UREDNIŠTVO ZARJE ie v Ljubljani, FrančiSbnnska ulica St. 8 ftiakama I nndatr.). Uradne ure *a stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne , : :	sprejemajo.	:	:	s
NAROČNINA: celoletna po pofti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Opnrsko in Bosno K 21’60, polletna K 10’80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 —.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZAUJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazni.<<> v .* .* .*	oh	|:oi	11.	dopoldne.
UrRAVNISTVO se milina v Selenlnueov ulici Slev. C, II., ir aradnje za stranke od 8. do 2. do; oldne in od 3. <!o 7 zvečer Inserati: enoslopna petitvrstica £0 vin., poroien prostor, no l«m :::	in n 1 n' n t 4( \ r. — Ir.trmtc ^njenn u| ravn.f Ivo..
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne »prejemnji
................ Reklamacije	lisla	so	poštnine proste; ............
V Ljubljani, v ponedeljek dne 9« februarja 1914
| Stanek, kateremu se je posrečilo ustaviti delo j parlamenta, gotovo ne pride — dunajski zmagovalec! — s posebno miroljubnim razpoloženjem na konference, Nemci se pa še posvetujejo, če naj se sploh pogajajo. Kajti pravzaprav bi eni in drugi radi, da se jim že.pred otvoritvijo sejma zagotovi cena, ki jo zahtevajo in ki naj bi se ugotovila šele z mešetarenjem. Šanse za to spravo torej res niso preveč ugodne. Ali če bi se kljub vsem ponesrečenim poizkusom naposled vendar posrečila, je vendar stvar zopet ta, da bo to narodna sprava brez narodov.
Na Češkem je ta reč še nekoliko kočljivejša kakor v Galiciji. Poljske in rusinske ljudske mase so še neoliko zaostale v razvoju. Oba naroda sta pretežno agrarna. Češka pa je najindustrial-nejša dežela v Avstriji. Delavstvo je močno organizirano in zavedno. To ljudstvo se ne da kakor marionete vleči za vrvico. Voditelji, ki se sami postavljajo na voditeljska mesta, lahko sklepajo, kar hočejo, pa njih sklepi vendar ne bodfo nič veljali, če se ne bodo vjemali z mišljenjem ljudskih množic. Gotovo pa je, da se ne bodo vjemali, ker množic nihče ne vprašuje, oni, ki bodo sedeli za zeleno mizo, bodo pa mislili na svoje interese.
Poljaki in Rusini so se pobotali. V tirolskem deželnem zboru je pa obstrukcija, štajerskega se še niso upali sklicati, istrski je razpuščen. Malo veselja in mnogo žalosti. Če je grof
Stiirgkh zadovoljen s takim malenkostnim uspehom, ne more pričakovati, da bi ljudstvo vriskalo z njim. Kajti drugi narodni boji bodo prav tako ovirali kulturno, gospodarsko in socialno delo, kakor ga je oviral poljsko-rusinski spor. Deželna vprašanja se bodo iz drugih krajev prav tako prenašala v državni zbor, kakor se je vanj zaneslo gališko vprašanje, kakor je njegovo delo oviral češki problem, kakor je bila v njegovi dvorani že slovenska, hrvaška in italijanska obstrukcija.
Zdi se, da imajo avstrijski državniki manijo, da varajo sami sebe. Mislečega sveta ne morejo prevariti s takimi navideznimi uspehi, katerih ničevnost spozna vsakdo na prvi pogled. Narodov ne morejo prevariti, kajti čim se dotakne realno življenje takih papirnatih sklepov in pogodb, izgube vso veljavo. Torej morejo varati le sami sebe. Ali s to samoprevaro vendar ovirajo življenje narodov, ki bi radi prišli naprej, pa jih zadržujejo take coklje. To pa je zato, ker delajo in govore državniki preveč, narodi pa premalo. Premalo je demokracije premalo samozavesti med ljudstvom. Kadar bodo namesto državnikov govorile in odločevale mase, ne bo mogel spravljati mandat za Lvov-Kulikov vse Avstrije iz ravnovesja; takrat se bo pokazalo, ali hoče biti Avstrija država svobodnih in enakopravnih narodov, ali pa
—	Turčija.
Stavbinski podjetniki tožijo. 2e ne zabavljajo več v domačem krogu med štirimi stenami, mnpak stopajo v javnost, razširjajo oklice, napovedujejo akcije. Če imajo podjetniki razloge za to, jih imajo gotovo delavci še več. Ako je premalo dela, je naravno, da so delavci prvi, ki pridejo ob kruh, naravno je, da se čuti izguba zaslužka v nižavah delavskih množic vedno bolj kakor v višavah kapitala. Zakaj za delavca je ilelo edini vir dohodkov, če usahne ta, je z rodbino sploh na suhem. On nima vrednostnih papirjev. ki bi mu tudi v časih brezposelnosti dajali rento. Hranilnična knjižica je v delavskih krogih prav malo znan spis. Bogate žlahte, ki bi priskočila delavcu v kritičnih časih na pomoč, navadno tudi ni.
Kapitalist si ne beli glave, kaj se zgodi z delavci, kadar jim odpove. Zanj veljajo računi. Delo je sredstvo za povečavanje kapitala. Če ne izpolnjuje tega namena, jc zanj ne le nepotrebno, ampak celo Škodljivo. Kajti delo je treba plačevati. To je popolnoma v redu, če prinese robota več rezultata, nego se je vanjo investiralo. Ali če bo kmet vedel, da ne obrodi na njegovi zemlji toliko, kolikor položi semenja vanjo, ne bo oral, gnojil in sejal. Če nima kapitalist prepričanja, da mu prinese delo dobiček, ne bo dal delati. Poklical je delavce, ko so mu njih roke izdelavale profit; kadar nima več dobička od njih, mu postanejo nepotrebni, pa naj gredo, kamor hočejo. Tovarne, jame, železnice itd. niso dobrodelni zavodi, ampak podjetja za poinnoževanje kapitala.
Delavci niso otroci in ne pričakujejo od ka-piiulistov milosti. Ali družba, ki ne more živeti brez njih, ima dolžnosti do delavcev, ki smejo zahtevati od nje, da jih izpolnjuje. Še za žival skrbi gospodar, da mu ne pogine; hrani jo tudi takrat, kadar mu ne dela, ker jo bo potreboval pozneje, ko bo zopet dela. Gospodarskim krizam slede časi visoke konjunkture, ko zganja kapitalizem delavske moči na vse pretege. Zakaj vsaka kretnja delavskih rok prinaša tedaj kapitalu mano z neba. Brez vsake sentimentalnosti, brez dobrodelnih fraz, brez sklicevanja na ljubezen do bližnjega je torej kapitalistična družba v svojem interesu dolžna skrbeti za to, da ohrani delovne moči za tiste čase, ko jih bo krvavo potrebovala.
Posamezni kapitalist ne bo storil v tem oziru ničesar. Tudi če bi kaj storil, ne bi veliko zaleglo. Dolžnost pada na družbo, torej na državo, na deželo, na občine. Doslej nišo ti faktorji v Avstriji še ničesar storili zoper moro brezposelnosti. In Človek bi se začudil: Ali se riso še nikdar vprašali, kaj pravzaprav stori delavec, kadar izgubi delo in ga dolgo ne dobi? Kaj se godi, če ostanejo cele trume delavcev brezposelne?
Ako bi bili le to vprašali v svojih mislih, bi Se bili morali zavzeti. Kajti brez vsega študija bi morali razumeti, da tudi delavec ne more živeti od zraka. In ker se brez denarja nič ne dobi, do denarja pa delavec ne more priti drugače, kakor če prodaja svoje delo, je jasno, da jje delavec brez vsega, kadar ne kupuje nihče njegove delovne moči. Kaj naj tedaj stori? Noben ministrski predsednik, noben finančni minister, noben minister za delo se v Avstriji še m ukvarjal s tem vprašanjem. Če bi se, bi se mu morali delati kolobarji pred očmi. Kajti če ima delavec kaj kredita, je kmalu izčrpan. Saj ga ima itak kvečjemu pri branjevcu in za nekaj časa nemara pri hišnem gospodarju. Finančni minister gre k bankam, kadar ga nadlegujejo pekumarna vprašanja; krojaški in pekovski pomočnik ne more storiti tega; če bi poizkusil
nikakšen parlament. In če se državni zbor sklicuje, naj bi se tudi poskrbelo, da bo kaj delal. Ta skrb zadene prav tista gospoda, ki sta konferirala zaradi sklicanja, namreč ministrskega predsednika grofa Sttirgkha in zborničnega predsednika drja. Sylvestra. Zadela bo seveda tudi stranke večine, ki se ponosno imenujejo »delovna večina«. Toda Stiirgkh hoče biti vodja politike, vodja parlamenta, in zato bi bila njegova dolžnost, da prevzame vodstvo v tej zadevi. S svojimi glasovitiini apeli naj bi grof Stiirgkh rajši nič ne poizkušal; doslej ni nič opravil z njimi, poslej tudi ne bo nič. In prebivalstvo nima nič od njegovih lepfh besed, ampak želi naposled koristnega parlamentarnega dela.
— Deželni glavar dr. Šušteršič je na otvoritveni seji kranjskega deželnega zbora izrekel željo, da naj bi imeli deželni zbori vsako leto dosti časa na razpolago za svoje delo. To je želja, s katero bi pameten člo.vek lehko soglašal in pravzaprav bi se morali veseliti, da se je dr. Šušteršič tako izpremenil. Kajti bil je čas, ko je imel kranjski deželni zbor veliko časa, pa ni prišel do nobenega dela, ker ni izvolila tega stranka dr. Šušteršiča, ki je i ;t uprizarjala obstrukcijo v zbornici in par let ovirala delo. Zdaj menda dr. Šušteršič ni za obstrukcijo, vsaj ne za tako, ki bi jo delala njegovemu gospodarstvu nasprotna opozicija. Sam se pa včasi vendar še rad vrne v tiste čase, pa malo poobstruira. Tako je n. pr. v zadnjem zasedanju prepovedal dr. Tavčarju govoriti o deželni garanciji; prepovedal je tudi interpelacijo o vodiški Johanci. To ni nič dru-zega kakor obstrukcija s predsedniškega mesta, zakaj prvo in drugo vprašanje je spadalo vs kompetenco deželnega zbora — vsekakor bolj kakor Krekova fantazija o porotnih sodiščih. Preprečiti razprave o takih predmetih se pravi obstruirati; in če želi dr. Šušteršič dovolj časa za deželni zbor, in če odobravamo to željo, ker gotovo ni v duhu ustavnosti, da je vse gospodarstvo in gospodstvo koncentrirano v rokah deželnega odbora, med tem ko je deželni zbor le njegov privesek, bi nas vendar bolj veselilo, če bi dr. Šušteršič praktično pokazal, da ceni parlamentarno delo v deželnem zboru. Potem bi tudi verjeli, da je prišel niegov vzdih iz duše, ne pa le iz pluč.
— Visoka šola za sleparje. Za dunajske krščanske socialce so prišli slabi časi. Drug za drugim se oglašajo možakarji, ki so bili nekdaj njih oprode, pa' razkrivajo strmečemu svetu, kako so se na Dunaiu »organizirale« volitve. Pardon! Strmečemu svetu ne moremo reči. Ob krščansko socialnih volilnih sleparijah ne strmi pravzaprav nihče več. Tisti sodnik v drugem okraju, ki je po izpovedbah bivšega krščansko socialnega agitatorja priče Gutha dejal, da se mora človek prijeti za glavo, je moral živeti doslej v samoti, sicer bi se ne prijemal za glavo, kadar sliši, da slepari dunajska rotovška klika pri volitvah kar en gros. Brez takih manevrov ne bi bili mogli krščansko socialni junaki morda nikdar tako zmagovait, gotovo pa že dolgo ne, zlasti ne, odkar je po Luegerievi smrti njih bog Pobasaj razkril svoj obraz. Da so bila vsa ta sleparstva izvršena v velikem slogu, je žc nekolikokrat pokazala dunajska »Arbeiterzeitung«. zlasti pri državnozborski dopolnilni volitvi za Sehuhmeierjev mandat,1 ko je na posebni prilogi objavila par tisoč imen takih »volilcev«, katerim se »niso mogle dostaviti« volilne izkaznice. Dejstvo tega švindla* torej ni več presenetljivo. Ampak zanimiv je način. Izza Gutha, ki Je podal svoio zapriseženo izjavo pred sodiščem, se oglašajo sedaj še drugi. Tako je bil pri okrajnem predstojniku
II.	dunajskega okraja Blaslu bivši uradnik Bi-ber in le podal sledečo iziavo na zapisnik:
»Bil sem nastavljen kot uradnik volilnega katastra in sicer v centrali na rotovžu. Pri re-
Dnevne beležke.
— Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, dne 10. svečana 1914 ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javna seja: I. Naznanila predsedstva. II. Odo-brenje zapisnikov zadnjih dveh sej. lil. Poročilo mestnega magistrata o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo deželnega stolnega mesta Ljubljane. IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo:	1. o načrtu regulatlva za podpore brezposelnim delavcem iz občinskih sredstev. 2. o prošnji ljubljanskega društvenega orkestra za pritrditev mestne občine določilom društvenega statuta. V. Finančnega odseka poročila:
1.	o dopisu c. kr. spl. avstr, družbe malih železnic glede nameravanega razširjenja prog cestne električne železnice. 2. o razpisu e. kr. deželnega predsedstva glede prispevka mestne občine za ustanovitev nove lastne fare sa občini Gornja in Spodnja Šiška. 3. o poročilu mestnega knjigovodstva glede dovolitve novega posojila mestni zastavljalnici. 4. o ponudbi Franca ih Brigite Souvan glede zamenjave njujinega sveta v svrho regulacije Muzejskega trga. VI. Stavbnega odseka poročila:	1. o
poročilu kanalizačnega urada o stanju gradbe kanalov zbiralnikov. 2. o ponudbah za razpisane mestne vožnje za triletje 1914, 1915 in 1916.
3. oporočilu mestnega stavbnega urada glede premembe regulačnega načrta za trg Tabor.
4. o poročilu kanalizačnega urada glede določitve nivelov obrežij regulirane Ljubljanice.
5. o prošnji Kranjske hranilnice za opustitev Cesarja Avgusta ulice. 6. o sarnostalnih predlogih obč. svetovalca Zupančiča: a) glede nasipanja ceste Galjevice, b) glede parcelacije mestnega sveta med Dolenjsko cesto in progo dolenjske železnice. Vlil. Šolskega odseka poročilo o porabi dotacije na mestnem dekliškem liceju za leto 1913. VIII. Policijskega odseka poročilo o delovanju »Gasilnega in reševalnega društva« v IV. četrtletju 1913. IX. Klavničnega ravnateljstva poročilo o prošnji mesarske zadruge glede spremeirfbc klavničnega regulati-va v zadevi kavcij za teleta. X. Direktorija mestnega vodovoda poročili: 1. o prizivu Leona Lewickega roti odloku mestnega magistrata glede odpisa večje porabe vode v hiši št. 4 v Židovski stezi. 2. o prošnji posestnikov ob Linhartovi ulici za podaljšanje mestnega vodovoda v tej ulici. B. Talne seie: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnjah za razpisano službo ma-gistratnega ravnatelja. 2. o prošnjah za razpisano službo mag. zdravstvenega asistenta.
3.	o prošnji neke pomožne uradnice za definitivno imenovanje. IV. Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega mag. uradnika za zvišanje vdovnine. V. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o proračunu užitninskega zakupa za leto 1914. VI. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
— Državni zbor bo po mnenju predsednika Sylvestra, ki je o tem konferiral z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom, sklican 3. marca, ker upajo, da bodo deželni zbori do tistega časa opravili svoje delo. Potrebno bi pač bilo, da se parlament čimprej snide, zakaj neopravljenega dela ga čaka na kupe. Toda bilo bi tudi potrebno ne le da se snide, ampak da potem tudi dela, S tem, da se enostavno naznanja datum, kdaj ga mislijo sklicati, je prav malo storjeno in pravzaprav se ljudstvo s tem zavarava. Tako naiven ne more biti ne grof Stiirgkh, ne dr. Sylvester, da bi pričakoval dne 3. marca Čudež iz nebes. Gospod Stanek se gotovo do 3. marca ne namerava premisliti. Kakor je z obstrukcijo odšel iz parlamenta, tako se misli najbrže z njo vrniti vanj. Obstruiran parlament je pa prav toliko vreden kolikor
Lvov-Kulikov
narja pogoltne, s katerim bi se lahko storilo veliko dobrega. Razvoj in napredek ovira. Nespameten je. Ali pamet ne odločuje, če so razbeljene vse strasti, zlasti pa ne odločuje, če ne dobi nikdar prilike, da bi ‘se uveljavila, da bi vsaj prišla do besede.
Da je to in to mogoče, je v politiki slab argument V Budjejovicah je bilo že pred leti mogoče, da so se Cehi in Nemci v mestu pobotali. Ceško-nemški spor zato vendar ni bil spravljen s sveta. V Istri, ki je v narodnem oziru pravi vulkan, se je s posredovanjem vlade dosegla popolna sprava. Podpirali so jo Italijani in Hrvatje, voditelji svojih narodov. Nekoliko mesecev pozneje so si bili zopet v laseh, natančno • i . .ak°r so prerokovali zlobno nagajivi socialni demokratje. In deželni zbor, čigar stranke so tako slovesno sklenile spravo, so morali zdaj razpustiti, ker je nesposoben za vsako delo
—	odkar je sprava. Lahko pa stavimo, da bo novi deželni zbor zopet nesposoben za delo, kajti če bo že morda nekoliko oseb pri volitvah zamenjanih, bodo v zbornici vendar zopet tiste stranke, ki so bile sedaj, razmerje ostane ne-izpremenjeno, nestrpnost bo enako velika, volja za boj ne izumre.
Ali kaj to! Poljaki in Rusini so se pobotali! Bilo bi skoraj resnično, če ne bi bilo majhne, prav maihne napake vmes. Namreč te, da so sklenili spravo neki voditelji, nikakor pa ne narodi. Tako bodo poizkušali tudi na Češkem. Danes itak še nihče ne more vedeti, če bodo imeli tam kaj sreče. Obotavljajo se Čehi. Gospod
lian racijah sem imel eno črko abecede. Krčanski) socialni agitatorji pod vodstvom gospoda Gutha so se puščali pred ostalimi strankini skozi zadnja vrata v lokal, da so mogli )lokirati volilske imenike (to se pravi: Posta-/ili so se v gosti skupini pred mize) in da druge Stranke niso mogle do njih (do imenikov). Znaku mu je, da je hodil gospod Guth pri ravnatelju volilnega katastra noter in ven. in sicer pri avnatelju Wesselvju, ter da je imel poveljni-i&tv® nad agitatorji v reklamacijskem uradu. Kakršen je bil volilski razred, tako je moral jtdo izpreminjati značaj volilcev. v uradnih vo-lilskih imenikih napraviti iz poštnega sluge poštnega upravitelja ali pa narobe. Jaz kakor ttufl Guth in ostali uradniki katastra smo delali fc pod pritiskom sile, ker nam je bil odpust gotov. Nadaljna razkritja si pridržujem. Dutiaj, £. februarja 1914. Josef Biber 1. r. Alfons M. Ronzal kot priča.«
Krščanskim socialceiu se vsaj ne more očitati da so delali površno. Premislili so vse podrobnosti, izvedli so organizacijo sleparstva z obzirom na vse mogoče eventualnosti in zato se jim tudi ni bik) treba brigati, katera stranka da ima v resnici večino. Pri volitvah so k) morali dobiti oni. Volilni švindl le tako star kakor volitve; ali od dunajskih »organizatorjev« bi sc najpretkanejši sleparji lahko še kaj naučili.
— Še eno potrdilo. Pred pričami je podal dunajski čevljar Josef Sosna sledečo izjavo:
»Izpovedbe, ki jih je dal gospod Outh v procesu Biascl-KIebinger proti Posserju zaradi v «i itn ih sleparij v Leopoldstadtu, se popolnoma »jetnajo k resnico, ker sera bil leta 1911. pri volitvi dr ja. Kienbocka sara najet od njega za volHtiega sleparja ter sem ponovi«) volil » krivimi legitimacijami in sem bil zato aretiran. Ovadba se je potlačila. To dajem prostovoljno na zapisnik, ker se je gospodu Guthu po mojem mnenju zgodila težka krivica. Izjavljam še, da m delal gospod Outh na tak način le v Leopoldstadtu, ampak tudi v drugih okrajih.«
Zanimivo je, da so uživali krščansko sociala« sleparji še tako protekcijo, da se je potlačila ©vadba, če je bil kdo aretiran.
—► Obljubljeni so zanimivi procesi. Dunajski magistralni ravnatelj Appel je vložil proti znanemu Gutlm kazensko ovadbo, ker Je ta izjavil, da je »pripravljen povedati v sodni dvorani *udi imena visokih magistratnih uradnikov, ki imajo v sobi srebrne namizne nastavke za posredovanje služb.« Tudi proti »Arbeiter-zoittmgl« je gospod Appel vložil ovadbo, ker je ta višala: »To bi bil vendar gospod Biber lahko vedel: Falsificira se le v oddelku 19, tam je oeveda to, kar povzroča sicer odpuste, naj-vl&ta dolžnost in se tudi bogato remunerira...« Ce se izležejo iz teh ovadb obtožbe in pride do javnih razprav, bo pač vredno poročati o njtti.
Princ Wled potuje! Iz Berlina je prišla včeraj zjutraj brzojavna vest, da gre princ Wied na ■pot. Po tem poročilu bi bil moral že včeraj odpotovati, in sicer pravijo, da jo je ubral v Rim. O potovalnih načrtih bodočega albanskega kneza so že toliko poročali pa pre-klicavali, pa zopet malo drugače poročali, da bo že dobro niaio potrpeti, dokler ne pride zanesljivo potrdilo, da je res že na poti. in še tedaj bo treba počakati, če drži ta pot res v Albanijo. če je res, da je gospod princ zapustil Potsdam, bi se pravzaprav njegovi bodoči podaniki lahko pritožili. Ena zadnjih vesti Je pravila, da pojde gospod Wied 25. februarja v Albanijo; prebivalci njegove kneževine in eventualni zarotniki pa imajo vendar pravico izvedeti, kdaj da pride visokost res v svojo novo domovino. Kako pridejo do tega, da pripravijo morda kakšen lep atentat za 25. februarja, mož. Kateremu je namenjen, se pa izkrca že
15.	v Draču? Svojim novim rojakom na tak način 'kaziti veselje, pač ne bi bilo lepo; tako se jim gotovo ne prikupi. Razun tega pa či-tamo dannadan. da pojde še Esad paša Top-tatji na Čelu posebne arnavtske deputacije v Potsdam, da ponudi princu krono in prestol. Torej se spodobi, da počaka princ na deputa-cijo. Ne le. da se spodobi, ampak tudi pametno bi bilo. Zakaj če izpreminja »e nekronani knez svoje mnenje od dne do dne. bi lahko tudi kakšen Čsad paša izpremenil svoje. Izurien je v tem itak precej. Kot šef srednjealbanske vlade le demisioniral itak le pod tem pogojeni, da povede deputacijo v Potsdam, če se mu ta pogoj ne izpolni, mu niti zameriti ne bodo mogli, Ce se tudi on požvižga na pogodbo.
— Zaradi telefona so trajne pritožbe na dnevnem redu. Res Je, da telefon ni stara iznajdba. Naši očetje v svoji mladosti še nič niso vede1« o njem. Toda naša generacija ne vprašuje nič več za to. Sedaj je telefon izumljen in ljudje ga bočejo imeti. Dokler ga ni bilo, so tisočletja izhajali brez njega. Danes je hudo, če se mora nekoliko mesecev čakati na napeljavo. Zakaj tisti, 1ri ga nima, je oškedovan napram tistemu, ki ga ima. V Avstriji pa je treba čakati na take reči ne nekoliko mesecev, ampak leta in leta. Trgovinsko ministrstvo tolaži, trgovinsko ministrstvo obljubuje. razširjenja telefonske mreže pa le ni. Pritožujejo se ljudje na Dunaju, pri-toftujefo se v Ljubljani — ministrstvu je to vse eao. Ali sedaj prihaja vesela vest. Telefonsko omrežje se zgradi! Saj pravimo: Le potrpljenja je treba, pa pride vse, celo smrt. In tako prihaja tudi telefon. Središče omrežja bo — v Elbasanu, zyeze se napravijo z Vaten«, Dračem, Fierim, Beratom, Starovo. Kf rico, Kjuksem .. .Kaj? Je H to predpustna šala? Ne, čenjenl patriot. Sveta resnica je, Albanija dobi telefonsko omrežje. Ce v Avstriji ne moreš dočakati telefona, se preseli v Albanijo, tam ga gotovo prej doživiš. Lahko se pri tem še potolažiš, da se zgrade tudi tam doli z avstrijskim denarjem. Za svoje potrebe ga nimamo, za Albanijo ga hvalabogu imamo.
— Glavni nabori ustavljeni. Letošnje glavne jnabore. ki bi se imeli nričeti dne l. marca
t. 1. Je domobransko ministrstvo ustavilo. Pri-v četek naborov se najbrže določi po zopetnem zasedanju državnega zbora. Naborniki, ki so pozive že dobili, naj jih izroče mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu.
— Zaključni venček »Slavčevih« plesnih vaj se vrši v soboto 14. t. m. ob polu 9. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Osebna vabila za to prireditev se ne bodo razpošiljala. Vstop je dovoljen obiskovalkam m obiskovalcem plesnih vaj, članom in prijateljem društva ter njih rodbinam.
— Veliki pustni korzo v Ljubljani, ki se
vrši na pustno nedeljo 22. februarja bo brez dvomno privlačna sila letošnjega predpusta in živa slika pestrega kor/nega vrvenja. Tu bodo nastopali v veliki skupini cigani s svojim glavarjem in z lastno godbo, ta tukaj zopet španski bikoborci, nadalje skupina eksotičnih gostov v pestrih narodnih nošah, vmes pa naši fantje in dekleta s Pavlihom, rdečimi dežniki, harmoniko in klarinetom. Za živahnost in razposajenost bodo skrbeli klovni in harlekini za napoto pa skupina »ljubljanskih barab«, ki nam vzbude vesele spomine na minule poulične prireditve ljubljanskih korzov. V to živahno vrvenje, o katerem bomo še poročali, pa bo posegal celotni »Ljubljanski društveni orkester« z veselimi poskočnicami za ples. Posebna vabila se letos ne bodo razpošiljala in prečitajte tudi inserate o pustnem korzu priobčene v tem listu.
— Visokost inkognlto, krasna veseloigra Nordisk film Co. v dveh dejanjih je dosegla včeraj pri prvi urpizoritvi sijajen uspeh. Smeha }e bilo brez konca. Tudi drama v treh delih »krotilec levov« je prvovrstna ir. se dopada vsestransko. — V torek 10. do petka 13. t. m. velezanimivi posnetki iz krvavih, strašnih in uničujočih bojev med Grki in Bolgari »s foto-grafičnim aparatom na bojišču«. Predstave so vsak dan ob 3., 4., 5., 6., 7., 8., in 9. Ta serija vsebuje naravne slike, ki so doslej edine te vrste in so dosegle rekord kinematografskih proizvodov.
Otroci nadvojvode Ernsta.
Pred nekaj dnevi smo na kratko poročali, da je sodišče na Dunaju izreklo, da Je gospa Simičeva prava hči nadvojvode Ernsta. Ker so pa vse okoliščine, ki so pripeljale do te pravde zelo zanimive, zato podajamo našim čitateljem pregled življenja nadvojvode Ernsta in boj njene hčere za dedščino, ki traja že desetletja.
Nadvojvoda Ernst je bil drugi najstarejši sin od i>etih sinov nekdanjega podkralja lom-banlsko-benečanskega kraljestva, kateremu je bilo ime Rainer, kakor njegovemu, lansko leto umrlemu, četrtemu sinu. Nadvojvoda Ernst je živel prav malo. na dunajskem dvoru.
V	Ljubljani, kamor ie bil prestavljen, se je poročil 1. 1858. z neko ogrsko damo, Lavro pl. Skublitz. Poročil ju je bil ljubljanski vojaški kaplan Jožef Zamejc. priči pa sta bili naimlajši brat nadvojvode Ernsta in pa njegov sluga. V poročni knjigi je bila vpisana nadvojvodova soproga za baronico VVallburg. Iz tega tajnega zakona so štirje otroci. Leta 1865. je umrla baronica VVallburgova. Pet ali šest let po smrti svoje soproge se je nadvojvoda Ernst resno brigal za vzgojo svojih otrok in jih Je imel v dobrih učnih zavodih. Potem se ie pa to razmerje med očetom in otroci naenkrat izpre-menilo in otroke so pošiljali iz ene oskrbe v drugo. Te »oskrbe« so bile pa tako hude, da se je mlajši sin nadvojvode ustrelil, najstarej-ia hči pa, ki je morala nekemu pisarju opravljati najnižja dela v hiši, je telesno in duševno tako oslabela, da ima vse življenje uničeno. Nadvojvodo, ki je bil vedno slabotnega zdravja so leta 1872. postavili pod kuratelo na predlog njegovega brata. Odslej je zopet večkrat videl svoje otroke in jim tudi dopisoval. Leta 1899. je pa umrl. Po njegovi smrti je pričela njegova hči, gospa Simičeva boj za to. da pri-poznajo njej, sestri in bratu, da so zakonski otroci nadvojvode Ernsta in da dobe primeren del njegove zapuščine. Baron Krnst VVallburg, ki je moral vsled malenkostne mladostne pregrehe zapustiti vojaško službo, se je resno trudil, da bi priboril s poštenim delom življenje zase in za svoje otroke. Bil je natakar v neki budimpeštanski kavarni, potem se je preživljal s prepisovanjem not, nato je bil kon-dukter pri cestni železnici.
Potem so ponudili otrokom nadvojvode Ernsta odpravnino v znesku 400.000 K. Otroci je niso sprejeli, čeprav so živeli v najhujši bedi. sprejeli je niso zato, ker znaša zapuščina njih očeta 60krat več. Zato so zahtevali otroci 12 in pol miljonov. Vse pravde, ki jih je doslej vodila gospa Simičeva, so bile brez materialnega uspeha. Šest tednov pred smrtjo je pisal nadvojvoda Ernst svoji hčeri pismo, v kateri izrecno poudarja, da ni pozabil na svoje otroke v svoji oporoki. Kljub temu. da je pokazala gospa Simičeva pisma svojega očeta pred sodnijo, vendar ni mogla prinesti drugih dokazov. V vojaški matriki ljubljanske garnizije je iztrgan 36. list. na katerem je bila vpisana poroka nadvojvode Ernsta. Tudi druge važne listine so potvarjene namenoma, ali pa so sploh izginile. Najhujši udarec za otroke nadvojvode Ernsta je bil pa ta, ko so jim pri sodišču pokazali dokument, s katerim se odreka nadvojvoda Ernst vsemu svojemu premoženju v prid svojemu bratu, nadvojvodu Rainerju. VVallbargovi so nato uveljavljali to, da se po avstrijskih zakonih ne more nihče odreči popolnoma svojemu premoženju, če ima otroke, ampak le polovici premoženja. Dalje so izrekli tudi, da je listina neveljavna, ker jo Je bil podpisal nadvojvoda Ernst v času, ko je bil pod kuratelo. Hči nadvojvode Ernsta se bori že skoraj dvajset let za svoje pravice. Morda bo imela sedaj več uspeha, ker je sodnik Jasno izrekel, da se ji je posrečilo dokazati. da je prava tiči nadvojvode.
Idrija.
—	Socialistično društvo »Naprej« je imelo v nedeljo dne 1. t. m. svoj redni občni zbor. Društveni prostori so bili nabito polni. Načelnik društva sodr. Štraus konstatira ob 9. dopoldne ' sklepčnost, pozdravi v daljšem govoru navzoče člane ter naznani naslednji dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev odbora. 3. Pomen in potrebo politične organizacije za delavno ljudstvo. 4. Slučajnosti. Najprvo poroda tajnik sodr. Leopold Baloh in sicer: Društvo je imelo v mi-nolem letu 14 sej, 4 volilne javne shode in 2 zaupna shoda v Idriji ter 7 javnih volilnih shodov v okolici in sicer: 2 v Zireh, 1 na Razpotju, 2 v Sp. Idriji, 1 v Logatcu iri 1 v Planini. Volilnega sklada je dobilo društvo 61 K 30 vin. Ta se je porabil za letake, plakate, objave in kolke v domačem volilnem okraju in le 13 K 50 vin. je sprejela skupna deželna zveza v Ljubljani. Na vseh shodih sta poročala sodruga Et-bin Kristan in I. Štravs brez odškodnine potnih stroškov. Uspeh volitev je bil samo v Idriji v splošni skupini zadovoljiv, kjer Je bilo oddanih za soc. dem. kandidata sodr. Štravsa 570 glasov torej samo 24 glasov manj kot za oba kandidata nasprotnih strank. V mestni skupini smo Častno propadli, dasi smo napredovali od zadnjih volitev za 54 glasov. Pri ožji volitvi smo izpolnili parolo deželne zveze s tem, da smo volili protiklerikalno. Društvenih shodov je imelo društvo med letom 5 in sicer 2 javna in 3 zaupne. Veseleči je priredilo društvo 2, prvega maja in 31. decembra, ki sta se obe lepo obnesli. Predavanja 2 in sicer o potovanju po Ameriki, je predaval sod. Etbin Kristan iz Ljubljane ter o »Mirnem političnem razvoju« posnetek društva »Ljudski oder« v Trstu predaval sodr. I. Štravs. Dalje je odbor društva sodeloval tudi pri akciji za pridobitev bivšega rudniškega gledališča za delavske potrebe ter za osmi dekliški razred v Idriji. Deloma je Imelo društvo tudi v tem oziru uspehe. Blagajnik sodr. Tomaž Brus poroča, da je imelo društvo v minolem letu 209 rednih članov, ki so plačati 77 K 40 vin. članarine in pristopnine, Članarina se je na izrednem članskem zborovanju med letom za 10 h mesečno povišala. Izredni dohodki veselice itd. so znašali 823 K. Skupaj dohodkov 900 K 60 vin. Izdatki pa, K 474.47. Preostanek se je porabil za pokritje dolga igralnega odra, tako, da znaša stanje blagajne koncem leta le 9 K 70 vin. Preglednik računov sodr. Anton Krašna poroča, da so se računi vsak mesec in konec leta pregledali ter našli v najlepšem redu. Predlaga odobritev računov; sprejeta V bodoči odbor se izvolijo naslednji sodrugi: Za načelnika sodr. I. Štraus ravnatelj in L. Alič, posestnik. Za tajnika sodr. L. Baloh in I. Med-vedič, rudarja. Za blagajnika sodr..T. Brus in I. Bezeljak, posestnika. Za odbornike sodr. B. Jazbec, posestnik. Fr. Alič, šofer, I. Gantar In V. Rupnik, rudarja. Za revizorje pa: Jos. Kobal, posestnik, A. Krašna in F. Peternel, rudarja. Pri 3 točki poroča obširno o važnosti politične organizacije za delavstvo sodr. Štraus. Predvsem omenja, da Je društvo »Naprej«, ki goji med delavci politično prepričanje, vse premalo vpo-števano od delavstva. Kajti ravno minole volitve nam kažejo, da ima naša stranka v mestu Idriji in okolici lepo armado prepričanih volilcev ali društvo ima od teh komaj 2 desetini gmotno podpirajočih članov. Zato Je treba politično zavest med delavstvom poglobiti ter napraviti iz onih, ki niso še člani društva ne le značajne volilce, ampak tudi člane. Treba jih je privabiti v društvo, dati jim socialistično čtivo ter vzgojiti jih s predavanji in drugimi kulturnimi priredbami. Kdor ne more postati zaradi gmotnih razmer strokovno organiziran, naj pristopi k društvu »Naprej« in bo itnel za majhno Članarino pravico do vsega časopisja, ki ga dajejo naše združene organizacije na razpolago. Kako je potrebno nižjim slojem politična izobraženost, nam kaže zgodovina. Kajti Če ljudstvo ni pripravljeno, je vsak politični preobrat le v izgubo ne v korist deiavstva. Zato pa delujmo odslej za naprej z združenimi močmi, da se naše društvo v tekočem letu okrepi in s tem si ustvarimo politične značajne bojevnike, da jih ne bo mogel omamiti vsak pritisk od delavstvu nasprotne strani sebi v korist. Pri tej točki so govorili še sodrugi Alič, Kogej, Baloh in Filipič. Pri točki slučajnosti priporoča sodr. Alič, da bi se prifedilo predavanje o obrtnih zadevah, ki jih je v svojem poročilu izdala strokovna komisija na Dunaju. Referat radevolje prevzame sam. Sprejeto. Sodr. Štraus še na-kratko razloži pomen delavskih kreditnih zavodov ter zaključi zbor ob četrt na 12. opoldne.
Sudmarka pred sodiščem.
»Siidmark« je narodna obrambna družba. Varovati hoče »nemška tla«, da jih ne pogoltne »slovanska poplava«. Z nemško nacionalnega stališča je to prav lepa naloga; s pametnejšega stališča pa se pač lahko drugače sodi o takih društvih. Ali to, kar je zapisano kot naloga, je pogostoma v takih slučajih le pretveza. Tako se je n. pr. SUdmarki že večkrat očitalo, da skrbi pod krinko narodnosti za kapitalizem, da ustanavlja in podpira žolte organizacije, da vzgaja krumirje in da nabira denar, s katerim izkuša pri volitvah pripraviti delavce ob mandate. Poleg tega se bavi družba pač tudi z naseljevanjem Nemcev v slovenskih krajih. Človek bi mislil, da izvršuje to na tak način, da se naseljencem čimboll olajša nakup posesti ter delo in življenje na njih. Neki proces v Mariboru. o katerem poroča bratski »Arbeiter-vville«, pa kaže vse drugačno sliko. »Slid-marka« pošilja agente zlasti v Južno Nemčijo, na Bavarsko. Virtemberško in Badensko, da bi odtod privabili mlade kmete, zlasti mlade zakonce, na Spodnje štajersko, kjer kupuie posesti od kmetov, ki so propadli. Tak agent je prišel pred približno tremi jeti v A!mansweier na Badenskem in ie pregovoril mlado zakonsko dvojico, kateri [e naslikal razmere v naj-svetlejšfo barvah, da se naseli v Avstriji. Zdaj Stojita »dajčleuderja« »red civilnim sodnikom
Torgglerjem kot tožnika in obtoženca, zasto* pati pa ju mora — slovenski advokat! Imenujeta se VVilhelm in Lena Siefert. Kako se je moral mož mučiti, dokazujejo njegove roke, ki so trde kakor podplati. Kupila sta Pukšeko-vo posest v Podgradcu za 27.000 K. Od tega naj bi bilo 13.500 K ostalo kot hranilnična hipoteka. 2500 K naj bi plačala v gotovem, 2000 kron naj bi dodala Sudmarka. Ostanek naj bi bila poplačevala. seveda z obrestmi v obrokih po 400 K leto. Slidmarkin prispevek je pa sleparija. kajti za ta znesek se enostavno zviša nakupna cena. Sedem juter najboljše zemlje so že pred prodajo odrezali.
Ko sta prišla zakonska Siefert na posest, sta bila bridko razočarana. Gozd je bil skoraj vas posekan, njive izčrpane, travniki zanemarjeni, zgradbe v najslabšem stanju. Niti stranišča ni bilo. Zakonska sta prinesla 6000 K s sabo; ko sta videla položaj, sta takoj razumela, da se tukaj ne more uspešno gospodariti, pa sta se hotela vrniti. Toda funkcionarji Slidmarke so ju pregovorili, naj ostaneta, češ da se pogodba lahko še izpremeni. Dala sta se torej pregovoriti, plačala aro itd., ter začela gospodariti, medtem ko se je pogajanje zuvlače-valo in zavlačevalo, ker se nista dala meni nič tebi nič ukaniti.
Naposled je bila, dokler ne pirde do kupoprodajne pogodbe, sklenjena najemninska pogodba brez odpovedi. Letna najemnina naj bi znašala 1200 K, kar je naravnost oderuško, če se pomisli, da je bila posest veliko previsoko ocenjena, povsem zanemarjena in so trije posestniki na njej v kratkih rokih propadli.
Uboga Švaba sta delala in robotala, zboljšala tla. popravila hišo tako, da je bilo mogoče stanovati v njej, zgradila kurnik, svinjak in stranišče, skratka — storila sta, kar je bilo mogoče. Vteknila sta svoj denar v obrat, kljub temu nista mogla priti nikamor.
Naposled je bila, dokler ne pride do kupo-nič drugega kakor polom, pa sta hotela zadnjo jesen odpotovati. Vendar pa so Ju še pregovorili, naj ostaneta in posejeta ozirnino. kajti tekom zimskih mesecev se gotovo še pobotajo. Zakonska sta se dala res še enkrat pregovoriti in sta ostala. Naenkrat — sredi zime. zahtevajo plemeniti Stidmarkovci, naj zapustita posest tekom 14 dni.
Temu sta ugovarjala in zahtevala odškodnino. Izjavila sta, da sta pripravljena oditi 16. marca, kajti v 14 dneh ne moreta živine in sadežev prodati brez velike škode. Zastopnik Slidmarke pa vztraja na svoji zahtevi in trdi, da dvojica ni bila pridna, da je prijetno živela, zanemarila zemljo in postavi naseljencev kažeta, da ni bilo tako; ženo so ta očitanja tako razburila, da Je zastopniku žlahtne družbe zaklicala v obraz: »Sleparija! Z lažnjivimi obljubami izvabljate ljudi iz domovine in Jih pripravljate ob to, kar so si pridelali in prihranili! FeJ! Sram naj bi Vas bilo!«
Tudi sodnik meni. da naj bi se počakalo do
16.	marca. Ako vztraja »Slidmarka« na svoji zahtevi, bo morala tudi povrniti škodo, katere utrpita zakonska Siefert. Zastopnik Slidmarke je pa trd, in ker ni bil določen odpovedni rok, morata zakonska 20. februarla zapustiti posest. Za ta dan pa določa sodnik tudi razpravo zaradi obojestranskih odškodninskih zahtev.
Tako je slavno »narodnoobrambno« delo, Tako Je na nemški strani, nn rlrpc>' ' tiH: p? bo veliko drugačno . . .
Stajersk..
— štajerski deželni zbor bo najbrže sklican 16. februarja. Razpravljal pa ne bo o rednem proračunu, temveč le o proračunskem provizoriju.
— Smrtna nezgoda rudarja. Iz Trboveil poročajo: V tukajšnjem rudniku je povozil pred nekaj dnevi rudarja Jožefa Potočnika poln hunt premoga čez glavo. Potočnik je bil takoj mrtev.
Koroško.
—	Kmečki strah se je zopet pojavil na Zgornjem Koroškem In sicer v obsežnem lovišču kneza Liechtensteina. Lovci so napravili velik lov in so zverino že večkrat obkolili, toda vedno jim je zopet ušla. Nekateri trde. da je izredno velika divja mačka. Našli so sled, da je žival ubila nekega velikega smaka in ga vlekla 150 korakov daleč v goščo, kjer ga je raztrgala. Ostanke srnjaka, ki jih je pustila zverina, so požrle lisice. Sploh se opaža, da so se. odkar se je pokazala zopet ta divja zver v okolici, silno razmnožile lisice. V lovišča je odšlo tudi že več vojaških patrulj. Tudi so napravili vojaki v lovišču telefonske zveze.
Goriško.
—	KonsorciJ nabrežinsklh Mesarskih mojstrov. Kakor smo poročali že v soboto, se Je konsorcij nabrežinskih klesarskih mojstrov naenkrat zdramil Iz dolgoletnega spanja. Prvo, kar je seveda storil po svojem »vstalemu«, je bilo naperjeno proti delavstvu. Na isti seji. na kateri so sklenili, da naj velfa sedanji tarif še 2 leti, so sklenili še to: C« pride do boja z delavstvom, tedaj ne smelo sprejeti gospodarji na delo nobenega organiziranega krumirja, delali tudi ne sme noben učenec in noben polir. Ta predlog le Prigel od strani enega tistih podjetnikov. ki so glasovali proti predlogu Caliarije za podaljšanje tarifne pogodbe in Je bil soglasno sprejet. To ima sedaj g. Caharija v zahvalo, da je organiziral s pomočjo N. D. O. krumir-stvo v svojih delavnicah. Sicer je pa nabre-žinsko delavstvo prepričano, da gospodarji no bodo izvrševali tega sklepa. V slučaju pa. da se bodo držali tega sklepa, bodo splavali po vodi vsi naklepi g. Caha rije, ki je hotel vzdrževati; svoj obrat s krumirji.
Torek Tu. Srni o 11.
4 dni! MvcMa senzacija sedanjosti! 4 dni!
5 fotografičnim aparatom na bojišču.
Krvavi, slrašui in uničujoči liojl med Bolgari in Grki. — Posneto v vrsiah	RJ.
bojujočih se armad. ==^—— . ,, ————
Kno uro
trajajoče
predstave
vsak dan
ob 3„ 4., 5., 6., 7., 8. in 9.
Kino Ideal
Nekaj glavnih prizorov: Infante. ijsklh krogel] streli v prsi
— Strajne rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglje. — Streli v stegna. — Streli v lektl. — Bajonetni uhodi. — Ranjenec, ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen.
— Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri DžumajL — Naskoki. —- Srapnelski ogenj. — Naskok kavalerije. — Ar*
tilerija strelja. — Kako zadevajo šrapneli in granate.
. »==r.— Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišane cene.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. Snoči je imelo slovensko gledališče ugodno presenečenje; igrali so Jurčič - Govekarjevega »Desetega brata« in bilo je tako dobro obiskano, kakor še noben dramatični večer v tej sezoni. Celo po ložah, ki so sicer prazne, kakor da jc nevarno sedeti v njih, je bilo dosti obiskovalcev. Burka torej vendar ni edino izveličevalna atrakcija. In občinstva za dramo je še kaj v Ljubljani... O sami drami bi bilo danes prepozno pisati. Nemara pa ne bi bilo prepozno, če bi jo Govekar nekoliko predelal. Resnica je, da segajo po njegovih dramatizacijah odri po deželi zelo pridno, in kakor se jc snoči pokazalo, imajo tudi v Ljubljani privlačnost. Zato bi pa bilo v redu, če bi se toliko popravile, tla bi zaslužile svoj prostor na repertoarju »Deseti brat« sc eksponira čisto Čedno in začetek obljubuje precej; pozneje se pa dejanje razbline in na koncu je gledalec razočaran. Nekoliko več koncentracije, pa bi šlo. Tudi sedanji ensemblc ie takim igram še najbolj kos. G. Danilo je prav karakterističen Doi-fe; njegova scena v gostilni ob pesmi »En starček« je prava kabinetna sličica. Le svoj spomin bi moral vzeti bolj v svojo oblast, da ne bi sae-cula in pocula po nepotrebnem zamenjaval. Deseti brat gda. Skrbinška je bil poln življenja in originalnosti. G. Povhe pa jc dal topot Krjavlju nekoliko preveč burkaste barve. Prav dobro je g. Juvan pogodil kmeta Matevžka. G. Peček je bil nekoliko pretrd. Dober je bil g. Drenovec kot Študent. Gdčno. Gjorgjevičevo, go. Bukšc-kovo. gdčno. Gorjupoyo in Danilovo lahko omenjamo s priznanjem. Čedno je zapela svojo pesem gdčna. Vrhunčeva. G. Štatncar se je postavil s pesmijo o zadnjem kozarčku. Zbor se je prav dobro odrezal. Občinstvo pa sc jc imenitno imelo in ni bilo skopo z aplavzom.
Hrvaška opera zaradi mnogih tukajšnjih društvenih priredb in zaradi priprav za razne novosti v Zagrebu tekom meseca februarja sploh ne pride v Ljubljano. Zato pa se bodo vršila gostovanja hrvaške opere in operete tekom meseca marca in aprila. Slovensko občinstvo posečai torej tekom februarja tem pridneje do-mačo dramo! __________________________________
Zadire vesti.
SCHUMEIERJEV SPOMENIK.
Dunaj, 8. Danes je bil ob veliki udeležbi odkrit spomenik umorjenega poslanca Schuh-melerja na ottakrinškem pokopališču. Spomenik kaže celo podobo rajnega v enostavni govorniški pozi brez vseh ornamentov in alegorij. Grob je dobil nizek obzidek, ki se zadaj vzdiguje približno meter visoko. Pred to balu-Strado je kamenit podstavek, na katerem stoji Schuhmeier.
ALBANSKO POSOJILO.
Berlin, 8. »Berliner Tageblatt« poroča, da bo vprašanje albanskega posojila te dni provizorično rešeno. Začasno dasta Avstrija In Italija princu Wledu vsaka po pet miljonov na irazpolago, tako da lahko nastopi svoje potovanje v Albanijo, čim pride albanska deputaclja, ki mu ponudi prestol.
Tudi do dvaiset miljonov.
Pariz, 9. »Retit Parisien« poroča, da so države vzajemne trojice zadovoljne z rešitvijo vprašanja albanskega posojila, ki jo predlagata Avstrija in Italija. Po tem predlogu bi dali Avstrija in Italija princu Wiedu skupaj najmanje deset miljonov na razpolago. Ta znesek pa bi se lahko zvišal tudi do dvajset miljonov. Deset miljonov je najmanjša svota, kj jo stavila princ Wied za pogoj, da odpotuje.
Princ Wled potuje.
Rim, 8. Princ Wied pride v pondeljek ali Torek v Rini. Tukaj ostane komaj dalje kakor en dan. Potem odpotuje na Dunaj, (čudno! človek bi dejal, da jc iz Berlina pravzaprav bliže na Dunaj kakor v Rim. Nemara pa je princu \Viedu Rim važnejši od Dunaja. Kako se to neki zdi grofu Berchtoldu?)
Pa se še vrne.
Berlin, 8. Princ Viljem Wied odpotuje 0-poldne v Rim. Od tam pojde na Dunaj, potem ise vrne v Nemčijo. Če sprejme albansko de-putacijo v Potsdamu ali v Neuwiedtt, še ni določeno.
Garda za albanskega kneza.
-	8"	*ul<a! ustanavljajo telesno stražo
eKa banskega kneza. Štela bo za-jcetkoma dvesto mož. Ljudi bodo nabrali iz vseh okrajev. Predvsem iščejo mlade, zanesljive, inteligentne ljudi, ki morajo biti veliki In telesno imponlratl. Veliko važnost polagajo na to. da bo kneževa okolica kolikor mogoče moderna. zato da se bo čutil kolikor toliko doma-mačega.
GRKI ZAPUSTE ALBANIJO.
Atene, 8. Na podlagi razgovorov, ki jih Je imel Venizelos po raznih evropskih glavnih taestih, je vlada ukrenila, da začno grške čete dne I. marca zapuščati kraje, ki pripadajo Albaniji. Do 31. marca morajo biti popolnoma izpraznjeni.
ARNAVTI V EPIRU.
Atene, 8. »Agence d’Athčnes« poroča iz Janine: Arnavtske čete so na umikanju iz vasi Gdrica zapustile proklamacije v grškem jelk«, podpisane od članov mednarodne kon-rohie komisije, ki pozivajo prebivalstvo Epira, ij se podvrže, pa mu bo zajamčena varnost rijenja in imetja. Od meje prihajajo zopet po-
ročila. da se zbirajo pri grški vasi Miepova, katero so v zadnjih desetih dneh že dvakrat naskočili, albanski prostovoljci in žandarji.
Praske lil bitke.
Atene, 8. »Agence d’ Athčnes« javlja: Arnavtske čete pod vodstvom Šalili Butkasa so vdrle v okraj Kolonjc. pa so zasedle grške vasi Grambatsika. Faunrili. Kretiska, Katunti in Zelenica ter razobesile albansko zastavo. Pravile so, da zasedajo te vasi v imenu albanske države ter so razdajale proklamacije mednarodne kontrolne komisije. 15. pešpolk se je napotil, da zasleduje te čete in jih ie pognal v beg. Pri tem je bilo 12 vojakov in trije prostovoljci raujeul, pet vojakov in dva prostovoljca pa ubita. Arnavti so imeli 64 mrtvih in mnogo ranjenih. 600 Arnavtov pod vodstvom majorja Mtistafe so je prikazalo pri stftiži Veliterna blizu Koricc, ter so zahtevali, naj se jim vda Ko-rica z bližnjimi kraji. Poveljnik straže je izjavil, da nima nobenega ukaza za to. Prebivalstvo je v strahu. — Po zavzetju.Sevranije in bombardiranju so grške ečte zasedle Malinto, Mu-zensko. Kakozi, Streinetsi in Llncaki. Potem so čete po kratkem bombardiranju zavzele Ke-simbesl. Čete, katerim je poveljeval bivši turški častnik Kesim beg, so razkropljene. Prebivalci se vdajajo in razobešajo grške zastave. Grške čete niso imele izgub.
VENIZELOS V BUKAREŠTU.
Bukarešt, 8. Grški ministrski predsednik Venizelos je včeraj dospel v Bukarešt. Popoldne ga je kralj Caro! sprejel na avdienci. Zvečer je bil v kraljevski palači obed, kamor je bil povabljen tudi Venizelos.
PAŠIČ V BUKAREŠTU.
Bukarešt, 9. Danes se pripelje srbski ministrski predsednik Pašič v Bukarešt.
balkanske zveze in protizveze.
Peterburg, 9. V poučenih krogih zatrjujejo, da ni bila na peterburških konferencah sklenjena nobena nova zveza med Srbijo, Grško in Črno goro, ker še niso ugasnile prejšnje zvezne pogodbe. Govorilo se je le o spornih vprašanjih med Grško in Srbijo, zlasti kar se tiče južne meje in porabe solunske luke. Po Sazonovem nasvetu se je to tako rešilo, da da Grška Srbiji luko za trgovske namene deloma na razpolago, zato pa dobi od Srbije razne koncesije v Južni Srbiji, zlasti glede na šolstvo. Trdijo, da je Grška razuntega sklenila posebno zvezo z Romunijo. ki pa ima le namen varovati bukareški mir. Nič ne dvomijo, da obstoja bolgarsko - turška zveza in da ima ofenziven značaj. Zategadelj silijo vsi zastopniki balkanskih držav, naj ruski diplomatični krogi delujejo na to, da ne dobi bolgarsko - turška zveza nobenega posojila pri velesilah, ker hoče porabiti denar izključno za bojne namene. Sazonov je obljubil, da bo krepko podpiral te želje.
kokovcev odstopi.
Peterburg, 8. »Rječ« zatrjuje, da je demislja Kokovceva že sklenjena in se razglasi 20. t. m. Ta dan bo deset let, odkar je Kokovcev v službi. Že sedaj ne pregledava nobenih spisov, ker hoče s teni izraziti, da ne ostane več dolgo v službi. »Rječ« pravi, da se smer politike ne iz-premeni z njegovo demisijo.
FORSTNERJA VARUJEJO ŽANDARJI.
Zabern, 8. Včeraj je bil lajtnant baron Forstner za kratek čas tukaj, najbrže da uredi svojo preselitev v Bromberg. Ko je šel z dvema tovarišema po cesti, se mu je pridružilo petdeset otrok. Bilo je slišati tudi nekoliko klicev. Žandarmerija je bila kmalu na mestu in je preprečila vsak izgred.
V	ZABERN NE PRIDEJO KANONI.
Strassburg, 9. »Strassb. Post« poroča: Znano je, da bi bila garnizija v Zabernu dne 1. oktobra imela dobiti artiljerijo. Zdaj je definitivno sklenjeno, da se to ne zgodi. Vse stroške ki so doslej nastali vsled vsled kupoprodajnih pogodb, poravna vojaški fiskus.
PORTUGALSKO.
Nova vlada.
Lizbona, 9. Bernardino Machado je prevzel nalogo, da sestavi kabinet iz elementov, stoječih Izven strank, ki naj posredujejo, in iz zastopnikov posameznih političnih skupin.
PANAMIZFM NA JAPONSKEM.
Tokio, 8. V parlamentu je bil z ozirom na korupcijsko afero, v katero so zapleteni visoki mornariški častniki, vložen predlog, da se izreče vladi nezaupanje. Predlog pride v torek na razpravo, člani kabineta so izjavili, da ne natnerava]0'demisionHati in da bo Sejukvajeva stranka tudi nadalje »odpirala vlado, če se ne doprinesejo močnejši dokazi, da so bili mornariški častniki podkupljeni.
MEHIKO.
Nečloveško vojskovanje.
Novi Jork, 8. Iz Huaresa poročajo, da je razbojnik Castilio zažgal tunel Cutnbre pri Casas Grandes. Vlak, k) je prišel v predor, Je popolnoma sežgan. Sedem železniških uslužbencev Je baje mrtvih. General Villa je ukazal poveljniku konstitucionalistov v Casas Grandes, naj da ustreliti vsakega, Če ne more navesti tehtnega vzroka za svoje bivanje v okraju.
Kaj se pripravlja?
Mehiko, 8. čete so konsjgnirane v vojašnicah. Artiljerijske patrulje stražijo okolico vojašnic. Straža v palači je pomnožena. Ameriški
konzul iz Tampuka brzojavlja, da so vstaši vse pripravili za takojšen napad in razrušili vodovod. Vode jc še komaj za tri dni.
Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska G '."»eliska tiskarna« v Ljubljani.
Sprejmeta se takoj
dva dečka
14 let stara iz Idrije za neko ljubljansko restavracijo in hotel — dobe vso oskrbo brezplačno. Poizve se v upravi „ Zarje. “
40 letni uspeh, gSr*SS£Sn“
Želodčna = s= tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je ^^vajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
£
jema lekarna
0. Pfccoli, Ljubljana.
Um posebnosti
je
0
:9«V;
»Zdravnik;
želodca*
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v Želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubi ano ih okolica. Odlikovan » Parita 2 zlato kolajn« fn tas. ktfietem.
Kupujte „Zarjo“.
Okrajna bolniška blagajna
v Nabrežini.
Tit. Vonnaclair QvnbAila stanujoč v Nabrežini, ordinita ob delavnikih od A/I • V tJIIv-ColctV OVUUUUd 10 —12. dopoldne članom stanujočim v sledečih vaseh: Gorenja Brestovica, Dolenja Brestovica, BrišČe, Briščiki, Cerovlje, Devin, Gabrovec pri Proseku, Jamlje, Mauhinje, Šempolaj,, Praprot, Prečnik, Nabrežina, Sv. Križ pri Trstu, Prosek, Slivno^ Sesljati, Stevan, Salež, Samotorca, Štanjel, Vižovlje, Zgonik.
Til. Motil stanuj°č v Komnu, ordinira ob delavnikih od 10.—II, dopoldne članom’ O« lTlUlIl stanujočim v naslednjih vaseh: Berje, Faiti, Gorjansko, Gabrovica, Ivanji-grad, Korito, Hudilog, Kostanjevica, Komen, Krogolišče, Kobleglava, Klanc, Lipa, Malidol, Novelo,i Nadrožica, Preserje, Bliskovica, Rebije, Sela, Sveto, Škrbina, Šibelja, Škofije, Temnica, Tomaževica, Tublje, Tupeljče, Vršič, Vojščica, Velikidol, Volčjigrad, Vale, Zagrajc.
Vsaki oboleli član se ima zglasiti z izkazilom delodajalca v uradu bolniške blagajne. Le v nujnih slučajih sprejemata zdravnika člana brez izkazila izven določenih ur in ob nedeljah in praznikih. Urad bolniške blagajne je odprt od 9. dopoldne do L popoldne in od 3.—6. popoldne. Bolniške podpore se izplačajo dnevno za one Člane, kateri ozdravijo med tednom, za ostale pa ob sobotah od 10.-12 ure dopo'dne. Bolniška podpora se računa z dnem, ko se je oboleli član bodisi ustmenim ah pismenim potom zglasil v tem uradu. Eventualne reklamacije je nasloviti na odbor okrajne bolniške blagajne. O sporih, ki nastanejo med zavarovanci in blagajno glede podpornih zahtev jc pritožbe nasloviti na razsodišče v roku štirinajstih dnij.
Načelstva.
Okrajna bolniška blagajna v Zagorju
vabi delegate in zastopnike na
letni občni zbor
ki se vrši v nedeljo dne 15. februarja 1914 ob 2. popoldne v gostilni gosp. Josipa Repovž-a v Zagorju.
DNEVNI RED: 1. Poročilo poslovanja v letu 1913.
2. Poročilo računskega sklepa za leto 1943.
3. Volitev nadzorovalnega odbora.	'J
4. Volitev v razsodišče.
5. Raznoterosti.
NB. Legitimacije za občni zbor mora vsak ddegat prinesti s seboj.
Načelstvo.
Stavben ie gostilniška zadrega „0elavsti dem*4
registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Trbovljah
vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki se vrši v nedeljo dne 22. februarja 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih »Delavskega doma*.
DNEVNI RED: 1. L reči tanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o prebitku.
5. Volitev treh članov v
6. Volitev treh članov v
7. Raznoterosti.
Trbovlje, dne 3. februarja 1914.
načelstvo.
nadzorstvo in dva namestnika. ''
Načelstvo.
Potniki
Tl
v severno In južno AMERIKO
ae ▼«■£}« seda| 1» p« <a—H nrntrflsdti pragi
AVSTROAMERIK ANA
Trs(-,NfW}#rk, Bmbob Alres-Kt* te Jsaelra
nHitvtpai knopandM i šw*mm nfUcMN, <WarlfaM raw»«Q|in, tmlKila knejavoa, m tolwi M m mmktgm paMkt	4a
teU <iw<1 4om*t*
M vtaoa, Mt kruli.
E
fS
B
55
Osliiod p »mikov:
f mm. kmetih* »-»ko soboto, v južno Amerik* vsakih 14 *&i.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
fMfcsvrstna pojaanlla daje drage volje brezplačno prt glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroiko:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
————— Kolodvorska ulica Stev. 26.--------------
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne t. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vlage članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 90 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po t odstotkov =	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od X dni niprel	ss
Hranilne vloge »prejema društvo vsak dan med uradnimi arami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. —- Odpovedni roki so pri draitva najprietemejSi in vernost vlog najboljša, kajti as varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najUije Mapa
svoje prihranke svojemu zavod«.
Načelstvo.
Družinski kruh
H
■
■
■
■
■
iz pekarne JKonsumnega društva za 1 Ljubljano in okolico*
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 175 kg vejajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem!
■
B S B g H 3
B g
3
n
■
m s H S B S
s m s m
i 3
S B
h wm
i 5
s m
3 B 3 m 3 B 3 m
3
■nn
B
□i
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. s. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani.	::
•o
••
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča
••
••
dela.
Delo {e vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-poslje brezplačno v najkraj-::	šem	času.	::
IBBBBBBB
Konsumno društvo za Ljubljano
u s —= in okolico ==
Q hranilne vloge članov po 5
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1918 obrestuje odslej
od dne vioge  	0	do	dne	dviga.
H Dosedanje stanje hranilnih vlog 51000K.
Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču.
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli
n Pekarna
U m Nadzorstvo*
■	:	H-'- l	' .r*	,
>.4	'