veliko starejših odraslih, pa tudi osebe s posebnimi potrebami.
Matjaž Habjanič dela kot organizator izobraževanj v programih: Predšolska vzgoja - srednje strokovno izobraževanje, Predšolska vzgoja - poklicni tečaj, Usposabljanje za voznika viličarja,Usposabljanje za upravljavca težke gradbene mehanizacije, Varstvo pri delu in Nacionalna poklicna kvalifikacija, usposabljanje za hišnika. Pri tem veliko pozornost posveča informiranju in kvalitetni predstavitvi programov. Od kvalitete uvodnega svetovanja je v največji meri odvisna odločitev posameznika za vključitev v izobraževanje. V LU Ptuj bodo veseli vsakega, ne glede na starost, ki bo našel izziv v njihovi široki ponudbi izobraževanja in vseživljenjskega učenja.
MG
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Mi smo šola!
8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
|BF
PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER Univsraa del Litorate
FAGOTA Dl STUDI EDUCATM Dl CAPODISTRJA
Unlv9f6ily of Prtnorska
FACULTV OF EDUCATIO« KOPER
™
DODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij
vrata programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja)
strokovni naslov: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz. diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS)
program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO - ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE DODIPLOMSKI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
VISOKA POSLOVNA SOLA 3 + 2
Vrela programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) strokovni naslov: diplomirani ekonomist (VS) oz. diplomirana ekonomistka (VS)
liruiba za riljeiohko izobraževanje - DODIPLOMSKI VISJESOLSKI STUDDSKI PROGRAM
Center riijih M, io.o.
hJndtlrmrao
EKONOMIST / EKONOMISTKA
ZauDaite aeneraciiam 73 H nvo I i n i h diDlomantov i
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Mi smo šola!
S 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
PRIČELI SMO Z VPISI V SREDNJESOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME:
PREDSOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK TRGOVEC
MATURITETNI TEČAJ
splošna matura za odrasle
-v sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice
Vpis poteka do konca septembra 2010.
VSTOPITE TUDI VI V ČUDOVITI SVET VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJAI
novo I
NOVE PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE:
SOCIALNI OSKRBOVALEC IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI HIŠNIK
KNJIGOVODSKA DELA SOBARICA
TRGOVEC- prekvalifikacija
www.lu-ptuj.siwww.pef.upr.siwww.ef.uni-lj.siwww.gea-college.si J www.cvzu-podravje.si
www.lu-ptuj.si
Nadoknaditi zamujeno ali najti nove poklicne poti
V kriznih časih več izobraževanja
Pretekla izobraževalna sezona je bila za Ljudsko univerzo Ormož ena boljših. Učilo, izobraževalo in usposabljalo se je 839 udeležencev. Večina je bila odraslih, oživili pa so ponovno tudi tečaje po vrtcih. Da so dejavnosti nemoteno potekale, so skrbeli trije redno zaposleni, dva delavca v javnih delih in 42 zunanjih sodelavcev.
Kot je povedal direktor Ernest Vodopivec, se je število udeležencev v primerjavi z izobraževalnim letom 2008/2009 lani povečalo za 31%. Na LU
Ormož si je mogoče pridobiti srednješolsko izobrazbo po programih Elektrotehnik, elektronik, energetik, Gostin-sko-turistični tehnik, Gastronomski tehnik, Ekonomski tehnik, Trgovec, Gastronom-ske in hotelske storitve in Računalnikar.
Opravljajo tudi priprave na preverjanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice in Operater/operaterka na CNC-stroju. Za formalne tečaje za pridobitev kvalifikacije
Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA OBMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Programi za poklic: gastronom hotelir (kuhar, natakar), prodajalec, računalnikar, ekonomski tehnik (PTI, PT), elektrotehnik PH, gastronomski tehnik PTI;
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce;
Računalniško usposabljanje: računalništvo za trgovce, knjigovodstvo na računalniku, Word, Excel, računalniška pismenost za odrasle; Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK); Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle; Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Jezikovna šola Ontario
Na trgu uspešni že 18 let
Individualno učenje je namenjeno vsakomur, šolarjem, študentom in odraslim, učitelj pa program učenja popolnoma prilagodi željam in sposobnostim slušatelja, glede na stroko, hitrost jemanja snovi ter urjenje določenih spretnostih.
Jezikova šola Ontario, ki ima svoje prostore na Novem trgu 6 na Ptuju, letos obeležuje že 18 let delovanja. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 z licenco za prevajanje in izobraževanje, nudi začetne in nadaljevalne skupinske jezikovne tečaje, individualno učenje, inštrukcije, prevajanje ter lektoriranje. Kot nam je povedala direktorica Jezikovne šole Ontario Ksenija Kozar, podjetje premore kar sedem stalnih predavateljev in več kot 15 stalnih prevajalcev, od katerih je večina tudi sodno zapriseženih. Vsi so visoko izobraženi in pokrivajo najrazličnejša strokovna področja. Jezikovna šola Ontario je znana po svojih kvalitetnih začetnih, nadaljevalnih in konverzacijskih jezikovnih tečajih za otroke in odrasle, nudijo pa tudi specializirane tečaje za podjetja. Tečaji potekajo na sedežu šole, so razdeljeni v šest stopenj, v začetno, štiri nadaljevalne in konverzacijsko stopnjo. Za tiste, ki že imajo predznanje, a ne vedo, v katero skupino bi se vpisali, so na njihovi spletni strani pripravili teste, na podlagi katerih se nato razvrstijo v skupine. Poleg skupinskih tečajev nudijo tudi jezikovne tečaje v parih in individualno učenje, ki je namenjeno vsakomur, v šolarjem, študentom in odraslim, ne glede na starost. Učitelj program učenja popolnoma prilagodi željam in sposobnostim slušatelja, glede na stroko, hitrost jema-
nja snovi ter urjenje določenih spretnostih. Učitelj in slušatelj se veliko pogovarjata, s čimer se urijo govorne spretnosti slušatelja, bogati se pa tudi njegov besedni zaklad. Individualne ure nudijo študentom pri pripravah za izpite, dijakom ter maturantom pri pripravah za maturo, mnogi pa individualne ure obiskujejo celo leto, da so vedno pripravljeni in jim je sproti vse jasno, spet drugi se za to odločijo šele pred testi in izpraševanjem, da se dobro pripravijo in preverijo svoje znanje, nekateri pa šele po slabi oceni, ko si jo želijo popraviti. Individualno učenje nudijo učencem, dijakom in študentom za slovenščino, nemščino, angleščino, italijanščino, francoščino in španščino, pa še za matematiko, fiziko, kemijo in elektrotehniko. Podjetje nudi tudi prevajalske storitve, uradno in strokovno prevajanje ter lektoriranje v slovenskem ali tujem jeziku.
Sedaj, tik pred vstopom v novo šolsko leto, vabijo otroke in odrasle, ki želijo pridobiti ali nadgraditi znanje tujih jezikov, da se vpišejo v jezikovne tečaje, ki se bodo začeli predvidoma v septembru in oktobru.
ONTARIO
d.o.o.
ontario@siol.net www.ontario.si Novi trg 6, Ptuj 02/ 779-10-80
rejšim uporabnikom so poleg učenja tujih jezikov ponudili tudi program računalniške pismenosti za odrasle, ki ga je v treh skupinah obiskovalo in uspešno zaključilo 36 slušateljev, starejših od 65 let. V LU Ormož se v veliki meri prilagajajo potrebam številnih brezposelnih. Na javni razpis so tako pripravili kar
17 sklopov, namenjenih tej populaciji in 10 so jih tudi uspeli pridobiti. Lani je usposabljanje za upravljavca težke gradbene mehanizacije v petih skupinah uspešno opravilo 44 udeležencev, tečaj za voznika viličarja pa je v petih skupinah opravilo 50 udeležencev.
Poleg tega v LU Ormož letno
izvedejo po tri študijske krožke po željah zainteresiranih. Spomladi so v prostorih, ki jih ima v uporabi LU, zaključili obsežnejša investicijska vlaganja in zamenjavo dotrajane opreme. Vrednost vseh vlaganj je znašala 39.067 evrov.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Direktor Ernest Vodopivec je zadovoljen, da so uspeli urediti učilnice in posodobiti opremo.
se danes odločajo tako mladi kot tudi starejši slušatelji, da si pridobijo poklice, za katere delodajalci še izkazujejo potrebo, kajti zaradi gospodarske krize je ostalo brez službe precej ljudi. Direktor je opozoril, da imajo številni brezposelni znanja in veščine, s katerimi niso več zaposljivi. V preteklem letu so na LU izvajali tudi intenzivne tečaje angleščine in nemščine za odrasle, multimedijsko podprto učenje angleščine in nemščine za starejše odrasle, program slovenščine za tujce in zgodnje učenje angleščine v vrtcu. Zlasti zadnji program je spodbuden, saj daje slutiti, da bi se lahko oživilo nekoč zelo razširjeno zgodno učenje tujih jezikov, ki je z uvedbo devetletke skoraj povsem zamrlo. Sta-
Zdravstveno zavarovanje
Ni statusa? Ni Panike!
Med številnimi vprašanji, ki se pojavljajo učencem, dijakom, študentom in njihovim staršem ob pričet-ku šolskega in študijskega leta, je zagotovo tudi, kako zagotoviti ustrezno zdravstveno zavarovanje. Nekaj zanimivih vprašanj v zvezi s to temo smo postavili Maji Bratovčak, vodji zastopstva Vzajemne v Ptuju.
»Najprej bi rada opozorila, da si morajo dijaki in študentje, ki izgubijo status, ter študentje, ki dopolnijo 26 let, po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju urediti obvezno zdravstveno zavarovanje tako kot vsi drugi občani in nato v 30 dneh urediti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj se mora v nasprotnem primeru upoštevati trimesečna čakalna doba.«
Ali obvezno zdravstveno zavarovanje krije vse stroške zdravstvenih storitev?
»Obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije polne cene zdravstvenih storitev, ki so predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da je treba za zdravstvene storitve, če nismo prostovoljno dopolnilno zavarovani, doplačati. Tveganju za doplačilo pa se lahko izognemo tako, da sklenemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije razliko med priznano vrednostjo zdravstvenih storitev in deležem, ki ga za te storitve pokrije obvezno zdravstveno zavarova-
Foto: M. Ozmec
Maja Bratovčak, vodja zastopstva Vzajemne v Ptuju
nje. S sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se izognemo doplačilom za razliko, ki bi jo morali sicer poravnati sami.« Kakšne pa so možnosti in cene dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj? »Pri Vzajemni smo pripravili poseben paket Vzajemna-Mladi. Premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je najnižja v Sloveniji in znaša 23,25 evra. Ponujamo tudi triodstotni popust za sklenitve preko interneta in krvodajalce. Ob sklenitvi paketa VzajemnaMladi zavarovanci prejmejo bon v vrednosti 20 evrov, s katerim lahko sklenejo katerega izmed številnih drugih zavarovanj iz naše ponudbe. Za vse nove zavarovance pa imamo pripravljeno še posebno darilo ob sklenitvi.«
Imajo zavarovanci lahko še kakšna druga zavarovanja
ali ugodnosti?
»Vzajemna svojim zavarovancem prav tako ponuja številne druge ugodnosti, kot so posebej ugodna nezgodna zavarovanja, zavarovanje za nadomestila, zavarovanje za specialistične zdravstvene preglede brez čakalne dobe, popuste v slovenskih zdraviliščih, termah in wellness centrih, popuste pri jezikovnih tečajih, tečajih varne vožnje, turističnih agencijah, optikah itd.«
Kje vse pa lahko občani sklenejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in kakšni so pogoji za sklenitev zavarovalne pogodbe? »Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se lahko sklene v vseh poslovalnicah Vzajemne, preko spletne strani www.vzajemna.si ali preko brezplačne telefonske številke 080 20 60.«
-OM
Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini
Se odpravljate na počitnice?
Da bo potovanje čim bolj brezskrbno, priporočamo sklenitev zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini Vzajemna Tujina.
Ne spreglejte ugodne ponudbe in novosti:
MULTITRIP PAKET - za tiste, ki se pogosto odpravljate v tujino. MINI, MEGA, MAKSI PAKET - ugodne premije za visoke zavarovalne vsote.
DRUŽINSKI PAKET ZAVAROVANJE ZA HRVAŠKO - z nizkimi premijami za brezskrbne počitnice ob Jadranu.
Več informacij poiščite na www.vzajemna.si.
Nagradna igra! Katero stvar bi vzeli s seboj na samotni otok?
Pošljite nam vaš odgovor. Poiščite nagradni kupon v poslovalnicah Vzajemne ali pa odgovorite na spletni strani www.vzajemna.si in med vsemi sodelujočim bomo izžrebali dobitnike nagrad. Več o nagradni igri si preberite na www.vzajemna.si. Nagradna igra traja od 23.6. do 15.9.2010.
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
{((«08020 60 ) www.vzajemna.si
Nezgodno zavarovanje šolarjev in študentov
Kaj je treba vedeti pred sklenitvijo pogodbe?
Nesporna je ugotovitev, da nesreča nikoli ne počiva. Nezgoda je po svoji definiciji enkraten, nenaden in negotov dogodek, povzročen s hipnim delovanjem zunanje sile na človeško telo, neodvisno od njegove volje, ki povzroči poškodbo telesa. In v takih primerih je dobro, če so tudi naši šolarji nezgodno zavarovani.
Vsaka nezgoda pa zahteva trenutno pomoč ali zdravljenje pri zdravniku, lahko pa nas doleti delna ali popolna invalidnost ali (bog ne daj) celo nenadna smrt. Kaj vse je treba vedeti o nezgodnem zavarovanju za predšolske, osnovnošolske otroke, dijake in študente, smo povprašali zavarovalnega agenta Aleša Kirbiša.
»Ker se bliža konec počitnic in s tem tudi začetek novega šolskega leta, zavarovalnice že sedaj pripravljajo razne akcije nezgodnih zavarovanj predšolskih in šolskih otrok. Nevarnost, ki nam preti na vsakem koraku, nas opozarja, kako smiselno je imeti sklenjeno nezgodno zavarovanje naših predšolskih in šolskih otrok. Kajti, resnici na ljubo,
nezgodno zavarovanje nam na nek način nudi 'zadoščenje' vsega, kar smo pretrpeli v nezgodi.«
Na kaj pa morajo biti učenci oziroma njihovi starši še posebej pozorni?
»Starši, ki zavarujejo svojega otroka in sprejmejo pogoje posamezne zavarovalnice, naj bodo predvsem seznanjeni, proti kakšnemu riziku
INVALIDNOST 100%	INVALIDNOST DO 100%	NEZGODNA SMRT	SMRT ZARADI BOLEZNI	DNEVNA ODŠKODNINA	BOLNIŠNIČNI DAN	ZDRAVILIŠKI DAN	LETNA PR
32,000 €	16,000 €	4,000 €	2,000 €	5,00 €	5,00 €	5,00 €	32,14 €
32,000 €	16,000 €	4,000 €	2,000 €	4,00 €	4,00 €	4,00 €	27,01 €
32,000 €	16,000 €	4,000 €	2,000 €	3,00 €	3,00 €	3,00 €	21,89 €
24,000 €	12,000 €	3,000 €	1,500 €	3,00 €	3,00 €	3,00 €	20,27 €
16,000 €	8,000 €	2,000 €	1,000 €	2,00 €	2,00 €	2,00 €	13,50 €
64,000 €	32,000 €	8,000 €	4,000 €	0,00 €	0,00 €	0,00 €	12,96 €
32,000 €	16,000 €	4,000 €	2,000 €	0,00 €	4,00 €	4,00 €	9,01 €
16,000 €	8,000 €	2,000 €	1,000 €	0,00 €	4,00 €	4,00 €	5,76 €
NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2010/11
I
\

Začnite šolsko leto 2010/11 z odlično potezo. Poiščite brošuro s pristopno izjavo v vrtcu oziroma šoli, pri našem zastopniku ali v naših poslovalnicah. Ali pa zavarovanje enostavno sklenite prek spletne strani www.triglav.si/skleni.
NAJ BO VARNOST NA PRVEM MESTU
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D.
MODRA ŠTEVILKA
Foto: M. Ozmec
Nesreča nikoli ne počiva, zato je dobro, če si tudi med šolanjem ali študijem zagotovimo nezgodno zavarovanje.
je zavarovan njihov otrok in kakšna kritja posamezna zavarovalnica ponuja. V osnovi sta zavarovana dva rizika, in sicer za primer invalidnosti ter nezgodne smrti. K tema osnovnima rizikoma pa je mogoče pri posameznih zavarovalnicah priključiti tudi še riziko dnevne odškodnine, bolnišnični dan, zdraviliški dan in pa smrti zaradi bolezni.«
Kakšne pa so cene teh zavarovanj in predvsem kakšne so višine zavarovalnih vsot?
»Višine zavarovalnih vsot in cene letnih premij pri Zavarovalnici Maribor so zajete v naslednji spodnji tabeli. Pri Zavarovalnici Maribor vsako leto v času od 1. avgusta do 31. oktobra poteka akcija nezgodnega zavarovanja predšolskih, osnovnošolskih
Uresnicimo otroške sanje
N^j vaš otrok pospremi vrhunske nogometaše na Igrišče!
S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja za šolsko leto 2010/2011 pri Adriaticu Slovenici, bo vaš mali nogometni navdušenec sodeloval v super nagradnem žrebanju. -«& In z malce sreče, bo morda prav on pospremil nogometaše na tekmi Slovenije in Ferskih otokov, ki bo 8.10.2010 v Sloveniji.
Uresničimo nogometne sanje našim otrokom. Več informacij na www.asnogometnesanje.si
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. ■ Članica Skupine KD Group
otrok, dijakov in študentov. Na ta način že naši zvesti zavarovanci prejmejo direktno pošto na domači naslov, v njej pa je zloženka ter pristopnica o nezgodnem zavarovanju, ki jo plačajo in s tem potrdijo jamstvo za nezgodno zavarovanje.«
Sicer pa se lahko šolarji nezgodno zavarujejo tudi na svojih šolah?
»Akcija poteka tudi v okviru šol, ki imajo prav tako zloženko z vsemi potrebnimi informacijami o nezgodnem zavarovanju ter seveda pristopno izjavo. Nezgodno zavarovanje pa je mogoče skleniti tudi pri vsakem posredniku, zastopniku, v agenciji, predstavništvu ter na vsaki enoti, ki ima pogodbo z zavarovalnico.
Prav tako je šolska nezgodna zavarovanja mogoče skleniti pri kateri koli slovenski zavarovalnici, ki pa ponujajo različne oblike kritja. Največkrat je cenovno najugodneje prav v času šolske akcije, se pravi na začetku šolskega leta, saj se v večini osnovne šole povežejo z zavarovalnicami, ki že otrokom oziroma šolarjem razdelijo zloženke ter pristopne izjave. Sam sem mnenja, da naj vsak posameznik oziroma starš sam presodi, pri kateri zavarovalnici bo zavaroval svojega otroka.« Kaj pa, če se za zavarovanje odločimo pozneje, ali je možno skleniti zavarovanje tudi med šolskim letom?
»Vsekakor, nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine je mogoče skleniti tudi med letom, izven šolske akcije, saj zavarovalnice ponujajo različne oblike zavarovanja. Lahko se jih zavaruje individualno oziroma posamezno, kot člana družine oziroma v okviru družinskega zavarovanja, kot kolektivno nezgodno zavarovanje, starši pa lahko zavarujejo svojega otroka tudi preko svojega delodajalca, seveda če ima delodajalec sklenjeno kolektivno nezgodno zavarovanje za zaposlene.«
_Prevozi - dobro je vedeti
Subvencioniran prevoz le za ljubljanske dijake in študente
Foto: SM
Subvencionirana cena za mesečno vozovnico Ljubljanskega potniškega prometa bo veljala le še za dijake in študente iz ljubljanske mestne občine.
Prvega septembra začne v Ljubljani veljati novo določilo mestnega odloka, po katerem bo nižja, subvencionirana cena za mesečno vozovnico Ljubljanskega potniškega prometa veljala le še za dijake in študente iz ljubljanske mestne občine, medtem ko bodo vsi ostali, ki nimajo stalnega prebivališča v prestolnici, morali plačevati polno ceno prevozov.
Zoper takšno odločitev se je sicer javno oglasil podmladek SDS (SDM), ki takšno potezo vodstva občine ostro obsoja in pravi, da je nesprejemljiva z vidika razglaševanja Ljubljane kot univerzitetnega mesta »Prestolnica v svojih pogledih ne sme biti ozka in izključe-valna, saj mora združevati mlado in staro, različne narodnosti, stalno in začasno prebivalstvo ter občasne turistične obiskovalce. Dijaki in študenti dajejo Ljubljani kulturni in intelektualni utrip in prav zaradi njih jo imenujemo univerzitetno središče. Za župana, ki zase pravi, da ni politik, temveč podjetnik, bi morala, če nič drugega, zaleči naslednja povsem ekonomska utemeljitev: dijaki in študentje, ki prebivajo v Ljubljani, mestu plačujejo za nastanitev in prehrano, kori-
stijo gostinske storitve in so nenazadnje priročna delovna sila, ki je med delodajalci predvsem v časih dopustov še kako zaželena. Če k navedenemu prištejemo še ves intelektualni, športni in kulturni doprinos dijakov in študentov za slovensko prestolnico, za ljubljanskega župana in njegove zasledovalce sploh ne bi smelo biti dvoma, da se 'splača' v mesto pritegniti čimveč učeče mladine. Nenazadnje, kaj pa bi bila Ljubljana brez intelektualnega podmladka - manjše provincialno mesto. To pa zagotovo ne more in ne sme biti v našem interesu,« so v javni izjavi zapisali člani SDM.
»Namera o ukinitvi subvencioniranega prevoza za študente in dijake, ki niso občani MOL, je po našem mnenju le ena od posledic dejstva, da se država in MOL še nista dogovorili o financiranju MOL. Ne zdi se nam primerno, da se nesoglasja med državo in mestom rešujejo na plečih dijakov in študentov,« so dejali v ŠOU Ljubljana. Od prvega septembra letos bodo tako mesečne vozovnice za dijake, študente in upokojence, ki niso Ljubljančani, dražje za 100 odstotkov. Do-
sedanja subvencionirana cena mesečne vozovnice je namreč znašala 17 evrov, od septembra naprej pa bodo Neljubljančani zanjo odšteli 34 evrov. »Ministrstvo za promet ne bo prevzelo subvencioniranja dijakov in študentov
za linijski prevoz v mestnem prometu,« so namreč sporočili z direktorata za promet na ministrstvu za promet (MP). Pristojnosti za urejanje mestnega linijskega prometa ima MOL, zato je odločitev o subvencioniranju vozovnic
odločitev izključno MOL, so svojo odločitev še pojasnili na direktoratu.
Sicer bi subvencije za mesečne vozovnice lahko prevzele posamezne občine za svoje dijake in študente, ki se šolajo v Ljubljani, vendar je to
stvar odločitve oziroma sklepa vsakega občinskega sveta posebej. Zaenkrat pa je težko pričakovati, da bodo župani občin do konca avgusta zaradi te problematike sklicevali izredne seje občinskih svetov.
SM
J^M PRIZMA zavarovanja Danes za jutri
"ZOJINA "ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Kot starši si želimo, da bi svojemu otroku vedno stali ob strani, mu peli uspavanke, popihali ranico, če bo padel s kolesom.
Radi bi plesali na njegovi poroki, mu pomagali kupiti stanovanje in pazili na njegove otroke. Radi bi mu podarili ves svet.
Štipendijsko naložbeno zavarovanje ZM PRIZMA Junior vam nudi:
finančno varnost otroka v primeru smrti staršev, izplačilo zavarovalne vsote v primeru hujše bolezni,
zavarovanje za primer nezgode staršev in otroka,
vstop na kapitalske trge že z nizkimi vložki, investiranje denarnih sredstev v skladu z naložbenimi pričakovanji,
potencial doseganja višjih donosov kot pri klasičnih oblikah zavarovanja, možnost spremembe in prilagodljivost oblike zavarovanja glede na vaše želje in potrebe, privarčevana sredstva lahko upravičencu izplačamo v enkratnem znesku ali z mesečnimi izplačili v obliki štipendije.

Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
•	ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjer koli boš, tudi na počitnicah
•	ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami
080 19 20
www.ZavarovalnicaMaribor.si
Z mesečno, polletno ali letno vozovnico.
Letna vozovnica - 4 mesece brezplačne vožnje.
' Slovenske železnice
Šolska moda
Bolj tradicionalna in manj trendovska
Šolski zvonec bo zazvonil in šolska vrata se bodo kaj kmalu ponovno odprla. Novo šolsko leto, novi modni trendi v šolskih klopeh. Seveda je moda v šolskih klopeh zelo raznolika in se spreminja ne le iz leta v leto, temveč tudi vmes. V veliki meri pa je trendovska moda šolarjev in predvsem njihovih staršev, ki oblačila kupujejo, povezana z medijskimi zgodbami njihovih vrstnikov. Največji problem imajo šolarji gotovo ravno v tem, da morajo njihova želena oblačila finančno podpreti njihovi starši.
Prvi dnevi novega šolskega leta so glede na letni čas še vedno obsijani s soncem in tako se tudi pri oblačilih nadaljuje s poletno garderobo. Res pa je, da nas zjutraj že lahko preseneti hladnejše jutro, kar pomeni, da že moramo poskrbeti za kakšno jopico, pulover ali tanjšo jakno. Tako se torej, bolj tradicionalno in manj trendovsko, nadaljuje poletna moda, ki pa je pri deklicah venomer bolj razigrana in raznolika, tako v krojih kot tudi v barvni paleti. Pri fantih pa je opaziti, da se zadnjih nekaj let v njihovo modo skuša »vriniti« moška moda. Letos je to opazno predvsem v recimo temu angleškem stilu oblačenja, kjer so tudi pri otrocih dobile mesto srajčke, pleteni puloverji
na V izrez, klasični modeli hlač. Za tiste, ki pa želijo biti v popolnem trendu, pa ne bo šlo brez obveznega telovnika in klobuka ali kape - mali Justini in Bradi.
Tudi pri deklicah je seveda opaziti določene elemente ženske mode, vendar v manjši meri. Vsekakor pa je izbor oblačil za deklice vedno širši. Že v osnovi imajo dekleta in ženske prednost, saj lahko oblečejo tako hlače kot krilo ali obleko, pri fantih pa se vse ustavi pri hlačah, ki pa so lahko dolge ali krajše in seveda različnih materialov, barv in vzorcev.
Kako pa bodo hodili oblečeni šolarji po ulicah Ptuja in Ormoža ter drugih krajev?
Brez dvoma bo velika večina, tako šolarjev kot šolark, v svoji garderobi ostala zvesta kavbojkam, bombažnim majicam in puloverjem. Dekleta bodo tu in tam mogoče posegla po kakšni oblekici ali krilcu, obule pa bodo visoke ali nizke »najkice« ali »olstar-ke«. Kaj pa nam predstavljata naša današnja manekena, pr-vošolček Jaka in že izkušena šolarka Lucija?
Za tople dni bo Jaka oblekel bermuda hlače iz belega platna z navpičnimi rdečimi in modrimi črtami. K temu se lepo poda bela majica in za hladnejše jutro še rdeč pulo-verček, ki ga na poti iz šole lahko zaveže okoli pasu. Še
Drugi predlog za stajlinge v šolskih klopeh je bolj v safari slogu
Jaka k zelenim platnenim, sicer dolgim hlačam, ki pa se lahko po potrebi tudi zavihajo
in skrajšajo, obleče bež majico s potiskom in obuje rjave sandale. Za vsak slučaj je dobro, da si preko ramen obesi še jopico s kapuco. Za zdravo hrbtenico bo skrbel s svojo šolsko torbo, ki jo bo vlekel na koleščkih.
v športne čevlje skoči in mornarski slog je popoln. Lucija bo tople dni izkoristila, da še zadnjič obleče kratko sivo oblekico. Zraven bo oblekla ali ovila okrog ramen
Foto: Črtomir Goznik
temno sivo majico z dolgimi rokavi, okrog vratu pa igriv lila šal z resicami. Obula bo visoke platnene, kariraste »naj-kice«, si nadela šolsko torbo in pot pod noge.
Foto: Črtomir Goznik
na vsa otroška oblačila od 20.-31.8. 2010
Popust ne velja na otroško spodnje perilo in bodije, pižame, copate, obutev, nogavice in otroške modne dodatke. Popust se obračuna na blagajni. Akcije/popusti se med seboj izključujejo, razen popusta TO! Popust TO! se obračuna od končnega zneska računa, v katerem so že upoštevani morebitni akcijski popusti. Akcija ne poteka v prodajalnah Modiana Oudet.
maxi
Modiana, d.o.o., Dunajska 110, Ljubljana
Foto: Črtomir Goznik
bo Jaka oblekel temno modre platnene hlače in temno modro bombažno majico. Preko bo oblekel bež pulover s kapuco, ki ima na sprednji strani potisk. Obul bo modre športne copate, v katerih najdemo bele in rdeče detajle. Za sodelovanje se zahvaljujemo našima malima mane-kenoma Luciji in Jaku, ki sta nosila oblačila iz prodajalne Oviesse, h katerim sta obula čevlje iz Alpine, po nahrbtnika pa sta šla v prodajalno Leonardo.
Sanja Veličkovic
Lucija bo k beli romantični, platneni bluzici oblekla kratko zeleno krilce z volančki. K temu bo obula še rjave sandale.
Pa smo že pri jeansu
Lucija bo k ozkim modrim kav-bojkam kombinirala pink majico, okoli vratu pa ovila moder šal. Za hladnejše jutro si bo preko rame obesila še rjavo športno, usnjeno jakno. Obula bo modre, usnjene sandale. Jaka bo k modrim kavbojkam oblekel črtasto, sivo-modro majico z dolgimi rokavi. Okrog pasu si bo ovil še siv, tanek puloverček, obul bo modre, športne čevlje z oranžnim detajlom, ki ga najdemo tudi v našitku na črtasti majici.
Še ena kombinacija s temnejšim jeansom
Lucija bo k črnim, ozkim jeans hlačam kombinirala belo majico s tiskom, ki ga najdemo tudi na vetrovki, ki jo bo oblekla čez majico. Barve tiskanega kockastega vzorca so močne, razigrane in mladostne. Še črne, nizke »najkice« obuje in lahko se odpravi proti šoli. Za pravi športni college stajling
Foto: Črtomir Goznik
_Brezplačna ponudba prostih sob na spletu
Mariborska Kamrica v pomoč
Kamrica je borza študentskih sob in stanovanj, ki so jo pred šestimi leti skupaj ustanovili Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), Študentski servis Maribor in Zavod PIP. Študentje, ki jim ne bo uspelo priti do proste postelje v študentskem domu, lahko sobo ali stanovanje še pravočasno poiščejo preko spletne strani Kamrica.
Kamrica deluje v okviru portala za mlade Dostop.si, v modulu bivanje (www.dostop.si/ kamrica), kjer sta zbrana tako ponudba kot povpraševanje po sobah in stanovanjih (oddaja oglasa je brezplačna). Najemnikom in najemodajalcem pa Zavod PIP brezplačno nudi še pravno pomoč, posredovanje pri sklepanju najemnih razmerij, pripravo najemne pogodbe, posredovanje v primeru spora, pa tudi možnost arhiviranja najemnih pogodb. V šestih letih delovanja je bilo preko Kamrice oddanih več kot 23.500 oglasov, od septembra 2009 je bilo zabeleženih približno 155.000 obiskov 87.500 različnih obiskovalcev. Spodbudno je še, da se vse več uporabnikov, tako najemodajalcev kot najemnikov spletne strani, odloča za pravno svetovanje, povezano z najemnimi razmerji. »V teh letih urejanja spletne
e*
m1
Prispela Jesenska kolekcija!
PTUJ, Heroja Lacka 3
otrošKa obutev
wwuj.ciciban.info
Na voljo tudi čevelj« iz minulih sezon po ugodnih cenah.
Lidija Kupčič-Tarkuš s.p. Šolska ul. 33,2341 Limbuš
V šestih letih delovanja je bilo preko Kamrice oddanih več kot 23.500 oglasov.
borze študentskih sob in stanovanj neprestano beležimo porast obiska strani in oddanih oglasov, kar nam daje priznanje za delo, ki ga opravljamo. V Zavodu PIP se trudimo, da bi bil ta portal uporabniku prijazna stran. Zato smo pred kratkim, skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, uvedli nekatere spremembe, ki so enostavne za uporabo in s čimer smo omogočili še prijaznejšo in kvalitetnejšo ponudbo. Izpostavimo lahko možnost dodajanja fotografij stanovanja oz. sobe k oglasom, ogled lokacije na zemljevidu in prevod ponudbe v angleščino za potrebe tujih
študentov, ki pridejo v Maribor,« je povedal Miha Šimon iz Zavoda PIP.
Če vas ponudba Kamrice zanima, lahko še več informacij pridobite na telefonski številki 02 234 21 46, na elektronskem naslovu info@kamrica. net, osebno v Zavodu PIP ter v vseh enotah Študentskega servisa Maribor. Oglas je moč oddati osebno v Zavodu PIP, po telefonu ter preko spletne strani www.dostop.si/kamri-ca, kjer se do konca avgusta ni potrebno registrirati za podrobnejši ogled prostih sob, so še sporočili s ŠOUM.
SM (vir: ŠOUM)
Prenosnik HP g72-130
Procesor: Intel Core ¡3-33C>V.2.13 Zaslon: 17.3" LED HPsBrightV^ f' Spomin: 4096MBjDDR3n^ .. \ Trdi disk: 500GB SATA Grafika: ATI HD 5430 51"2MBD.DR. Optični pogon: DVD+/-RW i/Vi Operacijski sistem;. WINDOWS 7y\
www.pover DUnei
Osojnikova cesta 21, 2250 Ptuj
info@poveron.net
059/966-776 • 051/667-666
¡nfo@poveron.net
059/966-776 • 051/667-666
Osojnikova cesta 21, 2250 Ptuj
Za lažje šolske dni!
Intel Dual Core E5300 (2,60GHz) 3072 MB DDR2 800Mhz 500 GB SATA2/7200 NVIDIA GeForce gt 220 1GR
wmpover 1 H na
Osebni računalnik Fujitsu Siemens P1500 + Multifunkcijska naprava MP250
7anet imajo obroči iirolt irbot> modernih o£al J katerimi bo njihov vid popoln, oi\ pa za&itene.
yS kofm


li
srr
optika kuhar
Vodnikova ul. 2, SI - 2250 Ptuj, tel.: + 386 (02) 787 86 36 www.optika-kuhar.si
Foto: SM
i/^ilMliL
prodaja obutve
Podvinci • Svečano odprtje igrišč
Pomembna pridobitev za nove generacije mladih
Čeprav se bodo praznični dnevi ob letošnjem prazniku ČS Rogoznica pričeli šele ta konec tedna, je bilo praznično na nogometnem igrišču NK Podvinci že v nedeljo, 15. avgusta, ko so svečano odprli dve igrišči, večje in manjše, z naravno travo. Gre za investicijo v vrednosti 80 tisoč evrov, od tega je prispevek MO Ptuj 60 tisoč evrov, za 20 tisoč evrov pa je bilo opravljenega prostovoljnega dela članov NK Podvinci, ki je začel svojo pot pred 31 leti, je povedal predsednik Mitja Lah.
Čeprav so se še nekateri pred leti nasmihali, ko so nogometno igrišče v Podvincih poimenovali stadion, danes ni več tako. Podvinčani imajo danes zavidljive igralne površine, od skupnega števila 250 članov NK Podvinci pa jih je kar 150 vključenih v tekmovalni sistem. V klubu danes delujejo tri selekcije, ki tekmujejo v MNZ Ptuj.
Mitja Lah je ob najnovejši pridobitvi povedal, da si želijo, da bi kmalu izginili še kupi zemlje, da bi dobili še kakšno uporabno površino. Zahvalil se
Foto: Črtomir Goznik
Srečanje veteranskih ekip Podvincev in Juršincev, ki je že tradicionalno, je letos privabilo tudi ekipo MO Ptuj.
je MO Ptuj za prispevek, v NK Podvinci si takšne podpore želijo tudi v bodoče. Zahvalil pa se je tudi drugim sponzorjem in donatorjem. Župan MO Ptuj Štefan Čelan je povedal, da se v MO Ptuj trudijo, da bi na športna igrišča pritegnili čim več mladih, zraven njih pa tudi
očete, dedke in tudi mame. Ker ne morejo reflektorjev postaviti na Mestni stadion, da ne bi pokvarili vedute Ptuja, bo treba najti neko novo lokacijo za postavitev. Podvinška igrišča z zadnjimi pridobitvami so lahko idealna lokacija za njihovo postavitev. Glede na to, da je
v neposredni bližini še nekaj prostih zemljišč, ni nerealno,
da ne bi mogel na tej čudoviti lokaciji v prihodnje zrasti novi
Mestni stadion. Kar pa zadeva kupe zemlje, ptujski župan pričakuje, da jih kmalu ne bo več in da bodo Podvinčani kmalu bogatejši še za igrišče z umetno travo. Malo se zatika s prostorsko dokumentacijo. Zbrane je v nedeljo ob novih podvinških športnih pridobitvah pozdravil tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je bil vesel povabila na veteransko srečanje ekip Podvincev in Juršincev, ki je letos privabilo tudi veteransko ekipo MO Ptuj, v kateri je igral tudi ptujski župan. Vesel je tudi, da na teh lepih igriščih lahko igrajo juršinski nogometaši, ki sestavljajo tudi polovico podvinške nogometne ekipe.
Tekma med Podvinci in Jur-šinci se je končala z rezultatom 3:0, tekma med Podvinčani in MO Ptuj 1:0, tekma med Juršin-ci in MO Ptuj pa se je končala z rezultatom 3:0. Bolj kot za tekmovalne rezultate je šlo v nedeljo za druženje in veselje ob novi pridobitvi, ki bo služila novim generacijam nogometnih navdušencev. V zaključnem delu pa so se poveselili še ob dobri hrani in kapljici.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Številni gostje so preizkusili travnato površino novih igrišč v Podvincih.
Poli maraton v očeh domačinov
Kaja Smolinger, ena najmlajših udeleženk 7. Poli maratona
Z očkom in mamico že tri leta obiskujemo Poli maraton, saj imajo v očkovi službi organiziran Poli maraton za vso družino. Zjutraj na dan Poli maratona kolesa naložimo v avto in se odpeljemo do letališča Mo-škanjci. Vsako leto mislim, da nebom zmogla prevoziti srednje, 30-km trase, saj se mi zdi, da nisem dovolj pripravljena, vendar sem na koncu vedno zmogla, pa še zabavno je bilo. Na startu Poli maratona je vedno gneča in moram paziti, da ne padem. Med vožnjo opazujem naravo, seveda pa gledam tudi na cesto, da ne trčim v drugega ko-
lesarja. Vsako leto se maratona udeleži tudi moja prijateljica in njena družina ter tudi moj bratranec. Tako imam družbo in se po končanem kolesarjenju skupaj usedemo v šotor, pojemo kosilo, potem pa gremo tekmovat s kolesi po letališki progi. Občutek na Poli maratonu je super, še bolj zanimivo pa bi bilo, če bi nam prihodnje leto pripravili novo traso. Pohvalila bi še organizacijo in spremstvo na poti maratona. Želim si, da bi letos na maratonu srečala še več prijateljev, sošolcev in sorodnikov.
Rokomet • Drava Ptuj, 2. liga vzhod
V novo sezono izključno z domačimi igralci
V ponedeljek je bilo konec počitnic tudi za rokometaše Drave. Nova trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo sta na prvi trening popeljala 17 igralcev. V začetku bo poudarek na nabiranju kondicije, prisotna pa bo tudi žoga. Jedro ekipe (cca. 20 igralcev) bodo letos sestavljali igralci, ki so še lani nastopali v kadetski kategoriji, letos pa bodo tekmovali tako za mladince kot tudi člane.
Cilj ekipe, ki bo delovala na povsem amaterski ravni, je v prvi vrsti nabiranje izkušenj. Dejstvo je namreč, da bo Drava v članski konkurenci igrala proti objektivno močnejšim tekmecem in le na ta način bodo mladi fantje lahko napredovali. Prav zaradi tega
tudi ni konkretnejših tekmovalnih ciljev. Igrati želijo kar se da atraktiven rokomet, ki bi v dvorane privabljal čim večje število gledalcev. Seveda pa to ne pomeni, da bodo v ligi samo igrali, želijo si kakšnega »skal-pa« tekmecev in nasprotnikom nuditi čim boljši odpor. Rokometni klub iz Ptuja bo letos v ligah zastopalo šest selekcij, iz piramide mlajših selekcij pa bodo črpali igralce za člansko ekipo tudi v bodoče. Treningi potekajo petkrat tedensko, že kmalu pa sledi tudi igranje prijateljskih tekem.
So pa v klubu izpostavili težave s športnimi objekti, konkretno z dvoranami na Ptuju, ki se pojavljajo iz leta v leto. Bistvo je v tem, da v času, ko
se pričnejo priprave, so objekti povečini zaprti, tako da so v klubu v veliki meri odvisni od vremena, saj večino začetnega dela priprav ravno zaradi zgoraj omenjenih težav opravijo na prostem.
Za konec dodajmo, da se je treningom ptujskega rokometnega kluba na svojo željo priključil tudi Matej Bračič. Gre za domačega igralca, ki je bil v pretekli sezoni posojen sosedom iz Gorišnice. Ali bo ta odlični igralec ostal v domačem mestu, je v tem trenutku prehitro govoriti, saj Bračič čaka na primerno ponudbo od drugod, bojda pa ni izključen scenarij, da odide v tujino.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski rokometaši so s pripravami na novo sezono pričeli prejšnji ponedeljek
-i".
maraton
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Nogomet • NK Stojnci, 3. SNL vzhod
Želimo med prvih pet
Prihajajoči konec tedna se bo pričelo tudi tekmovanje v 3. SNL vzhod. V njem bodo tudi letos nastopili nogometaši Stojncev, ki so že nekaj let stalnica v 3. ligi. Tudi letos so v Stojncih, podobno kot že nekaj let pred tem, sestavili ekipo, ki bo konkurirala za zgornjo polovico lestvice. »Kanarčki« so odigrali številne prijateljske tekme pred začetkom lige, nasprotniki pa so bile kvalitetne ekipe tako iz Slovenije kot iz Hrvaške.
Moštvo se je tudi letos kar precej okrepilo, saj so v klub prišli Robert Mikulin (Hrvaška), Kristjan Ratek (Dornava), Luka Gajšek (Hajdina) in Marko Roškar (Poli Drava). V klubu zelo cenijo zgledno sodelovanje z našima najboljšima kluboma Aluminijem in Labodom Dravo. Plod odličnega sodelovanja so tudi naslednji novinci: iz vrst Kidričanov na dvojno registracijo prihaja odlični vratar
Denis Zajc, medtem ko bosta iz ptujske ekipe Stojncem na dvojno registracijo pomagala Aleš Gril in Dan Krajnc. Kljub vsem tem prihodom pa velja omeniti, da stanje v ekipi ni povsem rožnato. Poškodovana sta namreč Matjaž Korez in Primož Pernek, čas njune vrnitve pa je v tem trenutku še zavit v tančico skrivnosti.
O ciljih pred začetkom prvenstva je več povedal športni direktor Stojncev Andrej Lešnik: »Cilji so tako kot vsako leto povezani z mesti pri vrhu; zadovoljni bi bili z uvrstitvijo do 5. mesta. To je naša dolžnost do sponzorjev in tudi navijačev. Vsekakor pa je glede na to, da se še prvenstvo ni začelo, težko govoriti o končni uvrstitvi. Sicer pa želim izpostaviti neugoden žreb na začetku prvenstva, saj se bomo pomerili z ekipami, ki bodo po mojem mnenju krojile vrh tre-tjeligaške lestvice - to so Simer
Brez zadetkov na generalki: Carrera Optyl - Paloma Sladki Vrh 0:0
CO ORMOŽ: Šnajder, Velečič, Kardum, Mesarec, Piberčnik, Kolarič (Jurčec), Strmšek, Saš. Fijavž, Za-dravec, Košnik, Štiberc. Trener: Aleš Jurčec
Trener Ormožanov Aleš Jurčec si je tekmo proti Palomi zamislil kot generalko pred prvenstvom, vendar lahko rečemo, da generalka ni uspela, saj je štajerski ligaš srečanje odigral brez polovice ekipe. Zaradi dopustov in ostalih obveznosti so manjkali Habjanič, Prapotnik, Novak, Hebar, Kozar, Zorman, Druzovič, Mihalič, Sam. Fijavž, Krajnc in Srša. Glede na zasedbo je tako remi proti Palomi lep uspeh. V golu je blestel Šnajder, obrambi je dobro poveljeval povratnik na nogometna igrišča Velečič, z igro sta presenetila bivša mladinca Kardum ter Mesarec. Tudi ostali so zaigrali v mejah solidnega. Obe ekipi sta imeli kar nekaj priložnosti za zadetek, vendar je med drugim dvakrat vratnica preprečila veselje ob golu, enkrat gostiteljem in enkrat gostom.
V soboto, 21. avgusta, se prične prvenstvo v Štajerski nogometni ligi. Nogometaše Carrere Optyla čaka gostovanje v Rogaški Slatini. Cilji Ormožanov v tem prvenstvu segajo po uvrstitvi med najboljših pet ekip Štajerske lige.
uk
Lenart - Zava Gere-čja vas 1:6 (1:1)
STRELCI: 0:1 Hertiš (1), 1:1 Ketiš (14), 1:2 Nedižavec (55), 1:3 Vnuk (68), 1:4 Hertiš (75), 1:5 Hertiš (80), 1:6 Sagadin (85)
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Miha Lešnik, Kaisersberger, Miha Lešnik, Sagadin, Šešo, Kukec, Nedižavec, Gerečnik, Hertiš, Kokot. Igrala sta še: Vnuk, Ornik. Trener: Žitnik Franc.
Nogometaši Zava Gerečja vas so brez večjih težav premagali člana 1. lige MNZ Maribor, ekipo Lenarta, ki jo vodi njihov bivši trener Igor Vorih. Pri gostih se je izkazal Damjan Hertiš, ki je dosegel tri zadetke. Svojo prvo tekmo za vijoličaste iz Gerečje vasi sta odigrala novinca Kukec in Nedižavec, ki bosta glede na prikazano igro vsekakor okrepitvi za zvezno vrsto.
Podvinci - Apače 2:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Hauptman (15), 1:1 A. Predikaka (30), 1:2 B. Bauman (45), 2:2 Juršek (58. z 11 m), 2:3 R. Širovnik (84)
PODVINCI: Šeruga, Šebela, Toplak, Marinič, Ivančič, Lah, Novak, Kupčič, R. Petrovič, Mori, Haupt-mam. Igrali so še: Vesenjak, Mulej, Kokot, Benko, Juršek, Kuserbanj, Brumen, Slodnjak, D. Petrovič. Trener: Damjan Bezjak.
APAČE: Lendero, Šmigoc, Vajsba-her, Murko, B. Bauman, M. Bauman,
Rokomet • Prijateljska tekma
Medžimurje Čako-vec - Velika Nedelja Carrera Optyl 36:31 (25:14)
VELIKA NEDELJA CARERA OP-TYL: Kovačec, Meško 1, Kaučič, Hanželič 4, Horvat 5, Bezjak, Vesel-ko 5, Kneževič 2, Škripec 3, Preac, Ivančič 8, Kovačič, Tuša k 2, Kumer 1, Klemenčič, Zorec. Trener: Samo Trofenik.
Rokometaši iz Velike Nedelje so v okviru priprav na novo tekmovalno sezono odigrali svojo prvo srečanje; njihov tekmec je bil hrvaški prvoligaš iz Čakovca. Na začetku so rokome-taši iz Velike Nedelje povedli 0:3, toda Čakovčani so prišli do vodstva
10:7. Sledil je slab zaključek prvega polčasa gostov, kjer so naredili veliko napak v napadu. To so izkoristili rokometaši iz Čakovca in na dokaj lahek način prihajali do zadetkov iz nasprotnih napadov in njihovo vodstvo je do konca prvega polčasa naraslo na velikih enajst zadetkov prednosti.
Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyla so bili ponovno uspešni na začetku drugega dela, kjer so naredili mini serijo 0:5 in močno zmanjšali zaostanek. V bistvu je bila njihova igra veliko boljša in so se enakovredno kosali z domačini. Da je bila igra dobra, pa pove podatek, da so gostje v tem delu igre prejeli samo enajst zadetkov.
V sredo bodo Velikonedeljčani odigrali tekmo v Ivancu proti domačemu 1. B-ligašu.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev imajo tudi pred letošnjo sezono smele načrte; na fotografiji je njihov trener Robert Težački.
Nogomet • Prijateljske tekme
Šampion, Dravograd, Šentjur in Grad. Kljub vsemu se bomo potrudili po najboljših močeh, da bo start v sezono čim uspešnejši.«
Nogometaši Stojncev bodo generalko pred pričetkom prvenstva odigrali v torek ob
A. Predikaka, D. Širovnik, Pepelnik, Tramšek, P. Predikaka. Igrali so še: R. Širovnik, Vidovič, Krajnc, Metličar. Trener: Sandi Verlak.
Teden dni pred pričetkom prvenstva v Štajerski ligi so nogometaši Podvincev gostili drugouvrščeno ekipo lanskega prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj - Apače; to bi naj bil generalni preizkus pred srečanjem prvega prvenstvenega kroga, ko se bodo pomerili z Zavrčem. Domačini so bili na začetku nekoliko boljši, tudi povedli so, vendar so gostje hitro vzpostavili ravnotežje in do konca prvega polčasa preobrnili rezultat sebi v prid.
V drugem delu srečanja so domačini izenačili na 2:2, vendar so do konca srečanja gostje imeli še nekaj izrazitih priložnosti, edino pa je v 85. minuti izkoristil Robert Širovnik ter tako poskrbel za zmago svoje ekipe v Podvincih. Domačini bodo morali še kaj popraviti v svoji igri, za to pa jim je preostalo še teden dni časa.
17.30 v Gerečji vasi, proti domačemu štajerskoligašu. Prvo srečanje v prvenstvu bodo Stojnčani odigrali v nedeljo, 22. 8., ko se bodo v Celju pomerili s Simerjem Šampionom, ki je lani osvojil odlično 2. mesto.
tp
Miklavž - Zavrč 3:4 (1:0)
STRELCA ZA ZAVRČ: Sandi Čeh in Matej Murat po dva.
ZAVRČ: Dukarič, Simonič, Feuk, Rumež, Mlinarič, Frangeš, Šnajder, Vinkovič, Bratkovič, Muršek, Antolič. Igrali so še: Golob, Gabrovec, Lenart, Kuserbanj, Marinič, Čeh, Murat. Trener: Miran Emeršič.
Sobotno srečanje nogometašev Zavrča v Miklavžu pri Mariboru je bilo priložnost, da so več igralne minutaže dobili nogometaši, ki sicer igrajo nekoliko manj. Domačini so kljub veliki premoči gostov na začetku nepričakovano povedli. V nadaljevanju srečanja je bila igra dinamična in borbena, mreža se je zatresla še šestkrat. Na koncu so nogometaši Zavrča slavili tesno zmago.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • SP za invalide
V Zagrebu bronasta medalja za Majcenoviča
Konec julija je v Zagrebu potekalo svetovno prvenstvo v streljanju za invalide. Slovenijo je zastopalo pet strelcev: Franc Ančo Pinter, Damjan Pavlin, Dušan Rupar, Franček Gorazd Tiršek in Srečko Majcenovič iz Apač na Dravskem polju. Prvi nastop v kategoriji SH-2 je slovenski ekipi v sredo, 21. julija, prinesel prvo medaljo. V kategoriji SH-2 je slovenska ekipa, v kateri so bili Gorazd Franček Tiršek, Damjan Pavlin in Srečko Majcenovič, z zračno puško R 4 stoje v izredno izenačenem tekmovanju s 1.788 krogi osvojila tretje mesto. Prve tri ekipe so bile zelo izenačene in praktično do zadnjega strela se ni vedelo, medaljo katere barve bo kdo dobil. Na koncu je bila prva Kitajska, druga Avstralija in tretja Slovenija. To je za našo državo prva medalja na svetovnih prvenstvih po letu 1994! Nedvomno gre za velik uspeh naših odličnih strelcev, saj so za njimi zaostale takšne strelske velesile, kot so Koreja, Velika Britanija, Francija ...
Srečko Majcenovič je v stre-
Srečko Majcenovič
ljanju stoje z zračno puško osvojil 19. mesto z zadetimi 593 krogi, v disciplini leže pa je zasedel 33. mesto s 596 krogi. V ekipni tekmi v disciplini RH 4 je slovenska reprezentanca zadela 1894 krogov in samo za dva zaostala za bronasto medaljo. Z nastopi so slovenski re-prezentanti zadovoljni, kar bo vsekakor stimulativno delovalo na naslednjih tekmovanjih.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
PRIJATELJSKE TEKME
Danes, v torek, ob 17.30 bodo nogometaši iz Gerečje vasi v prijateljskem nogometnem srečanju gostili ekipo Stojncev.
Ob 18. uri bodo nogometaši Zavrča gostovali v Beltincih, kjer se bodo pomerili z domačo ekipo.
V sredo ob 17.30 bodo nogometaši Apač gostili ekipo Starš.
15. poletni rokometni tabor 2010
ORGANIZATOR? Rokometni klub Jeruzalem Ormož
KRAJ? Dejavnost bo potekala na objektih Osnovne šole Kog, Kog 6, 2276 Kog.
ČAS? Tabor bo deloval v času od ponedeljka, 23., do petka, 27. avgusta 2010.
PRIČETEK TABORA? V ponedeljek, 23. avgusta 2010, ob 17. uri.
CENA? Znaša 50 EUR, za dva otroka iz ene družine 80 EUR.
UDELEŽENCI? Dekleta in dečki - letniki 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002. Tabora se lahko udeležijo tudi rokometaši drugih klubov.
PROGRAM? Treningi bodo za letnike 1997, 1998, 1999 potekali dvakrat dnevno na športnem igrišču na Kogu; mini rokometaši 2000, 2001, 2002 bodo trenirali v telovadnici OŠ Kog.
SKUPINE? Otroci bodo razdeljeni v tri skupine: A skupina (1997), B skupina (1998, 1999), C skupina (2000, 2001, 2002).
PROSTI ČAS? Prosti čas med treningi bomo preživeli ob različnih animacijah in igrah za najmlajše.
PREHRANA? Poskrbljeno bo za pet obrokov na dan. Zajtrk (5 x), kosilo (4 x), večerja (5 x) in dvakrat na dan malica.
BIVANJE? Spanje otrok na taboru ni nujno. Pogumnejši bodo noč prebili v šotoru, najmlajši in deklice pa bodo bivali v prostorih OŠ Kog.
OPREMA? Za osebno opremo za vadbo in dnevno uporabo skrbijo udeleženci. Priporočamo, da imajo udeleženci primerno in zadostno opremo za vadbo rokometa (žogo!), rokometne čevlje za vadbo v dvorani in za vadbo na asfaltnem igrišču. Obvezni so tudi copati za vsakodnevno uporabo, anorak, trenirka, oprema za kopanje, spalna vreča in pribor za osebno higieno.
ZAKLJUČEK TABORA? Zaključek tabora s piknikom ter tekmami otrok proti staršem bo v petek, 27. avgusta 2010.
Informacije in predprijave do petka, 20. avgusta 2010:
031 510 892 (Uroš Krstič - RK Jeruzalem Ormož) ali na e-mail: rkormoz@gmail.com
Rokoborba
Urošu Hlebcu preprečen nastop na EP: zakaj tako?
Udeleženca minulega evropskega prvenstva (EP) za kadete v rokoborbi (Sarajevo) sta bila tudi člana ljutomerskega kluba Anja Mesiček in Uroš Hlebec. Anja je osvojila 15. mesto, pri nastopu Uroša pa je prišlo do zapleta, ki ga pojasnjuje trener Miloš Horvat: »Njegov nastop je preprečil sekretar Rokoborske zveze Slovenije (RZS) in član murskoso-boškega rokoborskega kluba Stanislav Šernek. Prepoved se je zgodila neposredno na prizorišču evropskega prvenstva iz razloga nezadostnega števila sodnikov, ki jih mora zagotoviti RZS. Ker jih ni, bi ob morebitnem nastopu Hlebca sledila kazen Zvezi v višini 2000 švicarskih frankov. To je sramotno dejanje RZS, ob tem pa je zanimivo, da bo Šernek eden od sodnikov na prihajajočem prvenstvu v Budimpešti, čeprav naših tekmovalcev tam ne bo!«
In kaj na očitke pravi Šer-nek? »Proti Horvatu je že sprožen disciplinski postopek zaradi incidenta, ki se je zgodil v Sarajevu. Čeprav mu je bilo znano, da Hlebec ne sme nastopiti na EP, ga je prijavil za tekmovanje. Ponaredil je celo podpis predsednika zveze.« Po Šernekovih besedah je razlog prepovedi nastopa Urošu Hlebcu v njegovi nezadostni angažiranosti in izogibanju reprezentančnih obveznosti.
»Med drugim ga ni bilo na pripravah, ki smo jih v Murski Soboti imeli skupaj s tekmovalci iz Združenih držav Amerike, ob tem pa letos ni osvojil naslova državnega prvaka.«
Uroš Hlebec s Šernekovo obrazložitvijo ne soglaša. »Na letošnjih dveh državnih prvenstvih, sem nastopil v različnih kategorijah in osvojil več državnih naslovov. Tako za prvenstvo kot za nastop v Sarajevu sem vadil pod vodstvom svojega trenerja. Del reprezentančnih akcij sem moral izpustiti zaradi poškodbe. Ne zanimajo me spori med klubom in zvezo ter njihovimi posamezniki, želim si le tekmovati. Od nastopa v Sarajevu sem si veliko obetal, saj sem trdo treniral in se pripravljal več kot dva meseca.« Uroš je seveda silno razočaran, saj je bil le dan pred nastopom seznanjen, da je črtan s seznama sodelujočih, za pot in bivanje na evropskem prvenstvu pa je iz lastnega žepa moral odšteti okoli 600 evrov!
O neljubem dogodku, ki se je zgodil v Sarajevu, sta bila seznanjena republiški inšpektor za šport Peter Levič in predsednik zveze borilnih veščin pri Olimpijskem komiteju Slovenije Bogdan Gabrovec, rokoborska trenja na relaciji Ljutomer-Murska Sobota pa se očitno nadaljujejo.
Niko Šoštarič
Kegljanje • KK Drava Ptuj
Cilji postavljeni višje kot v minuli sezoni
Foto: Črtomir Goznik
Pavle Ilič, KK Drava Deta center Ptuj
V sredini septembra bodo tekmovanje pričeli tudi v 3. slovenski vzhodni kegljaški ligi, v kateri nastopajo kegljači Drava Deta Centra. Da bi kar najbolje pripravljeni pričakali začetek prvenstva, so priprave pričeli 3. avgusta na kegljišču Deta Centra na Ptuju; vodji in trenerju ekipe Pavlu Iliču se je javilo osem igralcev. V naslednjem tekmovalnem letu bodo barve ptujskega kegljaškega kluba zastopali Drago Arnuš, Milan Čeh, Janez Čuš, Danijel Kozoderc, Boris Premzl, Zdravko Sušanj, Franc Žnidarič in Pavle Ilič. Ekipo je okrepil Vranko Šauperl, ki je prišel iz KK Miklavž. O pričetku priprav nam je Pavle Ilič dejal: »Na prvem treningu smo se zbrali
Rekreacija
na kegljišču v Deta Centru, kjer sicer igramo prvenstvena srečanja. Vadili bomo dvakrat do trikrat tedensko, kar naj bi zadostovalo za uspešno tekmovanje v prvenstvu, ki se hitro približuje.«
V minuli sezoni so ptujski kegljači osvojili osmo mesto, kar je bilo dovolj za obstanek med tretjeligaši. O ciljih v prihajajoči sezoni pa nam je trener Pavle Ilič dejal: »Lani smo komaj obstali v ligi, letos pa bi radi bili višje na prvenstveni razpredelnici. Naše ambicije so kar velike in se sučejo do tretjega mesta. Zelo zadovoljni pa bomo tudi s kakšnim mestom nižje, da bi le bilo daleč od borbe za obstanek.«
Danilo Klajnšek
Na taborskem teku 227 rekreativcev
Na 15. taborskem teku, ki ga je v okviru 54. praznika občine Ljutomer in 26. Prleškega sejma pripravila Športna zveza Ljutomer, je v različnih starostnih kategorijah nastopilo 227 rekreativnih tekačev iz Belgije, Hrvaške in Slovenije. Na najdaljši 8,5 kilometra dolgi preizkušnji je v moški konkurenci zmagal Riko Novak iz Atletskega kluba Štajerska, ki je za progo potreboval 27 minut in 17 sekund. Pri ženskah je z rezultatom 36 minut in 7 sekund slavila Špela Fujs iz Atletskega
kluba Panvita. Na tri kilometre sta zmagala Tomislav Kurec iz Atletskega kluba Gojdinec in Tanja Vrbnjak iz Osnovne šole Križevci pri Ljutomeru, v mlajših starostnih kategorijah pa so se prvega mesta veselili Aneja Stojko in Luka Suhadolnik iz Ljutomera, Patrik Ukmar, Ana Korc, Niko Car, Špela Fujs in Simona Sedonja iz Atletskega kluba Panvita, Larisa Utroša iz Genterovcev, Luka Marič iz Dolnjih Slavečev ter Luc Zalo-kar iz Vranskega.
NŠ
Start in cilj udeležencev taborskega teka je bil na Glavnem trgu v Ljutomeru.
Komentiramo
Slovenski nogometaši bližje želeni formi kot košarkarji
Slovenska košarkarska reprezentanca se intenzivno pripravlja na nastop na svetovnem prvenstvu, ki se bo 28. avgusta pričelo v Turčiji. Po torkovi prijateljski tekmi v novi dvorani Stožice (poraz po podaljških s Španijo) so konec tedna odigrali še tri pripravljalne tekme s kakovostnimi tekmeci na turnirju v Mariboru. Po prijateljski tekmi med Slovenijo in Makedonijo v ptujski dvorani Center pred slabim mesecem so imeli ljubitelji košarke na Štajerskem znova možnost spremljati našo izbrano vrsto. Poraza proti Novi Zelandiji in Srbiji ter zmaga proti Rusiji selektorju Memiju Bečiroviču niso ponudili veliko razlogov za zadovoljstvo. Ekipa v nekaterih delih igre že deluje trdno in kompaktno, a tam obdobjem sledijo (pre)hitri padci, ki so tudi glavni vzrok za poraze. Zaenkrat so v nebo vpijoči slabi odstotki izkoriščenih metov iz razdalje, ki jih tekmeci izkoriščajo sebi v prid. V tem obdobju priprav imajo tudi nekatere druge ekipe težave z igro (Turčija, Rusija ...), zato lahko upamo, da bo v zadnjih dveh tednih pred prvenstvom sledil dvig forme. V ekipi imamo kljub številnim odpovedim (Smodiš, Nesterovič, Lorbek, B. Udrih, Vujačič . ) še vedno
precej kakovostnih igralcev, ki igrajo vidne vloge v uveljavljenih evropskih in ameriških klubih (Lakovič, Dragič, Brezec, Nachbar, Bečirovič, Slokar . ). Ti so zagotovilo za konkurenčno igranje tudi na največjem svetovnem zboru košarkarjev, kamor se bo odpravilo tudi veliko slovenskih navijačev. Če bi le enkrat uspeli pod zastavo zbrati vse najboljše slovenske igralce .
Takšen val odpovedi pa zagotovo ne bo zajel nogometne selekcije, saj je t. i. kult reprezentance tam precej močnejši. Prav težko si je zamisliti izbrano vrsto npr. brez Handanovi-ča, Cesarja, Novakoviča, Korena . , a si je na srečo zaenkrat niti ni treba. Jedro reprezentance je tam tako kompaktno, da se vsak posameznik vedno znova veseli snidenja. Za dodatno popestritev teh srečanj skrbijo novinci, kakršen je bil na zadnji reprezentančni akciji Josip Iličič. Ta je priložnost za spoznavanje z novimi soigralci in nato še debitantski nastop proti Avstraliji izkoristil na fantastičen način. Ne spomnim se, kdaj je nazadnje kakšen novinec pustil s svojo igro na prvi tekmi tako močan pečat in požel simpatije širokega kroga navijačev. Ljubljančan na začasnem delu v Mariboru je
Foto: Črtomir Goznik
Josip Iličič je v debitantskem nastopu za našo izbrano vrsto upravičil zaupanje selektorja Keka.
Slovenskim športnikom na poti do visokih ciljev pomagajo goreči(e) navijači(ce).
Foto: Črtomir Goznik
Od Boštjana Nachbarja slovenski navijači veliko pričakujejo.
tako popolnoma upravičil zaupanje selektorja Keka, ki je za pogumno potezo (novincu je že na prvi tekmi ponudil priložnost za igranje) prejel številne (upravičene) čestitke. In nenazadnje: takšen igralec ne igra v kakšni od priznanih evropskih lig, ampak si kruh služi v dresu Maribora v slovenski ligi. Če bi le bila nogometna tradicija v Sloveniji nekoliko bolj dolga in bi ljubitelji nogometa še bolj množično hodili na stadione, potem bi ti nadarjeni posamezniki še hitreje in lažje prišli do izraza. Ker pa zaenkrat še ni tako, je moral npr. Milivoje No-vakovič do popolne nogometne uveljavitve prehoditi precej daljšo pot, kot bi jo sicer lahko.
Slovenija - rutinira-na reprezentanca!?!
Selektor Kek je bil po tekmi z Avstralijo na odprtju novega stadiona v Stožicah zelo zadovoljen s podobo svojega moštva. To je tekmo odigralo na zadovoljivi kakovostni ravni, obenem pa so dosegli zmago proti reprezentanci, ki za našo na lestvici FIFA zaostaja le za mesto (19. Slovenija, 20. Avstralija). Nogometaši iz Avstralije tradicionalno dosegajo dobre rezultate na prijateljskih tekmah, kar je dodaten razlog za optimizem pred skorajšnjim pričetkom kvalifikacij za EP (3. 9. v Mariboru: Slovenija - Severna Irska). »Slovenija v kvalifikacije starta iz 4. bobna, kar pomeni, da nikakor nismo favorit za prvi dve mesti. A v isti sapi poudarjam, da lahko ob pravilnem pristopu enakovredno igramo z vsako ekipo v naši skupini,« je na tiskovni konferenci po tekmi z Avstralijo povedal Kek.
Jože Mohorič
Foto: Marjan Keiner
Foto: NS
Ptuj • III. rimske igre z več kot tisoč udeleženci
Največja predstavitev rimske vojske
V četrtek, 19. avgusta, se bodo z uradnim odprtjem pričele letošnje III. rimske igre kot dogodek tega poletja na Ptuju. Otvoritvena slovesnost bo potekala pri III. mitreju z rituali, ko bo poveljnik Markus Antonius Primus prosil bogove za blagoslovljeno odprtje iger.
Dan kasneje bo ob 17. uri zbor vseh Rimljank in Rimljanov v taboru, sledila bo rimska veselica. V soboto, 21. avgusta, bodo III. rimske igre dosegle vrhunec s povorko po mestnih ulicah in trgih. Pri Termah se bo formirala ob 11. uri, na Mestnem trgu jo pričakujejo okrog 11.30. V nedeljo bo živahno v rimskem otroškem taboru, na rimski tržnici, ki jo bodo z raznoliko in bogato rimsko kulinariko obogatile članice Društva žena in deklet občine Haj-dina, in na finalu rimskih iger, ki se bo pričel ob 11. uri. Ob zaključku III. rimskih iger jim bodo postavili tudi spominski steber.
Za otroke se bo letošnje rimsko dogajanje pričelo že 16. avgusta z otroškim taborom malega Primusa in male Prime, ki bo trajal do 18. avgusta, in od 20. do 22. avgusta.
Kot je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc,
bodo v rimski povorki, ki predstavlja vrhunec letošnjih
III. rimskih iger, ob vsem drugem bogatem dogajanju, ki bo posnemalo življenje in dogajanje v starem Rimu, sodelovale skupine iz Ptuja in okolice, ki sodelujejo na ptujskem karnevalu. Za to priložnost bodo pripravile program s tematiko svojega nastopa in z ustreznim poimenovanjem. Iz Avstrije bo prišla skupina Flavia Solva, ki bo posebej za III. rimske igre na Ptuju s 30 udeleženci predstavila rimski pogreb. Okrog 30 udeležencev pričakujejo tudi iz Varaždinskih Toplic, skupina bo predstavila povezavo med takratnim Ptujem in njihovimi termami, ki so jih zgradili vojaki obeh legij, legije VIII. Avguste in Gemine XIII., ter jih tudi uporabljali. Delegacija iz Srbije, iz Vrnjačke Banje, bo predstavila svoje terme iz rimskega obdobja. Društvo Teodozij iz Vipave prihaja na Ptuj z veliko skupino gladiatorjev, ki bodo predstavljali obdobje Rima ob koncu rimskega imperija. V skupini jih bo več kot 50. Kot je povedal Klasinc, bodo vsako leto poskušali pridobi-
3
c

V
i¡¡>
A«*-

Foto: Črtomir Goznik
Z rimskega dogajanja na prostoru Term
ti kakšno novo skupino, ki bo obogatila rimsko dogajanje v samem rimskem taboru in v rimski povorki. V rimski povorki bomo lahko občudovali rimsko kvadrigo, pre-torijansko stražo, glasbenike na rimskem signalnem rogu, glasbenike na rimskem pohodnem bobnu, vojaški plen
(gladiatorje iz Germanije in sužnje), politični svet starega Rima (senatorje, vestalske duhovnice in poročni sprevod), rimske državljane (mali Primusi in male Prime iz rimskega otroškega tabora z obrtniki, mestno prebivalstvo), rimske trgovce in obrtnike, orientalske plesalke s tanči-
cami ter rimsko služinčad. Skupaj bo imela povorka več kot tisoč udeležencev,
»Z organizacijo rimskih iger, ki bodo med 19. in 22. avgustom potekale že tretjič, ustvarjamo ne le atraktivno večdnevno množično prireditev v poletnem času, temveč prenašamo tudi vedenje
o vsakdanjem življenjskem utripu v rimskem Ptuju. Ta je bil z več kot 30 tisoč prebivalci eno največjih mest rimskih provinc. S ciljem strokovne podpore dogodku so se Terme Ptuj s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in drugimi društvi dogovorile in ustanovile Historica Poetoviensis, iniciativo za oživitev in ohranitev rimske zgodovine na Ptuju. Terme Ptuj sodelujejo v iniciativi kot povezovalec dogodkov in projektov. Organizirale bodo strokovno vodene izlete članov na po-vorke in dogodke. Vsako leto bodo na ptujske rimske igre povabile vsaj eno tovrstnih društev iz tujine. Leta 2011 pa želijo tudi sami nastopiti na rimski povorki ob praznovanju rojstnega dne mesta Rim. V ta namen in za izvedbo III. rimskih iger na Ptuju so se Terme že opremile s 24 kompleti rimskih legionarjev, kar bo največja predstavitev rimske vojske v tem delu Evrope,« je o projektu III. rimskih iger povedala koordinatorica Martina Ajster.
MG
Vabljeni na otvoritev
qcentra Ptuj
v četrtek, 26. 8. 2010 od 10. ure dalje
200TIC
\E\ bar
10:00 Slavnostna otvoritev centra
10:30 Pihalni orkester in mažoretke Ptuj
11:00 Program za otroke
17:00 Cirkuška predstava Skoraj najboljši cirkus
18:00 Finalisti Talentov:
MAJA KEUC, TINA DR0LE, ALEN VOGRINEC-VESEL, DUNKING DEVILS
in še veliko več!
h D
11
O^I
'HirBAR

V
ocenter
www.qcenter.si
Največji slap v parku Iguazu, Hudičevo žrelo
Piše: Mitja Krempl • Pobeg čez veliko lužo - Argentina (6.)
Buenos Aires - Pariz Južne Amerike
Foto: Mitja Krempl
Čeprav je za fotografe ljubši brazilski vidik slapa Hudičevo žrelo, nekateri premožnejši turisti pa si na brazilski strani omislijo ogled tudi iz helikopterja, sam menim, da je slapove bolje doživeti z več čutili kot le z vidom. Omenjen argument nama je tudi služil, da se naslednji dan nisva podala še na brazilsko stran parka, temveč sva se raje odločila, da pokukava v turistom manj znani Paragvaj. Mesto Puerto Iguazu leži namreč pol ure vožnje do brazilske meje, od tam pa je mogoče znova v kakšne pol ure vstopiti v Paragvaj. Slovenci na srečo lahko med temi državami prestopamo brez kakšnih vstopnih vizumov, zato sva se odločila za ogled druge največje hidroelektrarne na svetu, Itaipu.
Na kratko lahko povzamem le, da sva se kljub kratkotrajnemu bivanju v Paragvaju z velikim olajšanjem vrnila v Argentino. Zgolj na podlagi enodnevnega izleta sva ugotovila, da je Argentina bistveno manj južnoameriška destinacija, kot si nekako pod tem pojmom predstavljamo. Višjemu standardu, splošni urejenosti in znanju angleščine prebivalcev, ki sva je bila navajena v Argentini, se pač ne bi želela odreči kar tako. Višji standard pa kljub vsemu ni pomagal, da si domov ne bi odnesla še neželenega kratkotrajnega spominka, in sicer ugrize posteljnih stenic, ki so naju pogrizle v enem izmed hostlov v Buenos Airesu.
Ne glede na male hišne ne-
prijatelje, ki so naju obiskovali v zadnjih večerih v Buenos Ai-resu, pa sva zadnje dni velemesto doživela predvsem skozi izkušnjo nakupovanja v njihovih outlet trgovinah, ki jih je precej in ponujajo odlično blago za ugodno ceno, ter večernih izhodov, ki jih Argentinci tako radi prakticirajo. Ugotovila sva, da kljub evropskim koreninam ostajajo Argentinci zvesti tudi svoji južnoameriški legi na način, da si vzamejo čas za stvari, ki nekaj pomenijo, pa naj si bo to kosilo s službenimi kolegi ob kozarcu rdečega vina, večerni izhodi s prijatelji na mi-longo ali v bližnji bar, nedeljski piknik z družino v mestnem parku, obisk nogometne tekme ali zgolj uživanje v vzdušju, ki ga producirajo akterji ulice.
Vse videno in slišano v dobrih dveh tednih v tej državi na drugi strani zemeljske poloble me je postavilo pred vprašanje, ali ne bi morali razviti evropski narodi, ki za merjenje blagostanja in kvalitete življenja uporabljamo le ekonomske kazalce kot bruto družbeni proizvod, povprečna plača in podobno, k omenjenim kriterijem dodati tudi spremenljivko prostega časa in izkoristek le-tega za vse tisto, kar nas dela duhovno bogate. Na tem področju smo materialno razviti narodi žal nazadovali, kar zaradi vsakodnevne podganje dirke ugotovimo žal šele tedaj, ko se odpravimo odkrivati dežele sicer manj materialno razvitih, a srečnejših ljudi.
Konec
Bančni kotič€k
Zaradi dviga minimalne plače ob posojilo
Pred časom je bil dvig minimalne plače zelo aktualen, vsak dan smo poslušali o pozitivnih učinkih, ki jih bo sprememba uvedla. O negativnih posledicah pa se nekako ni govorilo.
Jemalci posojil pa na bankah v zadnjem času doživljajo pravi šok. Ko se že zdi, da lahko najamejo posojilo, načrte prekriža dvig minimalne plače, zaradi katere komitent za banko ni več posojilno sposoben. O omenjeni problematiki bomo govorili v današnjem bančnem kotičku.
V zadnjem času kar vre med kreditojemalci, saj so nekateri že pošteno besni, saj banke prav tekmujejo v ponudbi ugodnih posojil, na drugi strani pa država z dvigom minimalne plače onemogoča dostop do njih.
Veliko komitentov je razočaranih nad samim učinkom dviga minimalne plače. Pri najetju posojila se oglasijo na banki, pri kateri imajo odprt transakcijski račun. Po pregledu dokumentacije jim
kljub zaposlitvi za nedoločen čas zatrdijo, da ne izpolnjujejo kriterijev za najem posojila, s katerim rešujejo stanovanjski problem. Bančnik na bančni poslovalnici namreč razloži, da se je zaradi dviga minimalne plače dvignila tudi meja minimalnih sredstev, ki morajo ostati na tran-sakcijskem računu po plačilu obroka za posojilo. Ta znesek je pred dvigom minimalne plače znašal približno 420 evrov, sedaj pa se je povečal na kar dobrih 560 evrov.
Pomeni, da če ima komitent plačo, ki znaša 650 evrov neto na mesec, zdaj komajda presega prag minimalne plače. Njegova osnovna plača pogosto ostane kar enaka, znesek minimalne plače pa presega zgolj za slabih 90 evrov. In največ toliko lahko znaša mesečni obrok
za stanovanjsko posojilo. Po informativnem izračunu bi za obdobje 30 let lahko komitent najel maksimalno 20 tisoč evrov, kar je seveda občutno premalo za nakup stanovanja ali hiše. Pred dvigom minimalne plače pa bi bil ob istih pogojih upravičen do skoraj 50 tisoč evrov posojila.
Možen je tudi scenarij, da se kreditojemalcem z nižjimi dohodki lahko zgodi, da jim zaradi dviga minimalne plače delodajalec odteguje samo del obroka posojila.
Svojo srečo običajno komitenti poskusijo tudi pri ostalih bankah, vendar jim pogosto povedo enako kot na matični banki. Vprašanje se postavi, zakaj se je prag tako dvignil, da komitenti več ne dobijo posojila. Na pristojnem ministrstvu razložijo, da
je država nekje morala določiti mejo, pod katero banke ne morejo zapleniti sredstev. Kot so povedali, želijo s tem ukrepom zaščititi kreditojemalce.
Lahko pa se zgodba še bolj zaplete. Znani so primeri, ko so komitenti nakazali aro za nakup stanovanja ali hiše, med tem se je dvignila minimalna plača in več naenkrat niso kreditno sposobni oz. dobijo manj kredita, kot so se prvotno dogovorili. V tem primeru se lahko celo zgodi, da izgubijo aro.
Vsekakor se je treba pred reševanjem stanovanjskega problema resnično dobro pozanimati pri banki, če bo kredit izpeljan tako, kot ste se dogovorili. Predvsem je pomembno upoštevanje dogovorjenih rokov.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 17. avgust Danes goduje Pavel.
Danes je slovenski državni praznik ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
1786 je umrl pruski kralj Friderik II. Veliki. Z vrsto zmag je zagotovil Prusiji položaj evropske velesile.
1887 se je rodil zadnji avstrijski cesar Karel I. (kot kralj Ogrske Krel IV.). Vladal je v letih 1916-1918.
1887 se je rodil Marcus Garvey, ki je z geslom »Afriko Afričanom« sprožil v ZDA nastanek tako imenovanega drugega črnskega nacionalizma.
1945 je bila razglašena neodvisna republika Indonezija. 1864 je umrl slovenski izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. 1917 se je začela enajsta soška bitka, ki je trajala do 15. septembra 1917. Najhujši boji so potekali na Škabrijelu. Pri Selih na Krasu se je fronta ustalila. Sreda, 18. avgust Danes goduje Helena.
1227 je umrl mongolski vojaški voditelj ter eden najslavnejših vojaških osvajalcev v zgodovini Džingiskan, ki je združil mongolska plemena in svoj imperij razširil vse do obal Jadranskega morja. 1750 se je rodil italijanski operni skladatelj Antonio Salieri, znan predvsem kot učitelj Ludwika van Beethovna, Franza Schuberta in Franza Liszta.
1765 je po smrti cesarja Franca I. Štefana postal njegov starejši sin
Jožef II. rimsko-nemški cesar.
1812 je Napoleon pri Smolensku premagal rusko armado.
1830 se je rodil zadnji Habsburžan, cesar velike Avstro-Ogrske,
Franc Jožef I.
1914 je ameriški predsednik Wilson razglasil nevtralnost ZDA v prvi svetovni vojni. Četrtek, 19. avgust Danes goduje Ljudevit.
215 p. n. št. so v Rimu postavili enega od templjev Venere, starorimske boginje plodnosti, ki so jo pozneje izenačili s starogrško boginjo Afrodito.
1646 se je rodil britanski astronom John Flamsteed, prvi kraljevi astronom in vodja Greenwicha.
1808 se je rodil manchestrski izdelovalec strojnega orodja in lokomotiv James Nasmyth, ki je prvi izdelal parno kladivo za kovanje železa.
1848 je newyorški časopis Herald objavil poročilo o velikih najdbah zlata v Kaliforniji. Novica je sprožila »zlato mrzlico«, ki je v deželo pripeljala poleg zlatokopov tudi tisoče prevarantov in pustolovcev.
1883	se je rodila francoska modna ustvarjalka Gabrielle Chanel -Coco Chanel. Umrla je leta 1971.
1934 so dali Nemci Hitlerju neomejena pooblastila pri upravljanju države. Začel se je imenovati Fürer. Izraz je kmalu zamenjal naziv dotedanjega predsednika države. Petek, 20. avgust Danes goduje Bernard.
1866 so ustanovili v Baltimoru delavski sindikat National Labour Union. Takoj po ustanovitvi se je začel bojevati za osemurni delavnik.
1901 se je rodil italijanski pesnik Salvatore Quasimodo. Nastopal proti nasilju in fašizmu. Leta 1959 je dobil Nobelovo nagrado. 1988 sta se po osmih letih vojne in okoli 500.000 mrtvih, od tega kakih 300.000 na iraški strani, Irak in Iran sporazumeta za premirje v zalivski vojni. Sobota, 21. avgust Danes goduje Ivana.
1698 se je rodil v Cremoni Guiseppe Guarneri, človek, ki je dosegel največjo popolnost v izdelovanju violin. 1901 so ustanovili v Detroitu avtomobilsko družbo Cadillac. 1940 so po Stalinovem naročilu ubili v Mehiki Leva Trockega. 1968 se je začel v Trebnjem prvi tabor slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev, ki so se pozneje imenovali likovni samorastniki. 1968 so na Češkoslovaško za »obrambo socializma« vkorakale vojaške enote petih držav Varšavskega pakta. Nedelja, 22. avgust Danes goduje Timotej.
1241 je umrl papež Gregor IX, ki je skupaj z nemškim cesarjem
Friderikom II. uveljavil inkvizicijo.
1862 se je rodil francoski skladatelj Claude Debussy.
1884	se je rodil ameriški filmski producent in distributer poljskega rodu Samuel Goldwyn. Bil je soustanovitelj družbe Metro-Goldwyn-Mayer.
1920 so ustanovili salzburški festival, ki je posvečen slavnemu mestnemu sinu Wolfgangu Amadeusu Mozartu. Ponedeljek, 23. avgust Danes goduje Filip.
1866 se je končala s Praškim mirom nemška vojna. Zmaga Prusije nad Avstrijo pomeni konec večdesetletnega prusko-avstrijskega tekmovanja za vodilno vlogo pripelje do izključitve Avstrije iz Nemčije. 1944 je v Romuniji padla vlada generala Antonescuja. Nova vlada je takoj prosila Sovjetsko zvezo za premirje. 1758 se je rodil v Škofji Loki zdravnik Blaž Hafner. Bil je vodja zdravstvene službe in bolnišnice v Idriji in zagovornik takrat novega cepljenja proti črnim kozam.
1913	so odprli v Mariboru nov most čez Dravo, dolg 20,5 m, širok 12 m, z dvema dva metra širokima pločnikoma. Most je stal 2.200.000 kron in ga je v celoti financiralo mesto.
1914	so orožniki brez zaslišanja prijeli in zaprli v ljubljanskem gradu Ivana Cankarja - ker naj bi dobro govoril o Srbih.
AvtoD£OM
Kiin »evropski« terenec si s predhodnikom deli le ime
Novi sportage si s svojim predhodnikom deli le ime, ker ga prekaša z voznimi lastnostmi, oblikovnim in kakovostnim preskokom ter z večjim izborom doplačljive opreme. Nastal je z mislijo predvsem na evropske kupce, tesne sorodstvene vezi s hyundaijem ix35 pa so kljub podobnim osnovnim potezam dobro zakrite.
Družba Hyundai/Kia je danes četrti največji globalni proizvajalec vozil, ki stroške razvoja novih modelov znižuje s skupnimi komponentami obeh znamk, a se njihovi avtomobili vendarle ločijo po obliki in značaju. Prvi Kiin športni terenec je v Evropo prispel leta 1996 in se je kolikor toliko uspešno prodajal zaradi ugodne cene. Pred osmimi leti se je resda zgodila evolucija modela, ki pri nas še vedno ni osvojila toliko kupcev kot skoraj povsem enako oblikovan hyundai tucson.
Tokrat so Korejci izbrali drugačno pot, kar niti ne preseneča, saj se modeli, ki jih je zrisal Schreyer, v Evropi tako dobro prodajajo, da proizvodnja ne dohaja povpraševanja. Kia cee'd ostaja tudi pri nas bolje prodajan avto v svojem razredu, saj se je prejšnji mesec uvrstila takoj za tremi najboljšimi.
Tudi novi sportage je zelo blizu evropskemu okusu in tako kot večina Kiinih modelov ponuja sedemletno garancijo. Gre za oblikovno všečen avto z ogromno kromira-no motorno masko, ki postaja zaščitni znak te hiše. Ozka ter navzgor zavihana žarometa sta opremljena z LED diodami, ki nadomeščajo klasične dnevne luči, več je tudi kroma, spojler nad zadnjim steklom pa zaključuje športno dinamično podobo avtomobila. Kot pravijo snovalci pod vodstvom Petra Schreyerja, lahko z nekaj domišljije na sprednjem delu opazimo tigrov nos, in tudi če je ta primerjava pretirana, je postava novega terenca vseeno dovolj izvirna.
Tisto, kar najbolj zbode, so majhne steklene površine, ki potniški kabini ne pustijo, da bi bila tako svetla in pregledna, kot se za take avtomobile spodobi.
Nekaj vozne dinamike naj bi dodala tudi 2,0-litrski bencinski stroj s 163 KM in enako velik dizel z močjo 136 KM. Kupci bodo seveda zahtevali kaj več, četudi so pri Kii prepričani, da bo to za enkrat dovolj, ker ne nameravajo dodati močnejših različic, bosta pa konec leta nared še dva agregata s funkcijo start/stop: bencinski 1,6-litrski z neposrednim vbrizgom (140 KM) oziroma 1,7-litrski dizelski motor s 115 KM.
S tehničnega vidika kia sportage ne prinaša velikih novosti; še najbolj izstopa podatek, da so sledili sodobnim trendom in kljub večji karoseriji zasnovali avto, ki je 160 kilogramov lažji od primerljivo opremljenega in motoriziranega predhodnika, vendar pa so Korejci avto opremili z nekaterimi dodatki, ki pri izdelku z letnico 2010 ne smejo manjkati. Kupci bodo lahko naročili »pametni« ključ, zadnje luči s tehniko LED-diod, ogrevane zadnje sedeže, kamero za pomoč pri vzvratni vožnji ali elektronsko asistenco pri spuščanju po strmini.
4,4 metra dolg sportage je zrasel devet centimetrov in je tudi za dober centimeter širši ter šest centimetrov nižji od prejšnje generacije, česar bodo veseli voznik in sopotnik kot tudi potniki na zadnjih sedežih. Prtljažnik ima zdaj za 15 litrov večji volumen, le da je v dvojnem dnu rezervno pnevmatiko zamenjal pribor za popravilo. Zadnja klop je deljiva v razmerju 60/40 in se preprosto podre.
Pri Kii so se odločili, da sportage ponudijo tako v izvedbi s pogonom na sprednji kolesni par kot tudi s prilagodljivim štirikolesnim pogonom, ki so ga pripravili v sodelovanju z Magno Steyer iz Gradca na avstrijskem Štajerskem. Elektrohidravlični progresivni sistem deluje tako, da motor običajno žene le sprednji par, le po potrebi tudi zadnjega, kar mu sporoča elektronika, ki ne spremlja le vrtenja koles, temveč tudi tisto, kar voznik počenja z volanom in pedalom za plin. Kot so nam povedali pri uvozniku, je sistem zelo odziven (150 milisekund), pripomore k stabilnejši vožnji v slabih razmerah in trenutno pomeni eno najsodobnejših tehničnih rešitev štirikolesno gnanih vozil.
Novi sportage ob Koreji in Kitajski nastaja tudi v Žilini na Slovaškem, kjer proizvodne zmogljivosti presegajo 3600 vozil na dan. Nekje 200 kupcev naj bi letos našteli tudi v Sloveniji, a jih tokrat v salone ne bodo vabili le z ugodno ceno, ampak tudi z daljšim seznamom dodatne opreme, atraktivnim videzom in kakovostno izdelavo športnega terenca.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Prebavne težave na počitnicah
Številni Slovenci se odločijo poletne počitnice preživeti v tujini, čedalje več pa jih izbira tudi eksotična potovanja. V krajih, kjer smo izpostavljeni drugačnim klimatskim in kulturnim značilnostim ter dodatnemu zdravstvenemu tveganju, se lahko s pravilnim ravnanjem pred potovanjem in med njim izognemo veliko težavam na poti ali po vrnitvi domov.
Vsaka sprememba je lahko za organizem velik stresni dejavnik. Novo okolje in klima, drugačna hrana in različni napori lahko med drugim porušijo ravnovesje v črevesni mikroflori, kar posledično vodi do prebavnih težav. Nevšečnosti, kot so driska, bruhanje ali zbadanje v želodcu, lahko pokvarijo dopustniško razpoloženje.
Driska na potovanju se pojavi iznenada in traja nekaj dni (ponavadi od 3 do5 dni). Bolj pogosta je pri mladih kot pri starejših, najbolj pa je nevarna za otroke, saj lahko hitro dehi-drirajo. Pri okoli 15 % ljudeh drisko spremlja tudi bruhanje, okoli 10 % pa vročina in kri v blatu.
Drisko na potovanju povzroči s fekalijami onesnažena voda, če pijete ali jeste hrano, ki je bila oprana ali celo kuhana v njej. Najbolj tvegana hrana je premalo kuhano ali pečeno meso, morska hrana, surova zelenjava in sadje. Vpliv imajo
tudi druge klimatske razmere, potovanje, več sonca ter nazadnje drugačni virusi in bakterije, proti katerim telo ni odporno.
Previdnostni ukrepi proti driski na potovanju:
Pazite, kakšno vodo pijete oziroma je ne pijte, če niste prepričani o njeni neoporečnosti. Pijte ustekleničene pijače in tople napitke (pri ustekleničeni vodi preverite, če je zamašek dobro zaprt).
Sadje in zelenjavo dobro olupite, ne jejte solat, temveč kuhano zelenjavo.
Previdno pri kupovanju sira in sladoleda (najbolj varen je zapakiran).
Meso vedno dobro skuhajte in ne jejte ostankov.
Morska hrana predstavlja tveganje ne glede na to, kako dobro jo skuhate.
Posodo pomivajte v vroči vodi.
Pogosto in pravilno umivajte roke z uporabo mila in razkužila, posebej pred jedjo in po uporabi stranišča. Če umivanje rok ni mogoče, si lahko pomagamo z uporabo dezinfekcijskih robčkov, tekočine ali pršil.
Če do driske vseeno pride, poskrbite za primerno rehi-dracijo (nadomeščanje tekočine). Pijte dovolj vode, kupite posebne praške za oralno rehidracijo. Če praški niso dostopni, lahko poskusite telo rehidrirati z doma pripravlje-
Foto: arhiv
Mira Horvat Stater, farm. tehnica
nim napitkom (v 1 l neoporečne vode raztopite 8 čajnih žličk sladkorja in 1 žličko soli ter pijte po požirkih).
Kako in s čim si lahko proti driski pomagate sami:
Preprečevanje in odpravljanje izgube tekočin in mineralnih snovi v organizmu oz. rehidracija.
Prehrana - uživamo hrano s čim manj vlakninami (npr. riž, banane, krompir ...).
Uporaba probiotikov, lahko že preventivno - mleč-nokislinske bakterije so del normalne črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost in s tem preprečujejo razrast škodljivih bakterij ter večajo obrambno sposobnost črevesne sluznice.
Protimikrobna zdravila -antibiotike se uporablja ob hudi obliki driske pri bolnikih z zmanjšano obrambno sposobnostjo organizma in okužbah s paraziti.
Antiperistaltiki - zdravila, ki zmanjšujejo gibanje čreves-
ja, se uporabljajo v primeru dolgotrajne in obilne driske in zmanjšajo količino izločenega blata.
Aktivno oglje - na voljo v obliki tablet ali prahu - ima sposobnost vezave strupov in plinov. Uporablja se pri zastrupitvi s hrano in se jemlje največ štiri dni. Blato obarva črno in se ne sme jemati skupaj z drugimi zdravili.
Zdravniško pomoč je treba poiskati, če potovalno drisko spremljajo kri v blatu, vročina ali zmedenost ter če simptomi ne izginejo v 72 urah. Zdravnik bo predpisal zdravljenje glede na to, ali je drisko povzročila bakterija, virus ali mikroorganizmi.
Previdnost je potrebna tudi pri nosečnicah in majhnih otrocih ter pri kroničnih bolnikih (sladkorni in srčni bolniki ter bolniki z zmanjšano odpornostjo organizma).
Osnovna filozofija preventive je SKUHAJ, OLUPI ali PUSTI! Čeprav driske na potovanju ne moremo preprečiti, lahko precej zmanjšamo njeno verjetnost. Zato je dobro preventivno ukrepati - vzemite s seboj ustrezen probio-tik, dezinfekcijske robčke ter rehidracijsko sol. V primeru potovanja v bolj eksotične države pa ne pozabite tudi na aktivno oglje.
Pred potjo si uredite ustrezno zdravstveno zavarovanje, če bi bilo potrebno zdravljenje v bolnišnici. Nič hudega, če ga ne boste potrebovali. Mira Horvat Stater, farm. tehnica Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Avgust na zelenjavnem vrtu
Avgust se je prevesil v drugo polovico. Najbolj to opazimo tisti, ki vstajamo zgodaj, in tisti, ki radi zvečer posedijo v naravi na prostem. S krajšanjem dneva pa dobijo rastline tudi veliko manj sonca in toplote. Najbolj na zelenjavnem vrtu občutijo to plodovke. Prav iz paradižnika smo naredili skoraj celo znanost, kako ga ohraniti skoraj do zime.
Najprej morate vedeti nekaj, paradižnik veliko prispeva k našemu zdravju in dobremu počutju samo poleti, v jeseni potrebujemo predvsem kapusnice in čebulnice. Zato naj bo naša želja le, da paradižnik ohranimo na vrtu nekje do konca avgusta oz. do sredine septembra. Ne za vsako ceno, tudi z uporabo kemičnih sredstev, vztrajati dolgo v jesen.
V tem trenutku pa so vse plodovke, ne samo paradižnik, res v nevarnosti, saj so obilno obložene s plodovi, ki jim jemljejo energijo. Zato je dobro plodove ves čas sproti pobirati. Česar ne pojeste sproti, pa skuhajte, vložite ali zamrznite.
Po nevihtah bodite pozorni - če je zemlja okoli rastlin zabita, jo prerahljajte. Kljub padavinam bo proti koncu tedna potrebno namakanje, če ne bo še kakšne nevihte ali plohe. Običajno pričnemo prepozno, potem pa imajo rastline težave. Tisti, ki imate paradižnik na prostem, lahko malo dogno-jite, vendar samo s tekočimi gnojili, ki jih raztopimo v vodi. Ne uporabljajte mineralnih gnojil.
Foto: Miša Pušenjak
Rastlinam boste zelo pomagali, če boste zalistnike še vedno redno odstranjevali. Rastline so zelo obložene s plodovi, ki zahtevajo veliko hranil, zato jih dodatno črpanje hrane za-listnikov še dodatno izčrpava. Dodatno lahko zračnost nasada povečate tako, da odstranjujete spodnje liste. Kakor hitro poberemo plodove, lahko odstranimo tudi liste od spodaj navzgor vse do naslednjega plodu. Le zadnjega pod naslednjim plodom še pustimo.
Ne glede na to pa odstranite vse liste, na katerih se pojavljajo večje sivorjave pege oz. lise. Če so listi zdravi, potem jih polagamo kot zastirko pod kapusnice oz. križnice na vrtu. Poleg zelja, cvetače in ostalih sorodnic so to tudi črna red-kev, redkvica, koleraba in repa. Ravno slednje pa imajo zelo radi škodljivci, ki pa jim paradižnikovi listi smrdijo.
Po tem lahko rastlino tudi okrepimo z doma pripravljenimi ali kupljenimi naravnimi pripravki. Med doma pripravljenimi so to taki, ki jih naredimo iz cvetov ognjiča, regrata ali namočenih listov koprive ali njivske preslice. V trgovini pa lahko kupimo različne pripravke, narejene iz izvlečkov morskih alg. Če pa opazimo prve znake glivičnih obolenj, naredimo čaj iz žajbljevih listov, listov in cvetov travniškega rmana, iz cvetov kamilic, lahko pa si naredimo tudi pripravek iz be-zgovih listov. V trgovini pa lahko kupite že narejene izvlečke preslice ali sojinega lecitina. Pomembno je, da te pripravke uporabljamo po sončnem zahodu in da z njimi rastlino dobro omočimo.
Mnogim je letos paradižnik zrasel v višine in me sprašujejo, če ga že lahko pokrajšajo, mu odrežejo vrh. Sama menim, da je za zdrave rastline še vedno prezgodaj, saj bo tako krajšanje samo pospešilo rast zalistnikov in s tem bo rastlina porabila še več energije za druge stvari kakor za obrambo pred boleznimi.
Še nekaj zelo pomembnega ta vse tiste, ki imate na vrtovih postavljene rastlinjake. Klub temu da se vam zdi, da so noči mrzle, rastlinjakov še ne zapiramo ponoči. Zapremo jih samo takrat, ko grozijo močnejše nevihte ali vetrovi, da nam vremenske neprilike ne podrejo s trudom narejenih zavetišč za paradižnik. To je zelo pomembno tako za zdravstveno stanje rastlin, njihovo dobro počutje kakor tudi za velikost, barvo in okus plodov. Visoka zračna vlaga v zaprtih rastlinjakih, previsoke temperature kakor hitro na objekt posije sonce, so lahko vzrok številnih težav tudi s prehranjevanjem rastlin. Zato naj ostanejo rastlinjaki kar še odprti.
Na vrtu še vedno lahko posejemo nizki stročji fižol in nizek grah, mesečno redkvico in številne rastline za mlade liste v solati. Danes lahko kupite v trgovinah ali na spletu različne mešanice semen takih rastlin. Ljubitelji eksotičnega okusa lahko posejete mešanice azijskih rastlin, najbolj poznate rukolo, ljubitelji manj izrazitih okusov pa mešanico rastlin za mlade liste, v kateri najdete številne zelenjadnice, ki jih drugače poznate za nekaj drugega kakor za solato. Če ste paradižniku že odstranili spodnje liste, lahko solato be-rivko, pa tudi omenjene solatne mešanice posejete kar med rastline paradižnika. Še zadnji trenutek je tudi za presajanje sadik endivije in letnega radiča.
Setve motovilca je potrebno zasenčiti, saj je sonce za uspešen vznik še vedno premočno.
_Miša Pušenjak
S svetovne Mm scene
Foto: wordpress.com
Eminem
Zanimivost tedna
Poležavanje na plaži koristno za storilnost na delovnem mestu
Foto: holidays.com
Zaposleni v malih in srednjih podjetjih, ki se poleti odpravijo na plažo, so po povratku na delovno mesto najpogosteje med najbolj učinkovitimi. Poležavanje na plaži trikrat bolj verjetno vodi do večje učinkovitosti na delovnem mestu kot oddih v mestu ali izobraževalna potovanja ter dvakrat pogosteje kot fizično aktivne, pustolovske počitnice.
To ugotavlja raziskava med 1674 zaposlenimi, starimi med 18 in 65 let, v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, na Nizozemskem, Združenih arabskih emiratih, Rusiji, Grčiji, Južni Afriki in Turčiji, ki jo je po naročilu podjetja HP med 31. majem in 7. junijem letos izvedlo podjetje za spletne raziskave StrategyOne.
Med tistimi, ki izrabijo dobrodejne učinke daljših počitnic, so najpogosteje direktorji; kar 13 odstotkov več direktorjev kot drugih zaposlenih namreč uporabi dopust za popoln izklop, ko postavijo delovne obveznosti na stranski tir, da bi se lahko vrnili bolj sproščeni.
Raziskava je prav tako pokazala na razlike v gledanju na storilnost in učinkovitost po povratku z dopusta v različnih državah. Tako 72 odstotkov Grkov pravi, da se tako z dopusta vrnejo bolj motivirani (dvakrat več kot recimo pri nizozemskih udeležencih raziskave), sledijo Turki (62 odstotkov) in Južnoafričani (56 odstotkov). Na drugi strani so Francozi (22 odstotkov) in Španci (26 odstotkov), kjer je verjetnost za večjo storilnost po vrnitvi z dopusta najnižja.
Sicer pa je en teden počitnic enako dober za izboljšanje delovne učinkovitosti kot dva tedna. O pozitivnih učinkih enotedenskih počitnic na storilnost je prepričanih 66 odstotkov vprašanih, pri dvotedenskem oddihu pa je delež dosegel 63 odstotkov. /sta/
Ameriški raper Eminem in barbadoška pevka, fotomodel in modna oblikovalka Rihan-na sta postavila novi YouTube rekord. Omenjeni duet zadnje tedne osvaja svetovne glasbene lestvice z uspešnico Love The Way You Lie. Pred dnevi sta predstavila tudi videospot za omenjeno skladbo, ki je v trenutku postal najbolj gledani videospot na popularnem internetnem video portalu YouTube. V samo enem dnevu si je spot za skladbo Love The
Way You Lie ogledalo rekordnih 6,6 milijona gledalcev, v naslednjih petih dneh pa kar
18 milijonov ljudi.
®@®
Legendarni ameriški pevec in kitarist Eric Clapton za letošnjo jesen napoveduje izid novega studijskega albuma. Na novem albumu se bodo prepletale originalne skladbe in priredbe že znanih skladb. Nekatere nove skladbe, kot sta Rocking Chair in When Somebody Thinks You're Wonder-
ful, je že predstavil na svojih živih nastopih. Album, na katerem bo 14 novih skladb, nosi preprosto ime Clapton. Album Clapton bo izšel 27. septembra in bo naslednik njegovega zadnjega studijskega materiala, albuma Back Home iz leta 2005.
Justin Bieber, Eminem in Lady Gaga so največji zmagovalci letošnjih Teen Choice Awards (nagrade po izbiri najstnikov). Svečana prireditev je potekala v Los Angelesu, vodila pa jo je Katy Perry, ki je nastop izkoristila tudi za predstavitev svojega novega singla Teenage Dream. Katy Perry je za hit singel California Gurlsprejela tudi dve nagradi. Popularni mladi Justin Bieber je osvojil kar štiri nagrade, vključno z nagradama za najboljšega moškega izvajalca in najboljšega debitan-ta. V ženski konkurenci je s konkurenco pometla Lady Gaga. Eminem je osvojil tri nagrade, za najboljšega rap izvajalca, za naj album in še za najboljšo rap skladbo Love The Way You Lie. Med ostalimi dobitniki so še Taylor Swift, Beyonce, Paramore, Mi-ley Cyrus in Usher. Na veliki svečanosti so nastopili Jason Derulo, P Diddy, Travie McCoy in Bruno Mars.
Britanski pevec Bryan Ferry je predstavil prvi singel z novega prihajajočega albuma. To bo skladba z naslovom You Can Dance. Omenjeni album po prvi njegov avtorski izdelek po osmih letih. Pri snemanju so sodelovali številni znani glasbeniki, Jonny Greenwood (Radiohead), Mani Mounfield (Stone Roses), Fle (RedHot Chili Peppers), David Gilmour (Pink Floyd) in tudi
člani zasedb Scissor Sisters in Groove Armada. Seveda pa ni šlo brez bivših kolegov Bria-na Ena, Phila Manzanera in Andy Mackaya iz legendarne zasedbe Roxy Music. Novi album bo nosil ime Olympia, njegova izdaja pa je predvidena za 26. oktober. ®@®
Ameriška zasedba Linkin Park je znova zelo uspešna na ameriških glasbenih lestvicah. Njihov najnovejši sin-gel The Catalyst je postal prvi singel v zgodovini, ki mu je uspel direkten preboj na prvo mesto Rock Songs top lestvice. Tako so presegli tudi dosedanji rekord zasedbe Pearl Jam, ki se je s skladbo The Fixer natanko pred enim letom uvrstila na drugo mesto. Lestvica najboljših rock skladb (Top Rock Songs) je nastala 20. junija 2009. Skladba The Catalyst napoveduje novi studijski album te ameriške nu-metal zasedbe. Album bo nosil ime A Thousand Suns in bo nasledil njihov zadnji album Minutes to Midnight, ki so ga
izdali pred tremi leti. ®®®
Mlada ameriška country-pop pevka Taylor Swift ima za sabo zelo uspešno obdobje, saj je v zadnjih dveh letih s svojim albumom Fearless osvajala svet in podirala rekorde. Omenjeni album je bil kar 11 tednov zapored uvrščen na lestvici Billboard 200, kar je vsekakor zelo impresiven podatek. 20-letna pevka je pred dnevi izdala ime prvega singla Mine, ki napoveduje njen novi studijski album z naslovom Speak Now.
O novem albumu pa je Taylor povedala: "Vse od izdaje zadnjega albuma sem ustvarjala novega. Na Speak Now bo 14 pesmi. V zadnjih
dveh letih se mi je v življenju zgodilo toliko neverjetnih stvari, o katerih sem želela pisati in jih izraziti v pesmih. V tem albumu sem videla priložnost za izražanje vsega tistega, kar sem v teh dveh letih iz različnih razlogov zamolčala."
Britanska pevka in kitaristka KTTunstall, ki je zaslovela s skladbama Black Horse and Cherry Tree in Suddenly I See namerava svoj novi tretji studijski album z naslovom Tiger Suit v Veliki Britaniji izdati v oktobru. Znan pa je že tudi prvi singel nove-
ga albuma, to bo skladba z zanimivim naslovom (Still A) Weirdo. Album je pričela snemati leta 2009 na svojem posestvu v Angliji, v ekološko zgrajenem studiu, kjer uporabljajo samo sončno energijo.
V	omenjenem studiu so nastali demo posnetki, zatem pa se je pevka odpravila v Berlin, kjer je snemanje nadaljevala v legendarnem studiu Hansa.
V	tem studiu je nastalo nekaj kultnih albumov, kot so Heroes, ki ga je posnel David Bowie, Achtung Baby zasedbe U2 in album Lust For Life Iggy Popa.
Janko Bezjak
	m	'i	HP
pošlji: TD BOWL na 3030			
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM F. RIHANNA
2.	CALIFORNIA GURLS - K. PERRY FT. SNOOP DOGG
3.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BEAUTIFUL MONSTER - NE-YO
2.	CLUB CAN'T HANDLE ME - FLO RIDA FT D. GUETTA
3.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
NEMČIJA
1.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
2.	WAKA WAKA( THIS TIME FOR AFRICA) - SHAKIRA feat. FRESHLYGROUND
3.	ALEJANDRO - LADY GAGA
Lestvj ca
N A
1.	ALL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
2.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA COOL
3.	ALEJANDRO - LADY GAGA
4.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
5.	I LIKE IT - ENRIQUE IGLESIAS FEAT PITBULL
6.	TE AMO - RIHANNA
7.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY AN SNOOP DOG
8.	MISERY - MAROON 5
9.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
10.	SATELITTE - LENA
11.	WHATAYA WANT FROM ME - ADAM LAMBERT
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Rošiji: TD GOZD na 3Q3Q
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplacniske telefonije - preverite stanje na vasem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
sataraš z jajcem, riž SREDA
naravni puranji zrezek, kumarična solata ČETRTEK polnjene bučke* PETEK
testenine s tuno**, solata SOBOTA
goveji golaž, polenta NEDELJA
korenčkova kremna juha, ocvrt piščanec, solata PONEDELJEK
enolončnica s stročjim fižolom in klobaso
*Polnjene bučke
Sestavine: 2 večji bučki, žlica parmezana, žlica nasekljanega peterši-lja, ščepec bazilike, mala čebula, 3 stroki česna, sol, žlica kisle smetane, 1 narezan paradižnik, sir.
Bučke prerežemo na pol in jih izdol-bemo. Malce posolimo in potresemo s
suhim česnom. Izdolbeno maso drobno nasekljamo. Zrežemo manjšo čebulo in jo s sesekljanim česnom prepražimo na olivnem olju. Dodamo sesekljan paradižnik in še malo prepražimo. Dodamo zrezano maso, začimbe in ohladimo. Ohlajeni masi dodamo parmezan in kislo smetano. Nadevamo bučke in damo na pomaščen pekač. Pečemo okrog 25 minut pri 180 stopinjah, potresemo z naribanim sirom in pečemo še okrog 5 minut, da se sir zapeče.
**Testenine s tuno
Sestavine: vrečka testenin (svedrč-ki ali katere druge), 1-2 kisli smetani, 2 večji konzervi tune, 1 konzerva koruze, 2 zrni česna.
Testenine damo kuhat. Medtem ko se kuhajo, v ponvico stresemo tuno in koruzo. To malo popečemo in dodamo eno ali dve kisli smetani (po želji). Ko se segreje, dodamo še dve ali tri zrna narezanega česna (da se njegov okus ne porazgubi). Omako zmešamo s testeninami in jed je pripravljena. Zraven postrežemo poljubno solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o ...
-k-k-k
... prisegah? Italijani: "Ni verjeti tistemu, ki veliko prisega."
•k-k-k
Francozi: "Kockarjevo in ljubimčevo prisego rad veter odpihne." -k-k-k
. priložnosti?
Nemci: "Če nipriložno-sti, si jo sami ustvarimo."
-k-k-k
Čehi: "Če nisi ujel zajca za ušesa, ga tudi za rep ne boš."
-k-k-k
. prilizovanju? Arabci: "Prilizovati se je treba kralju, ženski, otroku in bolniku." -k-k-k
Francozi: "Psu se do-brikajmo, dokler nimamo palice." -k-k-k
... preračunljivosti? Rusi: "Samo mrtve ribe plavajo s tokom." -k-k-k
Francozi: "Kdor stanuje v Rimu, se ne sme prepirati s papežem." -k-k-k
Smeh ni greh
Oče pride domov in zasači svojo hčer z vibratorjem. S solznimi očmi jo vpraša, kaj počne, ona pa odvrne: »Imam 26 let, sem grda, debela in nezanimiva. Boljšega si ne morem najti.«
Naslednji dan pride hči iz službe in najde očeta, kako gleda televizijo. V eni roki drži pivo, v drugi vibrator. Hči ga vpraša: »Kaj počneš, oče?«
Oče odgovori: »Pijem pivo z zetom.«
Bivši bogataš, ki so ga zgrešene investicije spravile na "boben", je srečal prijatelja Mirka, ki ga je vprašal: "Slišal sem za tvoj finančni polom. Kako pa kaj zdaj živiš?"
"Tako kot prej!" je rekel bivši bogataš. "Vsako jutro, ko se zbudim, pozvonim služabniku, da mi v posteljo prinese kavo."
"Ni mogoče! Ali si sploh lahko obdržal služabnika?"
"Služabnika sicer ne, zvonec mi je pa ostal za spomin."
POIZVEDBA, ISKANJE
NAS ALPINIST (MILENKO)
GERMANSKI DEMON OGNJA
EGIPČANSKI SVETI BIK
MAJDA ARH
HRVASKI PETROL
DEKLICA
(LJUBK.)
PRISTANISKO MESTO NA
SICILIJI
ZAMAH S SEKIRO
ČOLN GRS
HOKEJIST (MITJA)
LADO
SPOROČEVA-LEC
JEZERO V KANADI
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRIPRAVA ZA PISANJE
SIVA MRENA
ARABSKI KNEZ
IZRAELSKA POLITIČARKA MEIR
TVOR IZ OPORNEGA ŽIVČNEGA TKIVA
MESTO V
RUSIJI
ZVISAN TON F
DIVJA LOVNA ŽIVAL
GRETA GARBO
SLOVASKI KOLESAR
BIATLONKA DRČAR
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
POPUST PRI CENI
VRSTA BRESTA
HRVASKI NOGOMETAS
bokSic
AMERISKI REVOLVER
OSEBNI ZAIMEK
MESTO V SRBIJI
GORAZD PENKO
UTRIP, PULZ
In res. Ko sta pripeljala na ovinkasto cesto, sta pod cesto v jarku zagledala popolnoma zmečkanega ferrarija. Dedek je zaustavil svoj avto. Z vnukom sta izstopila in iz zmečkanega avta potegnila Billa Gatesa ter ga pokopala ob cesti.
V tem trenutku so se mimo pripeljali policisti, zaustavili in vprašali: "Ste videli, kako se je zgodila nesreča?"
"Ne, same nesreče nisva videla. Izvlekla sva Billa Gatesa in ga pokopala!"
"Je bil mrtev?"
"Trdil je, da je še živ, toda saj veste, kako Bill Gates laže!"
Profesor na medicinki fakulteti vpraša študentko prvega letnika: »Koliko semenčic izlije moški spolni organ pri ejakulaciji?«
Bodoča zdravnica odgovori: »Približno požirek, morda požirek in pol.«
Dedek in vnuk sta se peljala po cesti, ko ju je nenadoma prehitel z veliko hitrostjo ferrari.
"Dedek, poglej! Ta pa sigurno vozi 200 km na uro!" je dejal vnuk.
"Ja, mislim, da sem v avtu videl Billa Gatesa! Sigurno ne bo prišel daleč s tako brzino in se bo ubil!" je komentiral dedek.
V zapisniku s seje mestnega sveta je bilo med sklepi zapisano: "Člani mestnega sveta soglašajo z zahtevkom po podražitvi pogrebnih storitev in pokopaliških pristojbin, saj je ta strošek enkraten in ne vpliva bistveno na delavčev standard."
"Ali že poznaš vic, ko je žena pojedla manjše škarje in ji je mož rekel: 'Ne skrbi ljubica, saj ti bom kupil nove!' - "Ne, povej mi ga!"
Komaj poročena Magda se pritožuje prijateljici: "Odkar sem poročena, me Aleš še ni poljubil!"
"Brezčutnež. Loči se od njega!"
"Saj nisem poročena z njim! Poročena sem z Juretom!"
Ugankarski slovarček: ANTARA = Oplov športni terenec, ARNEJSEK = slovenski alpinist in gorski reševalec (Milenko, 1948-2009, vzdevek Prle), EVERTS = belgijski motokrosist (Harry, 1952-), FILATOVA = sovjetska telovadka (Marija, 1961-), KREPAKE = pust, nerodoviten svet, LOKI = germanski demon ognja, PALAMIDA = skuši podobna morska riba, VANGA-NEL = naselje pri Bertokih.
■}|o>| 'LUO!|§ 'eieejpv 'ušiv 'eppo '>jeg!l>|ep 'ernoefAip 'jeqoy 'VNI 'ieq -ej 'o|es|d '^ss 'viAl 'dS '3e>ll '>1!weue 'sjdv 'ouo '}ueja[ejo>| '|>|0"| 'pejgum -ei '>jesieujv 'eAoieiu 'so 'peAzpd '}s0}e>|03 'uej^s 'ea9|d 'jsaoj '}s9as :0navh0q0a lajfuezijji 3) a3}|s3u
íPoíHulajtz naí na iuihountm íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da baje v nekiptujskopolj-ski občini večja glavna dela običajno izvaja bližnjesosednje Komunalno podjetje Ormož, to pa naj bi med številnimi podi-zvajalci najpogosteje izbralo županovo firmo dotične občine.
. da imajo v sicer dobri po-etovionski gostilni Pri ovinku tudi krožnike zelo ovinkaste, saj so celo štirikrat ovinkasti -pravzaprav štirioglati.
... da je neka zelo haloška občina sosednji občini v znak dobrega sodelovanja na občinski meji v Brezovcu podarila dober meter asfalta.
... da so v šterntalski občini vendarle dočakali (samo)pred-stavitev prvega neodvisnega županskega kandidata. Ta jim je namesto predvolilnega golaža obljubil ponovno oživitev šterntalskega kopališča in prijaznejšo občinsko upravo.
... da se je neka stranka v napol haloški občini domislila
zelo premetenega načina sa-mopromocije: najprej predstavijo županskega kandidata, ta si premisli, nato pa predstavijo novega. In so tako za eno stvar dvakrat v cajtngah.
... da so Juršinčani nedavno tega dokazali, da so boljši od mestjanarjev. Zaenkrat samo v nogometu v Podvincih, za naprej pa bomo baje še videli.
.. da so gledalci na nedeljski žogobrcarski tekmi v Šterntalu videli toliko golov, kot jih napo-
etovionski niso videli cel mesec in baje še več. Poznavalci trdno upajo, da bo nekdanji šterntal-ski trener vpoetovionskem moštvu to kmalu popravil.
Vidi se ...
... da so se govorice, da ima župan neke haloške občine neko skrito ljubezen, pokazale za resnično. Fotografija našega tajnega društva PGC potrjuje, da je njegova velika skrita ljubezen - konjereja.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 23. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrajenec je: Franc Mlinarič, Jastrebci 69, 2276 Kog.
Foto: Jani Zagoršek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno fotografijo nam je poslal Jani Zagoršek in ob njej pripisal: »Fotografija je nastala 10. avgusta 2010 na vrhu Triglava. Prikazuje prečudovit pogled proti Karavankam in Kamniško-Savinjskim Alpam. Iz oblakov štrlijo le vrhovi.«
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€	000
Bik	¥¥	©	€€	00
Dvojčka		©©©	€	000
Rak.	¥¥	©©	€€€	0
Lev		©	€€	0
Devica	¥	©©	€	000
Tehtnica	¥¥	©©©	€€	0
Škorpijon	¥	©	€€€	000
Strelec	¥¥¥	©©	€	000
Kozorog	¥¥	©©©	€	00
Vodnar	¥	©©	€€€	000
Ribi	¥¥¥	©©	€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. avgusta do 23. avgusta: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Pevka Geraldine Ferrar, ki je bila znana po sporih s Carusom, je ob neki priložnosti protestirala pri italijanskem dirigentu Arturu Toscaniniju z besedami: »Maestro, jaz sem velika umetnica!«
Mojster ji je mirno odgovoril: »Brez skrbi. Tega ne bom nikomur povedal.«
***
Nekoč je princesa Kentska vprašala ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya: »Poznate kraljico Elizabeto II. osebno?«
»Ne,« je odgovoril pisatelj romana Komu zvoni.
»Čudno!« je bila presenečena princesa. »Nekoč mi je kraljica na potovanju rekla, da vas pozna.«
»Ah, gotovo seje samo bahala,« je odvrnil pisatelj.
***
Med raziskovanjem posebno divjega in neukročene-ga ozemlja je škotski raziskovalec Afrike Mungo Park nenadoma naletel na vislice.
»Ko sem jih zagledal,« je pripovedoval pozneje, »sem se neskončno razveselil, saj je bil to dokaz, da sem prišel v civilizirano družbo.«
***
Italijanski dirigent Arturo Toscanini je pri osemdesetih letih podpisal z znanim gledališčem pogodbo za desetletno nastopanje. Ko je prvič stopil za dirigentski pult, je otožno pogledal po orkestru in rekel: »Prav žalostno je pomisliti, da mnogih izmed vas ne bo več tukaj, ko mi poteče pogodba!«
Škotski pisatelj Walter Scot se je v Parizu čudil temu, da se Parižanke tako zelo ličijo. Ko ga je neki znanec vprašal, kaj meni o njih, je odgovoril: »Oprostite, ampak na slikarstvo se prav nič ne spoznam.«
***
Spuhlja • Kmetija Bolcar - Črnko ohranja arhitekturno dediščino
Domačija s tradicijo življenja na vasi
Kmetija Bolcar - Črnko iz Spuhlje 113 je v okviru letošnjega izbora Kmetija leta 2010 prejela posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. V letu 2009 jo je družina Bolcar - Črnko v celoti obnovila od zunaj, obnova v notranjosti pa še poteka.
¥
mestna občina
J* 2010
-V^iMižaf*
bodeči'Vi k
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kmetija Bolcar - Črnko je ohranila prvotno zunanjo podobo kmeč- Dragocena je tudi notranjost, na fotografiji vzidana kapelica z Make hiše, stara je najmanj 105 let.	rijo iz leta 1915.
Kot je povedala Ivanka Bolcar, ki je domačijo podedovala od svojih staršev, so na domačijo zelo ponosni, še posebej pa so ponosni, da so z obnovo ohranili prvotno zunanjo podobo kmečke hiše, ki je stara najmanj 105 let, da so v njej ohranili vzidano kapelico z Marijo iz leta 1915, vhodna vrata, ki so prav tako stara 105 let, pa tudi krušno peč, ki je še vedno uporabna. Obnove nekdanje kmečke domačije so se lotili v lastni režiji, tudi zato, ker je izredno kvalitetne gradnje, v celoti podkletena, z debelimi betonskimi zidovi. Čeprav imajo novo hišo v Grajeni, so se odločili, da bodo živeli v Spuhlji 13, na domačiji Ivankinih staršev. Obnove so se lotili preudarno, z velikim občutkom in željo, da bi ohranili prvotno zunanjo podobo kmečke hiše. Želeli so, da ostane vse tako, kot je bilo nekoč. Tudi asfaltu so se odrekli, ker ne sodi na kmečko dvorišče, pravi Ivanka. Tudi verando so
skušali čim bolj ohraniti v takšni obliki, kot je bila nekoč. Hiši pripadajo še trije hektarji zemlje, ki pa jo imajo v najemu. Družina Bolcar - Črnko, ki jo sestavljajo Ivanka, Drago in sin Matjaž, ima še veliko načrtov z zvezi z obnovo domačije, obnoviti nameravajo tudi dvorišče, ograjo in vhod, s temi deli bodo še nekoliko počakali, dokler ne bo tudi v
tem delu ČS Spuhlja zgrajen plinovod. Ivanka pa je odločena, da bo že kmalu na dvorišču ponovno postavljen vodnjak, kot je bil nekoč. Želijo pa tudi dokončati obnovo v notranjosti hiše.
Družino Bolcar - Črnko je posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine dobesedno presenetilo. Še bolj pa
jih je presenetila vsa medijska pozornost priznanja. »Resnično je nismo pričakovali,« priznava Ivanka. Priznanje jim veliko pomeni, pravzaprav eno zadovoljstvo, da so se pravilno odločili, propada so rešili lepo kmečko hišo, še bolj pa je zanje pomembno, da so ostali na domačiji Ivankinih staršev, ki vsem veliko pomeni, še posebej pa njej. Ivankin oče se
je ukvarjal s kmetijstvom, živinorejo in poljedelstvom, imeli pa so tudi vinograd, v katerem delo nadaljuje Ivankina sestra. Ko je oče umrl, so kmetijo dali v najem, ker se mama zaradi invalidnosti z njo ni mogla ukvarjati. Ivanka je kot kmečki otrok spoznala vsa dela na kmetiji in v vinogradu. Manjša kmetija, kakršna je bila njihova, je zahtevala veliko ročnega
dela in garanja. Že zelo mlada se je sicer odločila, da na kmetiji ne bo garala, kasneje pa ni mogla oditi.
Ivanka se je našla v finanč-no-računovodskih delih, zaposlena je v Zaščiti, izkušnje ji zelo prav pridejo tudi pri vodenju domačih financ. Obnova je bila zelo draga, saj je bilo treba obnoviti tudi vso infrastrukturo, poseg, ki se na zunaj ne vidi, je pa zelo drag.
Največja težava, s katero se srečujejo, je hrup, z dvojnimi okni so ga v delu, kjer je sinova spalnica, sicer nekoliko omilili, namestili so dvojna okna in prostor prezidali, a je hrup še vedno zelo moteč. Nujna bi bila zvočna ograja, z odgovornimi v Ljubljani se o njeni namestitvi pogajajo že več let. V Spuhlji je po izgradnji Puhove-ga mostu še več prometa, kot ga je bilo nekoč, zato si ljudje v tem delu zaslužijo, da se jim prisluhne, je odločna Ivanka.
MG
Središče ob Dravi • Starodobniki srečno prispeli domov
Starodobniki osvojili Moskvo
V petek proti večeru se je v Središče ob Dravi vrnil konvoj vozil Moskva tours 2010, ki si je po avanturistični poti do Moskve in nazaj v Središču prislužil topel sprejem. Z okrog 6000 kilometrov dolge poti so se vrnila vsa vozila, čeprav sta MG in trabant med potjo malo počivala in obiskala mehanika.
Osvajalce Moskve je v Središču ob Dravi pričakal tudi župan Jurij Borko, zanimiv dogodek pa si je prišel po-
Starodobniki so dobili Rdečem trgu.
gledat tudi Aleš Gulič, ki je sam ljubitelj starodobnih vozil. Idejno zasnovo za pustolovščino je pripravil Franc
Foto: Raul Skrylev - raulart.livejournal.com
voljenje, da so se ustavili na
Škorjanec in njegova predvidevanja niso dosti odstopala od tega, kar so potem tudi uresničili. »Mnogi so v preteklosti želeli osvojiti Moskvo in vsi so se pomalem sklonjenih glav vračali, od koder so prišli. Nam je uspelo osvojiti Moskvo in naša ekipa, zbrana iz vseh koncev Slovenije, je prestala ekstremno preizkušnjo. Ko smo šli na pot, so vsi spraševali, kako bodo vzdržali avtomobili, pa smo te težave uspešno rešili. Bolj naporno je za ljudi, obremenitve so bile za ljudi hujše, zato si ekipe zaslužijo vso pohvalo,« je povedal Franc Škorjanec.
Obremenitve in pogoji, ki so jim bili popotniki izpostavljeni, so bili ekstremni. Potovanje je potekalo za da-
V Središču ob Dravi so
našnje razmere počasi in po veliki vročini, saj so na poti skozi Moskvo zabeležili temperaturo 44,6 °C, asfalt pa je imel po njihovih trditvah kar 60 °C. Moskva je bila zavita v dim in vidnost je bila morda 50-100 metrov, najhujši pa je bil smog.
Poleg razsežnosti in lepote ruske prestolnice pa so popotnike najbolj osvojili ljudje. »Na vsakem koraku smo dobili pomoč in podporo, ko smo jo potrebovali. Ljudje so nam mahali, trobili, dvigali prste v znak podpore in nas nenehno fotografirali. Prav neverjeten je bil tudi Jožef Ciraj, glavni slovenski konzul v Moskvi, ki si je vzel za nas veliko časa in je bil en cel dan naš vodič po Moskvi. Zahvala gre tudi Bori-
pripravili prisrčen sprejem.
slavu Kazankinu, strokovnjaku za avanture, našemu članu Bojanu Kuharju, ki je od
Jože, ki je sicer že več let aktiven član Ribiške družine Ptuj, se je s svojim ribiškim priborom najraje odpravi v neokrnjen del stare struge Drave, v kakšen rokav ali tumf med Za-vrčem in Borlom. Tako je bilo tudi prejšnji petek, 6. avgusta, ko se mu je v stari strugi Drave pod Ulmovo kletjo zares nasmehnila nevsakdanja ribiška sreča. Ujel je namreč kapitalnega amurja, ki je tehtal prek 13 kg, od repa do glave pa je meril natanko 110 cm. Čeprav je očitno šlo za starejšo ribo, je bilo njeno meso nevsakdanje, nekoliko oranžne barve, a kot je zatrdil, odličnega okusa. Amur iz Drave je vsekakor nekaj posebnega, saj gre za ribo, ki jo običajno gojijo v ribnikih, kot so zatrdili tisti, ki so okusili njegovo meso, pa bojda tudi odličnega okusa, brez priokusa po mulju. Sicer pa stara struga Drave skriva še veliko drugih
doma skrbel za nas, in dvema ekipama Moskva toura, ki sta izvajali vlečno službo,« je bil navdušen Škorjanec.
Kot se je na poti izkazalo, je bilo vse dobro organizirano in predvideno, razen goreče Moskve. Ampak tudi to bodo najbrž popravili, saj udeleženci že razmišljajo, da bi se prihodnje leto ponovno podali na vznemirljivo pot in takrat bodo glede požarov morda boljše sreče.
Viki Ivanuša
skrivnosti, kakšen petkilogram-ski ploščič ni nobena redkost, da o kapitalnih mrenah, klenih in ščukah ne govorimo.
-OM
Foto: osebni arhiv
Nasmejan Jože Osojnik s svojim 13-kilogramskim amurjem, ki sodi v Dravi med redkejše vrste rib. Da je naš zvesti bralec, pa potrjuje majica našega 6. vlaka zvestobe.
Foto: Viki Ivanuša
Borl • Nevsakdanja ribiška sreča
13-kilogramski amur
Nevsakdanja ribiška sreča se je konec prejšnjega tedna nasmehnila prekaljenemu ribiču Jožetu Osojniku iz Slatine pri Cirkulanah, ki je v stari strugi Drave ujel kapitalnega amurja.
Glasbena šola Karol Pahor Ptuj Dravska ul. 11, 2250 Tel. 749-24-10
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo
NAKNADNI RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2010/2011
PREDMET	STAR. UCENCA	ST. PROSTIH MEST
TROBILA (trobenta, pozavna, rog, bariton ali tuba)	9-18	1
BALETNA PRIPRAVNICA 1	6	3
BALETNA PRIPRAVNICA 2	7	4
BALETNA PRIPRAVNICA 3	8	3
BALET 2. RAZRED	10	3
BALET 3. RAZRED	11	1
PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA	5	10
GLASBENA PRIPRAVNICA 1	6	8
GLASBENA PRIPRAVNICA 2	7	16
Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karol Pahor Ptuj v sredo, 25. avgusta 2010, med 15. in 17. uro.
Glasbena šola je po veljavni zakonodaji dolžna uskladiti število vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi in dati prednost pri vpisu nadarjenim učencem ter učenju orkestralnih instrumentov.
NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA!
Mali oglasi
STORITVE
VEDEŽEVANJE D&S, na poti življenja imamo veliko vprašanj, zato pokličite na tel. 090 68 07 (Denise); 1,50 EUR/min. Vedeževanje D&S; Ul. Draga Kobala 3 b, Maribor.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodam, 3,50 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM traktor Deutz 45 in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 031 295 124.
PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575.
BELE KOKOŠI, štirikilogramske, po 3,60 € za žival, naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246., Rešek Starše 23.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
Glasbena šola Karol Pahor Ptuj Dravska ul. 11, 2250 Ptuj Tel.: 749-24-10
Na podlagi sklepa Sveta zavoda z dne 5. 3. 2010 objavljamo
NAKNADNI RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST NA JAZZ ODDELKU
za šolsko leto 2010/2011
PREDMET	STEVILO PROSTIH MEST
KLAVIR	5
SAKSOFON	1
TROBENTA	4
KITARA	3
BOBNI	1
KONTRABAS/BAS KITARA	3
PETJE	1
Predmeti jazz oddelka se bodo izvajali kot nadstandardni program. ZAŽELENO JE GLASBENO PREDZNANJE, PRIMERLJIVO S ŠTIRIMI LETNIKI OSNOVNE GLASBENE ŠOLE IN ODIGRANI DVE SKLADBI NE-KLASIČNEGA ZNAČAJA (blues, swing, funk ...). Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karol Pahor Ptuj v ponedeljek, 30. avgusta 2010, med 16. in 17. uro.
Programi poleg glavnega predmeta (instrumenta) zajemajo še dodatne predmete:
•	jazz teorija
•	rhythm & reading
•	big band
•	combo zasedbe
	
PRODAM odojke. Tel. 031 845 522.	NEPREMIČNINE
	
PRODAM svinje domače reje, 3 komade, od 150 do 1 80 kg, in 2 komada od 40 do 50 kg. Telefon 041 789 914.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAJAMO rjave grahaste in črne jarkice, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja. Irgoličevi, Sodinci 22, Velika Nedelja. Telefon 713 60 33.
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na štev. 041 212 136.
IŠČEM DELO, lahko pomoč starejšim osebam na domu - nega, gospodinjska opravila. Tel. 030 667 169.
DRUŽINA potrebuje pomoč pri hišnih opravilih. Smo na voljo na GSM 040 358 086.
VSAK ČETRTEK OS 20,00 URI
Ji t
POP 7 TOP
POSKOČNIH
1.	Ans. ISKRICE - Šepni mi prav potiho
2.	PETRA IN Ans. GADI - Ati moj rojstni dan slavi
3.	Ans. PAJDAŠI - Kdor ljubi dom
4.	Ans. KOLOVRAT - V daljavo v neznano vleče me
5.	Ans. ŽAREK-Žarek
6.	Ans. UNIKAT-Dovolj mi je
7.	Ans. BRLOGA in FANTJE IZ ŠENTILJA - Dolina pod brlogo
Iščemo kvalificirane električar-je za delo v tujini. Elektro-Ka, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 1 1, 2250 Ptuj. Inf. na tel. 746 71 70.
RAZNO
PRODAM peč za centralno ogrevanje na trdo gorivo WV TERM HS 32, staro 4 leta. 031 644 569
1.ALENV0GRINEC-	Berač
2.	BOŠTJAN K0NEČNIK- Zakaj si me pustila
3.	ŠTAJERSKI BRENDI- Vse leti
4.	LANGA & ZREŠKA POMLAD - Recesija
5.	F0XITEENS - Energija
6.	MATEJA MALNAR-Moj svet
7.	HANA-Morje nas vabi
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pofiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.»p.p. 13, 2288 Hajdina
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
________s*&_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Janeza Jurgca
S POTRČEVE 62 NA PTUJU
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekali ustno ali pisno soža-lje. Posebej hvala govornikoma na žalni slovesnosti g. dr. Alojzu Arku in g. Martinu Čušu, ČD Ptuj, ZČD Ptuj, čebelarjem in praporščakom posameznih čebelarskih društev ter g. Stanku Gregorecu.
Njegovi najdražji
Kako srčno si želela, da še med nami bi živela. Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili ... A bolezen pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
V SLOVO Mileni Selič
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 131 11. 7. 1966 t 4. 8. 2010
Ob boleči izgubi drage soproge, mamice, snahe, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Zahvala gre tudi zdravnikom in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj za vso strokovno pomoč in toplino. Prav tako tudi hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, hvala govornici ge. Veri, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, hvala pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, posebej zahvala sosedu g. dr. Arku za pomoč.
Žalujoči: soprog Dušan, hči Adela z Ninom, tašča Štefka, sestri z družinama in očim
Prireditvenik
Torek, 17. avgust
8.00 do 11.00 Pragersko - Gaj, v lekarni, meritve holesterola v krvi, sladkorja v krvi in krvnega tlaka 10.00 do 12.00 Ptuj, CID, ustvarjanje glasbe z računalnikom, udeležba je brezplačna
11.00 Ljutomer, park I. slovenskega tabora, pravljice pod hrasti z Aleksandro Šomen
16.00 do 21.00 Ormož, Mestna graba, turnir v streetballu in streetart delavnice
Sreda, 18. avgust
10.00 Ptuj, CID, elektro delavnica
11.00 Ljutomer, park I. slovenskega tabora, ustvarjalna delavnica s Tjašo
Makoter in Aleksandro Šomen 14.00 do 19.00 Ormož, na bazenu, degustacija in potopis »Ormoški reaggga Pool splash«
Četrtek, 19. avgust
11.00 Ljutomer, park I. slovenskega tabora, pravljice pod hrasti z Jasno
Branko Staman 17.00 do 20.00 Ormož, Mestna graba, turnir v odbojki 19.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, škotska pravljičarja Tom Muir in Lawrence Tulloch
Petek, 20. avgust
7.30 Makole, v OŠ Anice Černejeve, krvodajalska akcija 10.00 do 12.00 Ormož, v parku, pravljična ustvarjalna delavnica 21.00 Ptuj, klub Ptujskih študentov, Swarga (ambiental) -	Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, hitro branje in hitro učenje
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SPORED ODDAJ
TOREK 17.8.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 9.20 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Oddaja Občine Destrnik 21.10 Praznik Občine Juršinci 23.00 Video strani
SREDA 18.8.
8.00 Alojzijevo v Gerečji vasi 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Hajdina - prometna kača 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 19.8.
8.00 Dornava - V objemu šole 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Valeta OŠ Dornava 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 20.8.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Lenart - Kasaške dirke 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč-ponovitev 00.30 Video strani
Zavrč • Ob prazniku odprli tri odseke cest
Bogatejši za dobre tri kilometre asfalta
Ob 14. prazniku občine Zavrč so v petek, 13. avgusta, svečano odprli tri modernizirane odseke lokalnih cest: od Turškega Vrha do Pestik, od Hrastovca do Bimarjevega ter od Hrastovca do Štoka v skupni dolžini okoli 3000 m ter v vrednost okoli 420.000 evrov.
Foto. M. Ozmec
Cesto Turški Vrh-Pestike so s svečanim prerezom vrvice odprli (z desne) župan Miran Vuk, Irena Horvat Rimele, Franc Veselič, Danica Bratuša, Marjana Logar Kelc in Darinka Ivančič.
Čeprav je bil petek in povrhu tega še trinajsti, si bodo v završki občini ta dan zagotovo še dolgo zapomnili, saj v okviru 14. občinskega praznika svečano odprli kar tri modernizirane odseke lokalnih cest, tako da se tudi to območje Haloz počasi, a vztrajno spreminja na bolje.
Nekaj po 16. uri so se številni domačini in gostje zbrali tik ob križišču v neposredni bližini gostišča Martina Težaka v Turškem Vrhu na svečanem odprtju prenovljene ceste Turški Vrh-Pestike. Kot je po uvodnem prazničnem nagovoru župana Mirana Vuka pojasnila občinska strokovna sodelavka Danica Bratuša, gre za odsek v dolžini 1.740 m, vrednost celotne investicije pa je po projektantskem predračunu ocenjena na 273.700 evrov. Od tega je 85 odstotkov denar-
ja zagotovila Evropska unija iz sklada za razvoj obmejnih območij s Hrvaško, preostalih 15 odstotkov pa so pridobili iz proračuna Republike Slovenije, občina pa je poravnavala strošek plačila 20-odstotnega davka na dodano vrednost. Pomembno prometno pridobitev je blagoslovil završki farni župnik Jože Pasičnjek, vrvico pred prenovljeno asfaltno cesto pa so ob županu Miranu Vuku svečano prerezali še najstarejši krajan s tega območja Franc Veselič ter strokovne sodelavke iz občinske uprave, direktorica Irena Horvat Rimele, Marjana Logar Kelc, Lidija Domjan, Darinka Ivančič in Danica Bratuša. Po slovesnem odprtju so ob novi cesti nazdravili, nato pa so se udeleženci v glavnem peš, župan in vodstvo občine ter gradbenega odbora pa v dveh kočijah v sprem-
stvu konjenikov Konjeniškega društva Zavrč podali po novi cesti do domačije Žuranovih v Pestikah, kjer so tradicionalno gostoljubni Haložani za vse pripravili pogostitev.
Svečano tudi na Bimarjevem
Uro kasneje, kmalu po 17., pa je bilo veselo in slovesno tudi pred križiščem na Bimarje-vem, kjer so svečano odprli še dva prenovljena odseka lokalnih cest: Hrastovec-Bimarjevo v dolžini 650 m ter Hrastovec-Štok v dolžini 480 m. Kot je po uvodnem nagovoru župana Mirana Vuka in predsednika
gradbenega odbora Zlatka Notersberga pojasnila Danica Bratuša, je prva investicija veljala 88.000 evrov, druga pa dobrih 52.500 evrov. Na občini so ponosni, da jim je uspelo financiranje zagotoviti iz dodatnih virov za investicije oziroma iz državnega proračuna. Potem ko je tudi ti pomembni pridobitvi blagoslovil završki farni župnik Jože Pasičnjek, so s prerezom vrvice oba prenovljena odseka cest svečano odprli župan Miran Vuk, ena najstarejših občank tega območja Rozalija Notersberg ter najstarejši občan Ivan Vuzem starejši.
Petkovo slavje so v občini
dro žogo čez nasprotnikovo gol črto, so odločali predvsem močni curki vode iz gasilskih cevi, ti pa so mimogrede zadeli tudi ob kakšnega igralca in celo sodnika, tako da so bili vsi po vrsti mokri kot miši.
Po nekaj urah smeha in prelivanja vode pa so se med 20 ekipami iz ptujske in mari-
Zavrč nadaljevali v kulturni dvorani v Goričaku, kjer so v počastitev občinskega praznika zvečer pripravili še tradicionalni društveni večer. Na njem so svoje delo in aktivnosti v minulem obdobju predstavila vsa društva, najzaslužnejšim pa so izročili priznanja za dosežene uspehe. Občinska organizacije Rdečega križa Zavrč je podelila priznanja nekaterim svojim članom za večkrat podarjeno kri, člani Vinogradniškega društva Zavrč pa so podelili priznanja najboljšim vinogradnikom za dosežene uspehe na tradicionalnem ocenjevanju haloških vin.
M. Ozmec
borske regije najbolje odrezali člani ekipe PGD Majšperk 1, drugo mesto so osvojili člani ekipe PGD Hajdina 1, tretje mesto pa je dosegla ekipa Klateži Lovrenc-Pleterje.
Po razglasitvi rezultatov 17. curkometa s podelitvijo pokalov in priznanj pa so pod bližnjim šotorom nadaljevali
Osebna kronika
Rodile so: Flavija Vajda, Bukovci 91, Markovci - deklica; Suzana Sušnik, Biš 39 a, Trnovska vas - deček Matic; Sanja Šegula, Dorna-vska cesta 20 a, Ptuj - deklica Izabela; Mateja Mithans, Spodnja Polskava 198, Pra-gersko - deklica Zala; Saša Kosi, Žerovinci 72, Ivanjkovci - deček Simon; Romana Jelen, Ložina 1, Podlehnik
-	deklica Pija; Andreja Do-beršek, Lešje 28, Majšperk
-	deček Urban; Aleksandra Majar, Šturmovci 29, Videm pri Ptuju - deklica Taja; Bri-gita Kirič, Tržec 46 b, Videm pri Ptuju - deklica Maša; Sabina Farazin, Gomila 12
a,	Destrnik - deček Nejc. Umrli so: Elizabeta Kuko-vec, rojena Žinko, Loperšice 21, rojena 1919 - umrla 5. avgusta 2010; Aleksandar Stanoševic, Placar 8, rojen 1925 - umrl 4. avgusta 2010; Franc Kukovec, Novinci 15, rojen 1943 - umrl 5. avgusta 2010; Magdalena Streher, rojena Mojstro-vič, Spodnja Hajdina 68, rojena 1930 - umrla 6. avgusta 2010; Jakob Janžekovič, Stojnci 101, rojen 1919 -umrl 9. avgusta 2010; Pavel Kekec, Nova vas pri Markov-cih 43 a, rojen 1935 - umrl 10. avgusta 2010; Anica Bednjički, Zgornji Velovlek 3, rojena 1960 - umrla 5. avgusta 2010.
Poroke - Ptuj: Albin Vajn-gerl, Galušak 13, Sveti Jurij, in Dušanka Mohorič, Levanjci 5, Destrnik. Samo Osojnik, Grajena 27 b, in Brigita Horvat, Grajena 27
b.	Danilo Hvalec, Trdoboj-ci 9, in Andrejka Emeršič, Trdobojci 3. Damjan Simo-nič, Grajenščak 19 a, Ptuj, in Petra Mihelak, Črmlja 3, Trnovska vas. Aleksander Murko, Podvinci 135, Ptuj, Martina Harambašic, Po-brežje 166, Videm. Poroka - Ormož: Renato Korošec, Zamušani 37 a,Gorišnica, in Laura Hržič, Velika Nedelja 3,Velika Nedelja.
zabavo s tradicionalno gasilsko veselico, kjer je za pravi šov program in kratkočasenje skrbel ansambel Slovenski zvoki, domači gasilci pa so poskrbeli še za bogat srečelov.
Vsi ljubitelji curkometa in dobre volje so lahko prišli na svoj račun tudi v soboto, 14. avgusta, ob 12. uri, ko so pripravili tekmovanje v curkome-tu člani PGD Majšperk.
-OM
Danes bo v vzhodni in osrednji Sloveniji delno jasno. Predvsem na zahodu bo več oblačnosti, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe. Čez dan bo ponekod pihal ju-gozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, na Primorskem do 16, najvišje dnevne od 20 do 26 stopinj C.
V sredo in četrtek bo na vzhodu sončno. Drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v hribovitih predelih zahodne Slovenije bodo čez dan možne posamezne plohe. Še bo pihal jugozahodni veter.
Foto. M. Ozmec
Prenovljen odsek asfaltirane ceste Hrastovec-Bimarjevo sta ob županu Miranu Vuku (desno) svečano odprla najstarejša krajan s tega območja Rozalija Notersberg in Ivan Vuzem.
Lovrenc na Dravskem polju • Gasilci skrbijo za kondicijo
Na 17. curkometu zmagali Majsperčani
Na tradicionalnem, letos že 17. tekmovanju gasilcev v curkometu, ki je v lepem in sončnem vremenu potekalo na lovrenško nedeljo, 8. avgusta, v športnem parku v Lovrencu na Dravskem polju, se je letos pomerilo kar 20 ekip z območja Spodnjega Podravja.
Gasilci iz Lovrenca so se tudi tokrat izkazali kot odlični organizatorji, saj je popol-
dansko tekmovanje potekalo v prijetnem vzdušju, številni obiskovalci pa so se lahko ob
zanimivih in borbenih tekmah zares od srca nasmejali. Kajti o tem, kdo bo spravil veliko mo-
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
O tem, kdo bo spravil veliko modro žogo čez gol črto nasprotnika, so v glavnem odločali pravilno usmerjeni in dovolj močni curki vode.