Leto XIII Ravne na Koroškem, 15. junija 1976 Izdaja odbor za informir; nje in kulturno dejavnost^ Železarne Ravne Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za Informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka kako izboljšati poslovanje to •^emo> da zadnji čas ne poslujemo dobro, in vemo, da moramo ‘boljšati. O vzrokih za sedanje stanje in o ukrepih, ki smo jih indVzeli, vendar je težko reči, Ti k *? Posebno ugodno ali ne. liki^Pci namreč ne naročajo ve-■Jsorf Serii> temveč zelo raznolik Pla_. teent. Posledica je težavno vnanje v obratih, posebno v Ptoi» i, sai nekateri naši obrati tn0 teajnjo izdelke v ciklusih in go al° naročila zbirati tako dol-Mača S ali pa morajo kopičiti za- • Pr, IZ VSEBINE 0izvodnja. Slovenskih žele- ^ ^arn n aprilu ® enkrat o ureditvi družbene % Ur ane v železarni % Aa:Ve^a socialna razlika ,vtornatska obdelava podat- % v železarni K andidatna lista — poglavitna ^ n«lo9a ^ktivni počitek jubilantov de-% ? v Poreču ® čirn bolj konstruktiven do-Sovor 9 De, , m načrti krajevne skup-% te«* Ravne ^ °stor za šestino Ravenčanov ^ ^ rnznik mladih % V ° Lote-Ribar — odpadel Vrhunski šport loge, ker si pogostnih menjav programa ne morejo privoščiti. Naročnikov to seveda ne zanima. Oni zahtevajo npr. kompletno dobavljena naročila, sicer imajo sami težave z izplačevanjem in bančnimi poroštvi. Danes nihče noče imeti zalog, ker režejo finančna sredstva, vendar hočejo material imeti. Tako nastane položaj, ko kupci pritiskajo na nas, naj mi ustvarjamo zaloge njihovih materialov in jim jih prodajamo po njihovih potrebah, mi pa se temu upiramo, saj slabo obračanje materiala slabo vpliva na naše finančno stanje. Surovine dražje, cene naših izdelkov enake Medtem so se povečali tudi materialni stroški, saj so letos spet zrasle cene starega železa, fero-legur, električni energiji ter drugih surovin. Na drugi strani pa so ostale enake cene 114. panoge, katerih zveza zaenkrat ne dovoli spremeniti, čeprav smo lani tako vlogo že izročili. Tudi letos še ni upanja na zvišanje cen. Če pa bo do tega prišlo, se bojimo, da se bodo kvalitetna jekla manj povišala od navadnih. To stanje se seveda pozna pri naši akumula-tivnosti. Pesti nas tudi povišan izmeček, ki se je prve štiri mesece letos pojavljal v topilnici in valjarni. Potrebni so bili zato posebni ukrepi nadzora nad tehnologijo ter dodatna pomoč strokovnih kadrov tako v valjarni kot v topilnici. Svoje prispeva še slabo staro železo, ki ima polno nezaželenih primesi, kar spet pomaga k proizvodnji nekurantne robe, ki se potem ne da prodati, saj posebno v času recesije kupci plačajo le tisto, kar je stoodstotno v redu. Iz povedanega sledi, da je produktivnost v nekaterih obratih nižja. Zato je upravičen ukrep odbora za gospodarjenje, da ne smemo sprejemati novih delavcev. Paziti moramo le, da zaradi tega ne bi prišli na slabše s kvalificiranimi kadri, saj jih že zdaj nimamo preveč. Vse podrediti skrbi za dobro delo Popolno koncentracijo na problematiko proizvodnje so v polpreteklem obdobju zmanjševale tudi obsežne diskusije okoli novega pravilnika o delitvi OD, na odsotnost z delovnega mesta pa so vplivali sestanki med delovnim časom ter službena potovanja doma in v tujino, ki jih bo treba racionalizirati. Angažiranost vseh vodstvenih kadrov od preddelavcev do vrha za kvaliteto in ekonomičnost proizvodnje se bo morala povečati v tem kriznem obdobju. Še bolj bomo okrepili nadzor in dodatno pomoč v tistih obratih, ki najprej občutijo krizo pri naročilih (valjarna, topilnica) ter izboljšali tehnologijo. Nezanimanje strokovnjakov za zaposlitev v obratih v tej TOZD povezujejo tudi s tem, da nagrajevanje ti. (Nadaljevanje na 3. strani) PREDSTAVLJAMO OBČINSKE NAGRAJENCE Boris Florjančič je Gorenjec, ki mu je Koroška postala druga domovina, saj je na Ravnah že 24 let. Preden je prišel v ravensko železarno, je sodeloval pri projektiranju jeklarne v Zenici, Sisku, Smederevu ter bil glavni projektant jeklarne za železarno Nikšič. V naši železarni je bil najprej vodja kapitalne izgradnje, potem vodja jeklarne, nato pa do upo-(Nadaljevanje na 5. strani) Kdo je višji? Proizvodnja slovenskih železarn v aprilu 1976 Vse kaže, da bo letošnje leto za nas tako, da se ga bomo še dolgo spominjali oziroma bi ga bilo bolje pozabiti. Ob pogojih, ki dajejo proizvodno možnost boljšega izkoriščanja zmogljivosti naprav, ostajajo proizvodi v skladiščih in so obrati primorani zadrževati proizvodnjo. Novi zakon o zavarovanju plačil je neposredno povzročil zastoj naročil in težave v možnostih prodaje na domačem tržišču. Na svetovnem trgu se sicer že pojavlja rahlo izboljšanje v potrošnji jeklarskih proizvodov in tudi cene se postopno zopet dvigajo. Pritisk doslej v zahodnih državah slabo zaposlenih proizvajalcev jekla pa komaj dopušča prostor za prodajo v izvoz načrtovanih količin. Sedanje stanje je predvsem za vse tri železarne v nekem nepričakovanem in nestvarnem nasprotju z resničnostjo in s potrebami. Ob tem, da v našo državo letno uvozimo nad milijon ton železarskih izdelkov, naenkrat nimamo možnosti prodaje domače proizvodnje. Če bi uspelo prodati naše proizvode po primerni ceni v izvoz, jih bomo izvozili, da bi izpraznili skladišča in da ne bi bilo treba zadrževati proizvodnje. Takoj ko bo rešeno vprašanje zagotovitve plačil za naše kupce, bo pa izvožena količina jekla še dodatno manjkala domačemu tržišču. Proizvodni uspehi so bili v aprilu še kar dobri. Proizvodnja surovega železa je bila izvršena 99%. Na plavžu št. 1 Železarne Jesenice so imeli mrzli hod, zato so tudi mesečni načrt dosegli le s 95<>/o. Mesečni načrt proizvodnje jekla je bil izvršen s 103% in je dosežena količina 68.963 ton. Če bi do konca leta nadaljevali s poprečnimi dosežki prvih 4 mesecev, bi znašala letna proizvodnja jekla 825.126 ton. Blagovna proizvodnja je bila izvršena v železarnah 970/0, odprem-Ijeno pa je bilo 94% blagovne proizvodnje. V Železarni Jesenice so izvršili mesečni načrt z 92 %, odpremili so 90% izdelkov. V Železarni Ravne so odpremili praktično enako količino, kot so jo aprila tudi proizvedli. V Železarni Store je bila mesečna blagovna proizvodnja za 11% nad načrtovano, odpremili pa so 98%. Pri predelovalcih nobena delovna organizacija ni dosegla poprečne mesečno načrtovane količine proizvodnje. Najbližje izvršitvi je še Plamen Kropa s 97%, v Verigi znaša izvršitev 91 “/o, v Žični 71 % in v Tovilu 70%. Medtem ko sta Plamen in Žična odpremila več, kot je znašala mesečna proizvodnja, so v Tovilu odpremili 91 % in v Verigi 93% v aprilu proizvedenih izdelkov. V izvozu se po količini in vrednosti realizacija popravlja. Pri železarnah po zaslugi Železarne Jesenice, ki je izdatno presegla poprečno mesečno količino izvoza in tudi vrednost. Po količini so tudi zbirno za vse štiri mesece nad načrtovano količino, po vrednosti so pa bliže načrtu. Železarni Ravne in Štore nista izvršili mesečnega načrta in tudi zbirno precej zaostajata. Po vrednosti so vse tri železarne izvršile 94% mesečnega načrta izvoza, zbirno pa 80 %. Predelovalci izvršujejo zbirni načrt izvoza 105%, mesečnega so pa izvršili s 143%. Pri tem imata največ zaslug Plamen in Žična, ki sta visoko presegla mesečno vrednost izvoza. Ta prispevek je bil tolikšen, da so Slovenske železarne aprila v celoti presegle načrtovano vrednost izvoza s 106 %. Zbirna izvršitev za prve štiri mesece znaša 87 %. Blagovni proizvodnji in odpremi ustrezni so bili tudi rezultati eksterne realizacije. Edina delovna organizacija, ki je presegla načrtovano mesečno eksterno realizacijo, je Plamen in tam je tudi zbirni rezultat pozitiven. Pri vseh drugih delovnih organizacijah V prvi polovici maja so delovne skupine v TOZD mehanske obdelave po večini na dvakratnih sestankih enako kot v drugih delih železarne obravnavale predloge samoupravnih splošnih aktov s področja sistematizacije delovnih mest in delitve OD. Pri preverjanju rezultatov razprav se ugotavlja, da je bilo sorazmerno zelo malo govora in zelo malo pripomb na sam sistem, na sistematizacijo, načela novega delitvenega sistema itd., ogromno pa je pripomb, zahtev in predlogov za Slovenskih železarn je v aprilu mesečno dosežena vrednost prodaje daleč pod poprečno načrtovano. Skupno je znašala realizacija 76% načrtovane in zbirno v prvih štirih mesecih 88%. Ti podatki so neposredni povod, da sem v uvodu napisal, da bo letošnje leto verjetno tako, da bi ga bilo najbolje čimprej pozabiti. Kakšno bo stanje v maju in naprej je težko ocenjevati. Osebno mislim, da se mora kmalu izboljšati in da bodo v kratkem zopet normalno ali vsaj pojačano prihajala naročila za naše proizvode, predvsem proizvode osnovne železarske dejavnosti. Trenutna splošna ocena poslovne uspešnosti je preuranjena, čeprav z gotovostjo lahko rečemo, da bo za prvo polletje pod pričakovanji. To, kar smo že izgubili in kar še izgubljamo, tudi do konca leta ne bo možno več v celoti nadoknaditi, čeprav verjamem, da se bo pa stanje lahko še bistveno popravilo. Milan Marolt, dipl. inž. spremembo ocenitve delovnega mesta ali uskladitve nekega delovnega mesta z drugim ali vsaj zelo podobnim delovnim mestom v neki drugi organizacijski enoti. Takih predlogov je v TOZD mehanske obdelave zelo mnogo. Številk bolje da ne navajamo. Po neki približni oceni gre za zahtevo po povišanju ocenitve za delovna mesta, kjer je zaposlena nad polovica delavcev. Kolikor bi bile res vse želje upravičene, bi se moralo postaviti vprašanje objektivne pravilnosti oziroma pravičnosti celotnega sistema. Ve' mo pa in na splošno priznam0’ da novi sistem le prinaša neW pozitivne novosti, izenačuje nek°' tere pretirano in nenormalno d' ražene ekstreme. In če vse ^ zberemo, bi morali potemtakem trenutno biti v neki nemogoč skrajno absurdni situaciji, kar P1 najbrž ni popolnoma res. Res Pc je, da plače na splošno niso Pre'; visoke, da življenjski stroški star no rastejo — raste pa seveda di potrošniška miselnost — in y so tako zahteve po nekem spi°"' nem povečevanju osebnih dohoi' kov človeško popolnoma razum’ Ijive, vendar na žalost ne ved tudi realno uresničljive. Zato s“ tudi precej množične zahteve P° zviševanju SZD sicer raz umljiv'’’ vendar daje pogled na priporao in predloge posameznih deloVnl. skupin misliti. Simptomatično 1 namreč dejstvo, da predlagal ponekod povišanje praktično 2 vsa delovna mesta od najvišjeP do najnižjega. Še bolj skeptik, in kritično pa je treba j^ jasno izražene trditve, kot: ua organizacijska enota je kot cel°’ ta zapostavljena; naše pometa delo se na splošno preslabo vre° noti itd. Če bi bilo kaj res, če bi bile cele organizaciji enote kompletno »zapostavljaie‘’ kar se sliši kot namerno ZOfj, stavljanje, potem je možno dv°le'. ali da je celoten sistem zanit 0 pa sta bila vsaj dosedanje ^ pri izdelavi sistema in dos^ danji postopek sprejemanja n ustrezna, neprimerna ali nepr vilna. Ugotovili pa smo že, da ’’ splošno priznavamo, da Pr^nC].. novi sistem v primerjavi s s0o, njim, ki pravzaprav sploh ni sj. stem, le neke določene p redno1 ’ in da tako niti ena niti dra! alternativa ne velja. Velja Jv objektivno pošten in JconstrW% ven samoupraven dialog, za pravljanje in dogovarjanje r* obratno od mnogih v novem stemu določenih kriterijev načinov vrednotenja, samo malo bolj humanistično obravv van način. !• Pod železniško postajo p™ i KAKO SO OBRAČUNANI PRVOMAJSKI PRAZNIKI Po Uradnem listu SFRJ št. 6/73 sta 1. in 2. maj praznika SFRJ. Če je 1. ali 2. maj nedelja, se šteje za praznik prvi naslednji delavnik po teh dveh dneh. Letos je bila nedelja 2. maja, zato se šteje za praznik 3. maj. Odbor za oblikovanje OD je obravnaval način obračuna nadomestil in dodatkov za prvomajske praznike in potrdil naslednje: — Uradno sta letos prvomajska praznika 1. in 3. maj, zato se obračuna 75% dodatek za praznike za ta dva dneva. — V sistemu prostih sobot sta prosta dneva 1. in 3. maj, zato se nadomestilo za praznike za sistem prostih sobot obračuna za 1. in 3. maj. — V sistemu IV. izmene sta prosta dneva 1. in 2. maj, zato se nadomestilo za praznike za sistem IV. izmene obračuna za 1. in 2. maj. — Po predlogu razporeda prostih in delovnih dni, ki so jih potrdili DS TOZD in DSSS, se vsem delavcem za delo na dan državnih praznikov obračunajo delovne ure kot delo v podaljšanem delovnem času s 5(7% dodatkom. To pomeni, da se delavcem IV. izmene tako obračuna 1. in 2. maj, delavcem v sistemu prostih sobot pa 1. in 3. maj, torej na ista dneva kot nadomestilo za praznike. — Nedelja 2. maja se obračuna s 50°/o dodatkom za nedeljsko delo. — Za sistem prostih sobot je 2. maj običajna prosta nedelja, zato se na ta dan delovne ure obračunajo v sistemu prostih sobot s 5(7% dodatkom za podaljšano delo. — Popoldanski in nočni dodatki se za prvomajske praznike obračunajo enako kot za vse druge dneve v letu. Filip Rožanc, vodja službe za sistem OD ZA ČIM BOLJ KONSTRUKTIVEN DOGOVOR Ob končanem prvem krogu razprav na delovnih skupinah k " '*» ’.t* ’ •S*C' ML ‘ - » „ 1. ** kako izboljšati poslovanje (Nadaljevanje s 1. strani) 'jeficitarnih poklicev še zmeraj ne =e po pravem tiru in je med animivimi« ter deficitarnimi po-lci še vedno premalo razlike. Položaj po obratih Topilnica trenutno še dela svoj Pazni plan, ki pa se z zmanjša- naročil lahko vsak hip zni- , • Glede tega položaj v 2. in 3. ž/rtalu ni rožnat, vsaj tako ka-, 3° naročila s terena in politika j ,?Cev- V topilnici je treba zni-t 11 vsaj tisti del stroškov, na ka-® imamo subjektiven vpliv. izpostavljena je valjar-2 ‘ Tam ni pravih upov, da bi kartal plansko zadovoljivo za-Ve Tudi tu je treba zastaviti n ® osebni vpliv za zmanjšanje k ®ativnih strani proizvodnje. Va-rna predvsem v svoji adjustaži gr sPos°bna dovolj narediti, ko k Za asortimansko zelo razdrob-Po?a- nar°oda, za razne posebne obrti6 a ker je še vedno glavno 0 grlo valjarne. ti0 valjarni je treba sistematič-°rganizirati optimalno možnost s ,lzv°dnje in kvalitete, da bi re(,ern omogočili kolikor toliko varr° proda3° in možnost plače-t0v kupcev, da bi držali točne kun dobav tistih količin, ki jih šaii nar°či >n da zaradi zmanj-Zer_e kv ali te te ne bi izgubili ino-ta i kupcev, ki imajo po sve-pdovolj izbire. °s. r®dvsem pa mora valjarna bui Vati obrate v železarni z Potrebnim materialom, da in i tam ne bi prišlo do motenj zastojev. kovačnica dela sorazmerno do- ■ Tj tOfl V*n .1 _ _1 _ 1 1 _ 1 „ mo se maksimalno, da ne bi prišlo do hujših pretresov!« Z racionalnim delom prek kriznega obdobja Upajmo, da do resne krizne situacije v naši železarni ne bo prišlo. Končno bodo tudi kupci zahtevali normalne količine materialov, sicer bo ogrožena njihova lastna proizvodnja. Za premostitev slabšega položaja v vmesnem obdobju pa moramo biti nenehno navzoči na terenu. Naša prodaja je že februarja obiskala vse pomembne industrijske bazene v državi: majdanpe- ško-borskega, reško-pulskega, zagrebškega in sarajevskega, zdaj pa obiskujejo stare in morebitne nove kupce v beograjskem okolišu, v Vojvodini, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. Poleg tega imajo stalne telefonične in pismene stike s kupci. Kljub temu pa so realni in od kupcev ne pričakujejo več, kot ti zmorejo. Opozarjajo pa, da moramo zavzeti do kupcev tak odnos, kakršnega ti želijo, saj naši proizvodi pač niso sami sebi namen. Nabavljati moramo samo najnujnejše materiale, da ne bomo imeli prevelikih zalog, skratka, delati v celoti tako, da bomo prispevali svoje k znižanju inflacije v državi. M. K. Še enkrat o ureditvi družbene prehrane v železarni O družbeni prehrani sta v 6. št. Informativnega fužinarja pisala dr. Janko Sušnik in inž. Jože Kert. Da bo ta tema, ki je pri nas dolgo povzročala nezadovoljstvo, čimbolj temeljito obdelana, objavljamo tokrat povzetek obširne analize stanja in predlog ureditve družbene prehrane v železarni, ki jo je izdelal Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. p;Qnfka. Tudi nivo kvalitetnega tu frama narašča, vendar se tudi sebn * P°manjkanje naročil, po-s0ox° za kladiva. Zato se mora kv0rt • z dol3 komplicirano pro-cjij n3°, ki pa je seveda tudi naš las ’ masovna jekla lahko de-^di drugod. Sp®hi kovačnice v prvih štirih der 6C1'1 kažejo, da se kovaški ka-tu angažira, je pa res, da bo tudi narojUaslednjih mesecih težje za iWVarna se je prav tako soraz-ujenno dobro vključila v spreme-sle; * Položaj na tržišču in je do-ya°segla še vse mesečne plane. Up^JPuuj je izpostavljena krizi in ^la p da i° bo usPešn0 prebrodi n esno izvajajo ves proizvod-ijivof6es’ treba je le še več paz-Pri rokih dobav ter pri Men Produktivnosti in iz- čeprav akcijske programe aega. roj^ovlek trpi pomanjkanje nart^ Pri vlečnem jeklu, kjer iščeta^ nazne možnosti — seveda ne Cq p ", ki bi imele za posledi-'Tt.ejJegaliven ekonomski rezultat. ZaDn , J6 skrbeti za to, da bo obrat trebasl0val ljudi, pa četudi bo kdaj slt0 ,, Ugrizniti v slabšo ekonom- Proizvodnjo. Bravtern kriznem položaju morajo bei i Posebno vlogo odigrati služ-Mhit npr' PriPrava dela, kemija Mora Ur e raziskave. Še bolj dl6) ,1° razvozlavati razne proble-V°dhi Zadeva3° optimalno proiz-izvori • ^er nenehno pomagati pro-bg bjn‘m obratom Za vse te služ-oilo treba reči: »Angažiraj- Naloga tega zavoda je bila, da analizira obstoječe stanje v zvezi s pripravo malic v Železarni Ravne, da ugotovi, kakšna je njihova kakovost in kakšne so razmere, v katerih te malice pripravljajo in transportirajo ter razišče, kakšne so možnosti za izboljšanje teh razmer in predlaga najustreznejšo rešitev. Analiza je potekala v treh fazah. V prvi fazi smo preučili obstoječe stanje, in sicer: prehranjevalni program, normative, prostorske pogoje, organizacijo dela in transporta. V drugi fazi smo preučili tri možne variante organizacije družbene prehrane, ki so v sedanjih razmerah realne in možne, in sicer: ureditev lastnega obrata družbene prehrane (1. varianta) — adaptacija in usposobitev obstoječe centralne kuhinje v Domu železarjev (2. varianta) in — dozidava, adaptacija in usposobitev obstoječih razdeljevalnic za uporabo steriliziranih gotovih jedi (3. varianta). V tretji fazi pa smo na osnovi podatkov o predvideni opremi, velikosti prostorov, porabi energije, številu zaposlenih itd. izračunali tako investicijske stroške kot stroške poslovanja za vsako od možnih variant in jih primerjali med seboj. Ugotovitve analize Na podlagi enomesečnih jedilnikov smo ugotovili, da je sedanja kakovost malic le delno ustrezna. Interni normativi, po katerih se zdaj pripravljajo malice, izhajajo iz fizioloških potreb za težko in zelo težko delo, v Železarni Ravne pa je večina delovnih mest uvrščena med srednje težka in lahka fizična dela (izjema je le 0,6 "/o delavcev, ki opravljajo zunanja težka fizična dela). Posledica tega je, da je količina hranilnih snovi pri toplih malicah v celoti presežena, pri hladnih malicah pa v pretežni meri. Zaskrbljujoča je predvsem prevelika uporaba maščob, kar lahko nega- tivno vpliva na zdravje zaposlenih. Prostori, kjer se zdaj pripravljajo malice, so premajhni in pomanjkljivo opremljeni. Transport malic in tehnologija kuhinje, ki je z njim povezana, sta glede na higiensko tehnične zahteve neustrezna, organizacijsko premalo usklajena, zato je tudi kakovost malic slabša. Neprimeren transport in nepravilno ravnanje s hrano tudi lahko povzročita, da postane hrana vir zastrupitev. Trije načini rešitve Novo zgrajeni lasten centralni obrat bi pripravljal obroke po klasičnem načinu. Vsa živila bi se centralno nabavljala, skladiščila, pripravila in toplotno obdelala. Pripravljeni obroki bi se transportirali v ustreznih termos posodah do razdeljevalnih mest, kjer bi se porcionirali in razdeljevali prek izdaj ne linije. Obstoječi centralni obrat v Domu železarjev, ki že centralno na- bavlja, skladišči, pripravlja in toplotno obdeluje živila po klasičnem načinu, bi bilo treba adaptirati ter primerno urediti transport in način razdeljevanja hrane. Vse obstoječe rezdeljevalnice bi morali adaptirati in usposobiti za samostojno ogrevanje industrijsko pripravljenih steriliziranih gotovih jedi in za pripravo svežih dodatkov. To pomeni, da centralne kuhinje in transporta pripravljenih obrokov ni. Centralno skladišče in upravo pa je potrebno zagotoviti pri eni od večjih jedilnic. Primerjava med variantami Prvi dve varianti sta povezani s transportom gotovih jedi, s katerim le težko zagotovimo neoporečno kakovost hrane. Tej pomanjkljivosti se izogne tretja varianta, ki zagotavlja higiensko neoporečen obrok. Poleg tega so v jedilnikih v tretji varianti neodvisni od sezonske ponudbe živil, ki v prvih dveh variantah omejuje pestrost. Pomanjkljivost uporabe izključno steriliziranih gotovih jedi pa je ta, da dajejo ti obroki občutek enoličnosti in da bi bili zaradi prehranske vrednosti in prehrambenih navad abonentov potrebni dodatki iz sveže pripravljenih živil. Ker sedanji asortiman steriliziranih gotovih jedi ni prilagojen našim prehrambenim navadam, bi ga morali prej preizkusiti med abonenti. Čeprav je s prehrambenega vidika varianta kombinacije steriliziranih jedi s sveže pripravljenimi dodatki dokaj ugodna, pa moramo opozoriti, da ta sistem še ni dovolj preizkušen prav v obratih z veliko zmogljivostjo. Analizirane variante bi se razlikovale tako glede na višino investicijskih stroškov za zgradbo, opremo in ureditev transporta kot glede na višino stroškov poslovanja. Primerjava investicijskih stroškov in stroškov poslovanja med različnimi variantami. Variante Investicijski stroški din Stroški poslovanja na en obrok din 1. 7,383.809 13,66 2. 3,395.163 13,22 3. 5,723.346 17,34 V TRO Najbolj ugodna bi bila druga varianta, ker bi za adaptacijo in ureditev prostora, za dopolnitev opreme in ureditev transporta potrebovali za polovico manj sredstev kot za postavitev lastnega novega centralnega obrata. Prav tako bi bili po tej varianti naj nižji stroški poslovanja. V primerjavi s prvo varianto bi bili le-ti nižji zaradi nižjih režijskih stroškov upravljanja. Pri tretji varianti pa bi bili stroški poslovanja zelo visoki zaradi visokih nabavnih stroškov industrijsko pripravljenih gotovih jedi. Predlog Kljub številnim prednostim s prehransko tehnološkega vidika je tretja varianta žal tako draga, da predlagamo za realizacijo drugo varianto. Pri tem je treba izdelati prehranjevalni program z ustreznimi jedilniki in upoštevati vsa priporočila v zvezi s prostorom, opremo, transportom in organizacijo dela, ki so navedena v nalogi. Druga varianta bi bila bolj upravičena tudi s širšega družbenega vidika, saj bi z gradnjo lastnega centralnega obrata družbene prehrane ostale neizkoriščene obstoječe zmogljivosti v kuhinji v Domu železarjev. Razvoj družbene prehrane gre v smeri industrijske oskrbe z zamrznjeno hrano, kar bo v Sloveniji verjetno možno šele čez nekaj let. Za to prehodno obdobje pa bi bila tudi druga varianta zaradi naj nižjih investicijskih stroškov najbolj racionalna. KANDIDATNA LISTA — POGLAVITNA NALOGA Akcija dosledne samoupravne preobrazbe naše delovne organizacije se je končno le pričela. Novi koncept je osvojen, do konca leta pa nas čaka še mnogo dela. Po zadanem programu izvedbe reorganizacije samoupravne organiziranosti Železarne Ravne v več novih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti moramo konec junija ali vsaj v začetku julija razpisati volitve. Do takrat je treba opraviti tudi odgovorno nalogo izvedbe predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov. Volitve v samoupravne organe TOZD naj bi izvedli zadnje dni avgusta. Vemo pa, da se v obdobju počitniškega mrtvila v juliju in avgustu ne da veliko storiti. Pred sindikalnimi aktivisti je tako zares težka in odgovorna naloga. Lahko mirno rečemo, da ena najpomembnejših — po mojem mnenju pa sploh najpomembnejša — in ima lahko tako vsak premalo resen in kampanjski pristop resne posledice za nadaljnji razvoj in uveljavljanje delegatskih odnosov v TOZD in drugih šir- ših samoupravnih asociacijah ter v povezovanju navzven. Bežna analiza predvolilnih postopkov ob zadnjih volitvah delegatov za delegacije samoupravnih interesnih skupnosti in dobljenih rezultatov daje marsikje izredno negativno sliko. Nesporno so tedanjemu pristopu v prvi vrsti botrovali bolj objektivni kot subjektivni vzroki. Verjetno lahko tudi pomanjkanje določenih izkušenj ter nedorečenost smernic in stališč štejemo med objektivne okoliščine. Preteklo obdobje pa nas je nemara le nekaj naučilo. Celoten postopek vsebuje praviloma tri faze: predevidentira-nje, evidentiranje in končno oblikovanje kandidatne liste, ki jo potrdimo na zboru delovnih ljudi. Preden rečemo karkoli drugega, je treba poudariti in si zapomniti, da bomo imeli letos dvoje volitev. Torej navidezno dve popolnoma ločeni akciji, kar pa ne velja za evidentiranje oziroma za kandidiranje. Najprej moramo, kot že rečeno, do glavnih dopustniških mesecev DAN BORCA SE NE PRENAŠA NA 5. JULIJ Republiški sekretariat za delo je v zvezi z letnim koledarjem OZD o razporeditvi delovnega časa za leto 1976 po uskladitvi z Republiškim svetom zveze sindikatov Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije za praznovanje 4. julija izdal naslednje pojasnilo: »Obveščamo vse temeljne in druge organizacije združenega dela, da se državni praznik 4. julij, dan borca, ki pade letos na nedeljo, ne prenaša na prvi naslednji delavnik, to je na ponedeljek 5. julija, ker zakon o praznikih SFRJ (Uradni list SFRJ 6/73) izrecno določa, da se četrti julij praznuje samo en dan, in sicer samo na koledarski dan.« Odbor za oblikovanje OD je preučil to obvestilo in ugotovil, da ga moramo upoštevati. Zaradi tega odbor popravlja koledar prostih dni na ta način, da je 5. julij 1976 v železarni Ravne delovni dan Do napake pri razporedu prostih dni, kot je navedeno v koledarju prostih dni za leto 1976, je prišlo zato, ker se v vseh koledarjih navaja, da se 4. julij v letu 1976 prenaša na ponedeljek 5. julija in ker je sekretariat za delo izdal pojasnilo šele v letu 1976, koledar prostih dni v železarni Ravne pa je bil potrjen in natiskan še v letu 1975. Istočasno je odbor za oblikovanje OD obravnaval obračun nadomestila OD za 4. julij in ugotovil, da se za 4. julij ne sme obračunati nadomestilo OD, ker pade državni praznik na nedeljo in se ne prenaša na naslednji delovni dan. Število plačanih ur se z navedeno spremembo ne spremeni. Iz istih razlogov je 4. julij v sistemu IV. izmene normalni delovni dan brez dodatka 50% za delo v podaljšanem delovnem času. Glede obračuna prazničnega dodatka na dan 4. julija je v sindikalni listi 1976 določeno takole: »Dodatek za delo na dan nedelje in dodatek za delo na dan državnega praznika se med seboj izključujeta. V tem primeru gre delavcu tisti dodatek, ki je višji.« 4. julij se bo torej obračunal s 75% prazničnim dodatkom, ki je višji kot 50% nedeljski dodatek. Filip Rožanc, vodja službe za sistem OD Najnovejša panorama imeti izdelane kandidatne liste za delegate delavskih svetov v temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih in listo kandidatov za druge organe na tej osnovni ravni. Takoj po volitvah v septembru pa je treba izdelati kandidatno listo za delegate organov na ravni delovne organizacije, SOZD, delegacije samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti ipd. Kot vidimo, je tega kar precej. Treba bo angažirati neprimerno več delavcev kot doslej in ravno zaradi tega naloga sploh ni lahka. Tega se vsi zavedamo, kljub temu pa je vsakršen resigniran pristop, ki ga nekateri sindikalni funkcionarji že kažejo, nesprejemljiv. Verjetno bo postopek lažji v tistih obratih ali drugih organizacijskih enotah, ki se bodo v kompletni sestavi preoblikovale v novo samoupravno enoto. Malo drugače in težje bo tam, kjer se bodo formirale nove samoupravne celote, TOZD oziroma DSSS, iz do sedaj nepovezanih delov, zajetih v različnih osnovnih organizacijah sindikata. Na primer na komercialnem področju s sedaj ločenimi enotami, kot: prodaje, nabave itd. V takem primeru bodo izvršni odbori večjih osnovnih organizacij morali složno pristopiti k delu. Idealno bi seveda bilo, če bi se skladno z novo načrtovano samoupravno organiziranostjo takoj ustrezno reorganiziral tudi sindikat. V vsakem primeru pa je pri izvedbi predvolilnih postopkov ustrezno prilagajanje ali fleksibilnost vsekakor nujno P° trebna. O strukturi članstva na kanr. datni listi najbrž ni treba P°sh, bej govoriti. Potrebno in pome’ no pa je tudi, glede na to, da 1 čakajo dvojne volitve, paziti to, da ustrezne, najbolj primej 'i# f»e kandidate kolikor toliko ena^.j, merno porazdelimo na razli%j listah. Ne sme se nam zgoditi, bi vse družbenopolitično bolj K, gažirane delavce izvolili izkU*:,, no v organe TOZD, v druge gane pa to, kar bi pač ostalo, * tudi ne obratno. Velja naj pravilo, naj en delavec ne bo . voljen v več kot dva or®afl. hkrati (npr. odbor delavske K® j, trole — delegacija za zdravstv^ Delavcev ne siliti na področje,^ jih ne zanima, kjer delavec ne . mogel aktivno delovati ali Pa bo delovanje v breme. Vemo, da so težave bile in h o Znano pa je tudi, da imamo P „ pogosto pred očmi le ene m delavce, ki se funkcij kar ne - je rejo znebiti. Sprejemajo ji*1 ist« zaradi lepšega ali ker pač ne z/% jo reči ne. Ob tem pa imamo di, zlasti mlade pa tudi si na tihem želijo, da bi bih % vključeni. Navsezadnje pa je (j neko zaupanje in čast, in t»i.safi-delavci tudi neprimerno bolj ^ gažirali. Normalno je seveda,.^ se vsakdo, zlasti pa še začeta funkcij brani, se pusti malo P ^ siti in prepričevati, da ga ne sodelavci imeli za stremuha. ba je torej najti pot do tlovc do vsakega, ne samo do tiste* ki je po delovni disciplini in de- , uspehih in nasploh naj-?l]ši. Ljudje smo različni in ta-ih brez slabih lastnosti ni. Tako 0rej sploh ni napačno, če sindikalni aktivist pri izdelavi pred-®ga evidentne ali kandidatne lite pristopi tudi k tistemu delav-u> ki je mogoče navidezno večen j*ergač, kritizer ali podobno. Ko 0 tak delavec v nekem organu, 0 z marsičem bolje seznanjen, a marsikaj bo začel popolnoma drugače gledati in drugače reagirati, kot je do sedaj. Samoupravljanje bo začel sprejemati kot resnično stvar vseh članov delovne skupnosti. Naj na koncu še enkrat poudarimo, da je treba oblikovanju kandidatne liste posvetiti res vso pozornost. Kakršne predstavnike bomo izbrali, takšne bomo imeli in takšno bo tudi naše bodoče samoupravi j an j e. Janko Dežman predstavljamo občinske NAGRAJENCE Poravnatelj gimnazije, se je takoj končanem študiju zaposlil na (Nadaljevanje s 1. strani) kpjitve lansko jesen komercialni d'rektor. •aktiven član OF, partizan a komunist je vsa leta delal tudi : .družbenopolitičnih organizaciji Zdaj je predsednik krajev-x,ga odbora ZZB NOV Ravne, . ,an občinskega komiteja ZKS, an predsedstva konference SZDL Je nosilec treh odlikovanj. Q ,. °Variša Florjančiča je zmeraj nakovala skromnost, sposobnost stik s preprostimi ljudmi ter l8™ pripravljenost za izvajanje akci^nihkoli družbenopolitičnih in *16 ®°l®er, profesor biologije favnah. Njegovo delo je vseskozi Segalo naslednja področja: Uv"- ^ se je uveljavil z panjem novih oblik in metod Ucevanja biologije, zadnja leta pj,')e uspešen tudi kot pisec učbe-stj^ za srednje šole iz svoje aieri ravnatelj gimnazije je Ul ? Prvimi v republiki oskrbel Šol . e P°g°ie za to, da je ta ftaiv preala na sodoben kabinetni ^n poučevanja; pnT~ ves ta čas je opravljal vrsto nihfmbnih strokovnih in politič-j funkcij v kraju, občini, regiji Republiki. iel 7 sv°ie Pedagoško delo je pre-■^garjevo nagrado. ko0°Ze L°sar, direktor obrata za ijv Peracijo Gozdarstvo Ravne, že let vodi ta obrat. Poseben Sozd - doseSel Pri izgradnji Te mh cest na našem območju. asihS(i- poveza'e skoraj vsakega, doji 01 i odmaknjenega kmeta z ilidi m? srefiiSči, omogočile pa nar, “dolincem« dostop do vseh To ^eP°t naših hribov. Svef Logar je veliko skrb po- rn0u tudi razvoju delavske sa-Ob Pr?ve in odnosu do kmetov. stv hLpojitvi kmetov h gozdar-dev I • 1963 si je posebno priza-0bmi*.za P°nioč kmetom ter na Org a ,u GG Slovenj Gradec nrvi tij6 ?lziral kredite za pospeševala ?metijstva. Kot vodilni delavk n VSa leta PrisPeval k dobre-siva aniu *n razvoju gozdar- čag6_ doigoletni član ZK ter ves laVe„ Ven družbenopolitičen de-obfin A funkcijami na krajevni, . sk' in medobčinski ravni. ,t.°Jko Milinkovič, se je kot IhVi alid Vki|‘‘v z vso požrtvovalnostjo gatio v v delo samoupravnih or-s^UpV zpfezarne, sindikata ter v varii zdravstvenega zavaro-ttia a- Kot dolgoletni član oziro-fia ^redsednik komisije za social-Ogro>Prašanja skrbi za socialno zene delavce, posebno skrb pa posveča bolnikom in invalidom. Aktivno sodeluje pri sprejemanju Samoupravnih aktov, posebno, kjer gre za zaščito delavcev. Več kot deset let dela že tudi v krajevni skupnosti. Pod njegovim vodstvom je bila komisija za socialne zadeve ena najbolj aktivnih. Redno je zasledoval, ali gmotno najbolj ogroženi občani prejemajo družbeno denarno pomoč in ali ima ta zaželeni učinek. Vseh akcij za socialne podpirance se je tudi sam udeleževal. Je tudi vodja delegacije SIS za socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, KS, kjer kaže enako zavzet in human odnos do dela kot povsod, kjer je vključen. Mitja Šipek, diplomirani inženir, že dolga leta nesebično in požrtvovalno dela na kulturnem področju. Enako dolgo je tudi opravljal in še opravlja pomembne funkcije v krajevnih, občinskih in republiških kulturnih združenjih. Uspešno vodi pevski zbor »Šen-tanelski pavri«, ki je z izvirnim podajanjem koroške ljudske pesmi vzbudil tudi pozornost širše slovenske javnosti. Enako uspešen je tudi kot igralec — amater, kjer je ustvaril vrsto uspelih likov. Zadnji čas pa je uveljavil tudi svojo literarno nadarjenost (izpričano v mnogih prispevkih v Koroškem fužinarju), saj je npr. Prežihovo novelo Pot na klop sam dramatiziral in jo tudi uspešno odigral. Tomo Vevar je že 30 let aktiven telesno kulturni delavec. Leta 1946 je začel kot telovadec v domačem društvu v Mežici. V času šolanja je tekmoval v orodni telovadbi, ki ji je ostal zvest kot telovadec oz. vaditelj in funkcionar do danes. Bil je voditelj skoraj vseh oddelkov pri TVD Partizan Mežica ter občinske vrste orodnih telovadcev. Kot trener in igralec je bil aktiven tudi v odbojkarskem klubu ter je odbojkarski in smučarski sodnik. Prav tako je plavalni učitelj, nekoč pa je tudi sam aktivno tekmoval v plavanju. Ker je tudi učitelj telovadbe na rudarskem šolskem centru, lahko rečemo, da je aktivno sodeloval pri športni vzgoji vseh povojnih generacij mežiških športnikov. M. K. AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV V ŽELEZARNI Realizacija zastavljenega koncepta Ko se na ta ali oni način srečujemo z avtomatsko obdelavo podatkov, je prav, da se podrobneje seznanimo z realizacijo koncepta, ki ga je sprejela komisija za avtomatsko obdelavo podatkov in obenem zadolžila službo za AOP in druge strokovne službe, da ga realizira. Realizacija postavljenega koncepta vsebuje: 1. Ustvarjanje baze podatkov V bazi podatkov kot izhodišču računalniškega informacijskega sistema razpolagamo trenutno z naslednjo količino podatkov: — Za 55.000 naših izdelkov in 15.000 nabavljenih materialov razpolagamo s sistematično zbranimi podatki, ki jih lahko računalniško obdelamo po različnih kriterijih, kot npr., kolikšno količino nekega izdelka določene dimenzije in kvalitete smo proizvedli ali nabavili v določenem časovnem obdobju itd. — Navedeno število izdelkov in materialov je povezano v 51.000 sestavnic, za katere obstajajo zbrani podatki. — Da izdelamo označeno število izdelkov, je potrebno opraviti 480.000 delovnih operacij na 600 delovnih mestih. — Kupci imajo z železarno sklenjenih 7.321 pogodb z 31.333 pozicijami. O tem številu pogodb in pozicij razpolagamo s količinski- mi podatki naročil, kateri kupci imajo ta naročila, v kolikšni količini, katere izdelke, v kakšnih terminih, v kolikšni vrednosti itd. — Na podlagi sprejetih in ne-izdobavljenih naročil imamo odprtih 14.000 delovnih nalogov. — Prek 3.000 kupcev ima poslovne odnose z železarno. — Obstajajo zbrani matični podatki za 4.500 zaposlenih. — Razpolagamo s podatki o vseh 17.000 osnovnih sredstvih, itd. Pri vsakodnevnih opravilih, tako v fazi materialne proizvodnje kot v fazi spremljanja in evidentiranja te materialne proizvodnje in na drugih področjih, nastaja na milijone informacij, ki jih računalniško že obdelujemo. 2. Obdelava naročil kupcev Tako kot se začne proizvodni proces z naročili kupcev, ker ne proizvajamo na zalogo, temveč v glavnem za že znane kupce, je tudi računalniška obdelava zastavljena tako, da lahko daje informacije, ki so potrebne pri odločanju za sprejem in pogoje sprejema naročila, spremljanje proizvodnje in finančnih rezultatov proizvodnje. Organizacija obdelave naročil kupcev je zgrajena tako, da lahko dobijo uporabniki teh obdelav preglede o stanju sprejetih in odprtih naročil kupcev po: — kupcih, — izdelkih, — terminih. Pri vseh teh pregledih so zajeti vsi pomembni podatki, kot so količina, vrednost, ekonomski efekt naročil itd. Obdelava naročil je mesečna ali po potrebi, uvedena je za vse proizvodne obrate, dopolniti bi jo bilo treba le z evidenco internega naročanja. 3. Izdajanje delovne in primopredajne dokumentacije Ta obdelava je središče računalniške obdelave v železarni. Z njo ustvarimo datoteko delovnih nalogov, na podlagi katere zasledujemo potek proizvodnje. S povratnimi informacijami o dvigu materiala, izvršenih delovnih operacijah in dobavi polizdelkov in izdelkov na predvideno skladišče, poročilih o neuspeli proizvodnji, ugotavljamo stanje gotove, nedokončane in neuspele proizvodnje, posredno pa tudi stanje zalog materiala in polizdelkov. Na podlagi informacij o stanju proizvodnje (informacija je zaenkrat še mesečna) izdelajo strokovne službe analize o uspešnosti proizvodnje glede na druge kazalce, npr. planirano proizvodnjo, dejanske stroške itd. Računalniško izdajanje delovne dokumentacije omogoča povezavo med sprejetim naročilom in delovnim nalogom, kar bo še posebej pomembno, ko bomo imeli uvedene terminalske obdelave. Takrat bo mogoče s pomočjo terminala dobiti v realnem času npr. To bo jabolk PODROČJA MATERIALNEGA POSLOVANJA /NAROČILA N ( KUPCEV )— G naša NAROČILA /KONTROLA l ZALOG (vzdrževanj^— ŠIFRIRANJE MATERIALA MAT.DAT MATER. * obde 1. pr * inventura * anal. premikov povpraševan. /lETNI PLAN\ \PROIZVOD.J /RROUČEVA- \—I \NJE TRŽIŠČ^—| PLANIRANJE BRUTO POTREB spremembe neplanske potrebe režijske potrebe OST. NETO SPREMEMBE) oTcfrnr- IZRAČUN VARNOSTNIH ZALOG zadovoljitev povpraševanj a odstopanja -— PRILAGAJAN. SPREMEMBAM PLANA PLANIRANJE NETO POTREB tekoče zaloge rezervacije enaki izdelek v več skladišč. IZLOČANJE NEKURANT. MATERIALA f NAŠA ^NAROČILA J /bELOVNI ^NALOGI /Ki ( T] ONTROLA TEH.PODAT r D DOLOČANJE VELIKOS. NAROČILA DOLOČANJE TERMINOV NAROČANJA politika likv. transp.stroški stroš.naroč. —— velikost pakiranja FINANČNI PLAN ZALOG * poprečni čas KONTROLA nabave ^— ZALOG * poprečni čas IZVEN izdelave SKLADIŠČ DOLOČANJE POTREB PO SESTAVNIH DELIH SESTAV- NICE planiran riziko izmeč. po delih i ——i RAZDELITEV POTREB PO TERMINIH POSEBNE ŽELJE KUPCEV OPTIMIZACIJA ZALOG rezervacije identifikacija riaroč. MAT.DAT MAT. planirana naročila fiksna naročila odpovedana naročila informacijo o tem, na kateri delovni operaciji se nahaja neka pozicija kupčevega naročila (tj. naročen izdelek), ki jo kupec urgi-ra, itd. Pri tem sistemu izdajanja dokumentacije je še posebno pomembno, da na ta način zmanjšamo povratne informacije, ki so ozko grlo računalniških obdelav, na minimum, ker povratno javljamo samo neki »ključ« za povezavo in količinske podatke. Matične podatke dobimo iz banke podatkov. Na računalniško izdani delovni in primopredajni dokumentaciji sloni cela vrsta obdelav v zvezi s pregledi obstoječe tehnologije, potrebnega vložka za sprejeta naročila, pregledi o grobi zasedbi kapacitet itd., ki jih priprave dela že uporabljajo. Z uvedbo obdelav za napovedovanje potrebnega materiala in zasedenosti kapacitet pa bodo računalniško izdani delovni nalogi nujnost. V večini proizvodnih obratov, razen v kovačnici, topilnici in kalilnici, teče in se evidentira proizvodnja na podlagi računalniško izdanih delovnih nalogov. sredstev. Uspešno reševanje gospodarjenja z materialom pomeni tudi že v večini primerov uspešno celotno finančno poslovanje. Kako pestra je problematika materialnega poslovanja in kaj vse je treba rešiti, da pridemo do optimizacije zalog kot končnega cilja, je prikazano na shemi. Računalniška obdelava materialnega poslovanja je v železarni močno zastopana. Lahko pa trdim, da ni dovolj močno izkoriščena za izboljšanje poslovanja. Strokovne službe jo vse preveč uporabljajo za razne evidence, manj pa je bilo poslovno storjenega. 4. Materialno poslovanje je obdelava, ki je najprej zaživela v železarni. Sem prištevamo vso evidenco v zvezi z nabavljenim materialom, polizdelki in gotovimi izdelki. Predstavlja zelo kompleksen in zamotan problem z veliko zunanjih vplivov. S stališča ekonomike podjetja pa je to področje zelo zanimivo, ker je v zalogah vezana velika količina finančnih TOZD. Bistvo teh obdelav je, da vsakodnevno ugotavljamo uspešnost prodaje, dotok denarja, stanje kupcev, višino terjatev in vodimo druge evidence, ki jih predpisuje kontni plan, družbeni organi in tiste, ki izhajajo iz dodatnih potreb TOZD. S stališča operativne izvedbe finančne evidence po novih TOZD bo lahko samo računalniška obdelava rešila ta problem brez večjega števila dodatne delovne sile in obenem vsebinsko na višjem nivoju. 7. Obdelave neuspele proizvodnje dajejo velike možnosti za analize vzrokov nastanka neuspele proizvodnje in s tem možnosti za odpravo pomanjkljivosti. Predvsem v zadnjem obdobju, ko se je močneje pojavil problem neuspele proizvodnje, morajo biti ta poročila bogat pripomoček za odpravo vzrokov povečane neuspele proizvodnje. Za ugotavljanje kvalitete in nivoja kvalitete izdelkov železarne obstaja veliko število programov, ki na podlagi zbranih podatkov dajejo potrebne informacije. Res je, da se teh obdelav strokovnjaki že poslužujejo, res pa je tudi, da se jih premalo in preozek krog. 8. Ostalih obdelav, kot so personalna evidenca, obračun OD, evidenca osnovnih sredstev itd. ne bom obdeloval. Označim naj samo, da te obdelave obstajajo, da ne bi bile dosegljive v takem obsegu in taki kvaliteti brez računalniške obdelave, pa čeprav bi podvojili število zaposlenih na teh delovnih mestih. S temi področji obdelav je bil v glavnem realiziran zastavljen koncept. S člankom pa sem želel na grobo vsebinsko seznaniti tudi pristojne delavce, s katerimi obdelavami razpolagamo in kaj vse lahko od računalniških obdelav v tem času pričakujemo. Edo Javornik, dipl. oec. DOBRODOŠLI NA RAVNAH Čeprav je bilo že doslej čutiti ka-r dobro sodelovanje med mladij' skimi organizacijami v slovenskih železarnah, vendar je bilo sode' lovanje omejeno le na ožji kroS predstavnikov mladih iz SŽ. Namen srečanja je bil, da se mladi vsaj za hip razbremene delovnih naporov ter da pozabi]1? na resnost in odgovornost Prl opravljanju svojih funkcij, ki ji*1 ni malo. Vsi mladi (bilo jih je okoli 400); bolj ali manj poznajo delo v težki industriji, zato jim naši niso P°' kazali tovarne od znotraj, marveč so si ogledali znamenitosti, ki P°' leg jeklarstva karakterizirajo na? del slovenske Koroške. Mladi so s* ogledali tehnični muzej, študijsk0 knjižnico, likovni salon in od tal3 krenili na Prežihovino. Na Narav-skih ledinah so se pomerili v športu, zvečer pa so zaplesali v Domu železarjev. Lep je bil ta dan, preživet daleč od tovarniškega dima, umaza' nije in ropota. Vzdušje pa tak0 sproščeno in prisrčno, kot ga nemara znajo ustvariti samo mlad1. Poglobila so se prijateljstva, ki s° vzklila že pred šestimi leti 1,3 prvem majskem srečanju, nastajala pa so tudi nova. Ob slovesa so si obljubili dobro sodelovanj na vseh področjih mladinskih aktivnosti. Verjemimo, da obijaj niso bile fraza, kajti mladi se z3' veda j o, da jih delo povezuje, eno' in dviga. r. a- MODROST NARODOV Če pride usoda, je zdravnik norec. Perzija Kdor zmeraj bulji v zvezde; kmalu ležal na nosu. Škotska V> Na bajionete se čta nasloniti; pa na njih sedeti. Španija pe Bosi naj ne sejejo trnja! Holandija Pod tem geslom so se mladi iz slovenskih železarn 29. maja že šestič zbrali — drugič na Ravnah. Delaj kot suženj, jej kot Albanija 5. Izdelava planskih kalkulacij izhaja iz predpisane tehnologije planskih cen stroškovnih mest in nabavljenega materiala. Je izredno pomembna obdelava ne samo s stališča evidenc proizvodnje, temveč predvsem kot pripomoček za prodajne odločitve, medsebojno poslovno kontaktiranje med TOZD ter skupnega kalkuliranja stroškov vseh TOZD zaradi uspešnega nastoDa na domačem in inozemskem trgu. GOSTJE IZ VARVARINA Sredi popoldneva je 5. maja 1976 na Ravne pripeljal vlak 70 0°' stov iz 800 km oddaljene občine Varvarin. Pred Namo so jih naši sVj čano in bratsko sprejeli. V pozdrav jim je zaigrala godba, Ivan P1? lan, predsednik SZDL naše občine, pa jim je toplo zaželel dobrodošli ' Razen uradnih delegacij so vse druge goste sprejeli na sV°h[. domove tisti zavedni Slovenci, ki so jih med okupacijo izselili v S?® jo, med drugim največ v Varvarin. Slovenci in Srbi — dva naroda, ki sta med vojno pomagala dr*? drugemu, sta pred desetletji zasejala tovarištvo in bratstvo, ki d“ ohranilo do današnjih dni, in mlajše generacije so vzgojili tako, " ’ • • ■ - • • 'avHe‘ 6. Fakturiranje, realizacija in saldakonti kupcev Obdelave predstavljajo pomembne poslovne informacije, ker je na podlagi njih mogoče dovolj zanesljivo sklepati o uspešnosti ali neuspešnosti poslovanja za določeno časovno obdobje. Izdelana je tako, da je zagotovljena evidenca po sedanjih in bodočih bodo znale utrjevati to bratstvo in enotnost med narodi Jugoslav Naslednji dan so naši pripravili gostom piknik v dolini ToP^j’ zadnji dan njihovega obiska pa so jih popeljali na ogled železa?11' tehničnega muzeja, študijske knjižnice, likovnega salona in DTK’ Opoldne 7. maja so se gostje poslovili na železniških postajah . Ravnah in Prevaljah. Ko so se kolesa zavrtela na tirih, so si z ?°s.( telji poslednjič pomahali v slovo. Vedeli so, da bosta med njimi SP j čas in kilometrska razdalja, a vedeli so tudi, da to ne more ofcfj,,. njihovega prijateljstva, ne izbrisati iz spomina tistih težkih dni ok*, P pacije, ko so Srbi z odprtim srcem sprejeli naše; ne tega srečan]*> je potekalo sproščeno in tovariško na naši svobodni zemlji. a, PRAZNIK . Praznovanje »dneva mladosti« 3e letos v naši občini sovpadlo * 35-letnico napada na Jugoslavi-IJ ter 30. obletnico izročitve prve Mladinske štafetne palice tovari-u Titu. Praznovanje so organizi-rale mladinske organizacije pod vodstvom OK ZSMS s pomočjo mturno prosvetnih organizacij n drugih DPO v občini. Osrednja občinska proslava in Ječanje mladine, borcev, pripad-Jkov^ JLA, brigadirjev veteranov, jjadih tabornikov ter telesno-ulturnih organizacij in društev bilo 22. maja na prevaljskem adionu. Prispevek k proslavi so oli godbeniki s Prevalj, šolski jlesani pevski zbor, recitatorji in Ju3l, športniki pa so izvedli tekmovanja v nogometu, košarki in JuQih igrah. O pomenu praznika J mladine v razvijanju samo-JJfavnih socialističnih odnosov in lrnega sožitja vsega sveta je go-Predsednik OK ZSMS tova-Stojan Gerdej. Posebna pozornost je bila ‘jsvečena mladim brigadirjem parnikom iz koroške regije, ki J sodelovali na mladinski delov-J akciji »Suha krajina 75«, ka-ij17!1 ia ob tej priložnosti bilo nišr 0 udarniško odličje. Udar-značke so prejeli: AifV° Ambrož, Beno Breznik, Jonz Drevenšek, Vinko Glavica, °jz Hiter, Alojz Kacl, Jožica ^apolitičnim delavcem iz obči- skupina iz železarne pa Torkar-jevo »Zlato mladino« na Ravnah in v Reki. V vseh osnovnih šolah je v okviru meseca mladosti bil organiziran sprejem pionirjev v mladinske organizacije 25. maja. Samo na Ravnah je bilo v mladin- sko organizacijo sprejetih prek 450 pionirjev. Praznovanje meseca mladosti so mladi iz cele Mežiške doline zaključili s shodom na Naravskih ledinah. Proslavi tedna mladosti 76, vsem sodelujočim, posebej pa vodstvu OK ZSMS gre vsa pohvala. To oceno je dal občinski sindikalni svet, ki po možnosti nudi vsestransko moralno in materialno pomoč mladim pri izpolnjevanju njihovih nalog. Jurij Glavica Aktivni počitek jubilantov dela v Poreču ez> Franc Podržavnik, Janez 2ia^n*k> Peter Vinšek in Jože l Najzaslužnejšim mladim druž-oer - ne to- s° bila za zasluge pri delu v jalfinskih in drugih organizacija kakor tudi za delovanje v sa-jnpravnih organih podeljena jJJbna priznanja. Prejeli so jih: Rr ?ura-k, Rudi Kališnik, Dani jj .et Dani Sipek. Posebna pla-mentorja mladim taborni-pja na Ravnah je bila podeljena teJncu Civniku iz železarne. Ob tJrPril°žnosti je bilo v vrste enot Pr i.or‘a^-ne obrambe sprejetih Pr n 100 mladincev in mladink Jej st°voljcev do 18. leta starosti, (aJJ ,°b lej priložnosti dali sve- jj0 imenu ZZB ter vseh družbe-jitičnih organizacij v občini Pori čestital in jim sprego-lej ,11 borec veteran Ivan Močnik, 3e med drugim dejal: sto?° ,vas mlade, ki danes pro-t °ijno stopate v vrste enot frrer) a(ne obrambe, gledam dai x se^°j> se mi misel povrne t0J nazaj v čas krvave II. sve-pj.. v°jne, ko so vam podobni lile u tako stali pred menoj. Raz-din ■ne-<^ vami in takratnimi mla-■uiJJ je predvsem v zunanjem d n ,'u in opremi, poleg tega pa jih ■ 9ah, ki jih imate vi in ki so Čanlrneli oni. Trdno sem prepri-in 2’ s*e tudi vi pripravljeni in Jtožni narediti velike podvige ko« ste sposobni biti v veliko kraj .sv°jim staršem, svojemu Prei .*n vsemu ljudstvu v naši ^ePi svobodni domovini.« miaJT.azniku so prispevali tudi drajj jf zamejstva ter mladinska brnj, a skupina iz železarne. bJiJ1 a, skupina »Oder ’73« SPD satir°xSt.32 Pliberka je uprizorila Ua p1011* kabaret 1X1 — 1 v Črni, revaljah in Ravnah, dramska Sindikat železarne Ravne je dal priznanje tridesetletnim in štiridesetletnim jubilantom dela, s tem da jih je aprila poslal na 14-dnevno letovanje v naše znano obmorsko letovišče Poreč. Ker naj bi bil to aktiven počitek, je sindikat poskrbel tudi za enotne trenirke. Na Hrvatskem so namenili izgradnji turističnih objektov veliko sredstev in so v okolici Poreča ob zeleni in plavi laguni zgradili velik kompleks hotelov za letoviščarje. Ti objekti se razprostirajo na dolžini več kot 10 km. Narava je tu izoblikovala nešteto zalivčkov in polotokov, ki se v obliki malih hribčkov blago spuščajo proti morju. Obala je skalnata, delno z grobim peskom, toda povsod čudovita. Voda je čista in zelenkasto modra barva morja blagodejno vpliva na oči. Po vijugastih asfaltiranih cestah smo se pripeljali v Piavo laguno do hotela Delfin, ki je za 14 dni postal naš dom. Dva prijazna profesorja telesne vzgoje sta nam v hotelski kino dvorani razložila, kaj je aktivni počitek. Najprej je vsak od nas dobil dve vprašalni poli. Eno je bilo treba izpolniti z osebnimi podatki, drugo pa s podatki o zdravstvenem stanju ter vseh dosedanjih boleznih. Profesor Mario, ki je vodil sestanek, nam je povedal, da ima hotel svoje zdravnike, ki nas bodo pregledali na začetku in koncu našega letovanja. S posebnimi testi bodo tudi ugotovili, v kakšnem obsegu bo potekalo naše splošno športno udejstvovanje. Opisal nam je tudi hotel Delfin. To je trenutno naj večji hotel v Jugoslaviji in lahko sprejme 1450 gostov v popolno oskrbo. Ima zimski bazen z ogrevano morsko vodo ter vse naprave za TRIM. Opremljen je s kino dvorano in več drugimi prostori, v katerih so razne prodajalne, televizijska dvorana in velike jedilnice. Razen hotelskega osebja imajo svoje zdravnike in profesorje telesne vzgoje. Po temeljitem zdravniškem pregledu z EKG je bilo določeno, da bomo po dve uri dopoldne in dve uri popoldne trenirali pod vodstvom prof. Maria različne zvrsti športa. Ko nam je bil razložen ves program, smo pričeli. Vsak dopoldan in popoldan je bil spored drugačen, popoldne pa je bilo po izbiri zmeraj tudi plavanje. Kompleks hotelov ima veliko objektov za različne športe. Tako imajo prostor za balinanje, stre- lišče za malokalibrsko puško, več odbojkarskih igrišč, več igrišč za košarko, igrišče za rokomet, več teniških igrišč, kopico miz za namizni tenis, savno, minigolf, čolne, poni kolesa in še kaj, kar sem pozabil opisati. Igrali smo vsi prav vse in se pri tem bolj spoznali med seboj kot kdajkoli prej. Profesor Mario nam je bil res pravi tovariš, ki nas je strokovno vodil in nam vedno vse razložil, kar smo vadili. Tu ni bilo videti, da je Mario profesor, drugi varilec, tretji strugar itd. Bili smo velika tovariška družina. Razen vsega naštetega smo tudi pešačili 7 km do Poreča in tovariš Čekon je veselo igral na harmoniko, tako da so se krajani in gosti z veselimi obrazi ozirali na našo skupino. Po vsakokratni rekreaciji smo z velikim tekom sedali h kosilu ali večerji, da o trdnem spancu ne govorim. Iz dneva v dan smo se bolje počutili in občutili veliko razliko med tako imenovanimi »počitnicami na morju«, kjer človek brez nekega načrta poležava na soncu ali v senci, spi podnevi, se dolgočasi itd. Naš počitek je bil poln neprisiljene akcije, gibanja, pomenkov, tako da se je vsakdo nehote razgibal ravno toliko, kolikor je bilo potrebno za izboljševanje telesne kondicije in popravljanje zdravstvenega stanja. Profesor Mario je mojstrsko ocenil nas vse, in je naredil tak program, da smo ga vsak dan vsi zmogli. Hrana in postrežba sta bili prav dobri in smo bili postreženi enako kot inozemski gostje, ki so že pričeli prihajati v Poreč. Tu smo se srečali s tovariši iz velikega podjetja Duro Bakovič iz Slavonskega Broda. To podjetje že več let pošilja svoje delavce v predsezoni v hotel Delfin na rekreacijski dopust in je s tem doseglo že velike uspehe. Tu se vsakdo precej spremeni v dobrem pomenu besede. Profesorji telesne vzgoje vsem pri praktični vadbi dokažejo, kako pomemben je »zdrav duh v zdravem telesu«. Lahko trdim, da podjetje, ki svoje delavce pošilja na takšen aktivni rekreativni dopust, ne vloži svojih sredstev zastonj, temveč se mu verjetno večkrat poplačajo. Ljudje se s takega dopusta vrnejo čili in bolj zdravi ter so obogateni z dodatnim znanjem. Buro Bakovič, ki ima okoli 12.000 delavcev, jih v zelo močnih skupinah pošilja na tak dopust pred sezono in po njej, ko so močno znižane cene. Zato bi bilo tudi v železarni treba pomisliti, kako bi razširili število delavcev, ki bi jim tak počitek zelo koristil, posebno tistim iz jeklarne, livarne, kovačnice in valjarne, to je iz težkih obratov, pa tudi drugim. Na koncu dopusta smo bili vsi ponovno zdravniško pregledani in testi so pokazali vidna izboljšanja zdravstvenega stanja. Po povratku na Ravne smo imeli pomenek s predstavniki sindikata in smo ugotovili upravičenost takšne aktivne rekreacije, ki naj bi se razširila tudi na mlajše sodelavce. Vsi jubilanti dela, ki smo bili v Poreču, se sindikatu in železarni prav prisrčno zahvaljujemo. Boris Florjančič Vsi zadovoljni NAJVEČJA SOCIALNA RAZLIKA V naši delovni organizaciji in še marsikje je že dalj časa ustavljeno vsako dodatno zaposlovanje. Kaže, da bo še dolgo tako. Govorimo, da se morajo večji gospodarski uspehi doseči ne na podlagi dodatnega zaposlovanja, temveč osvajanja nove tehnologije, boljše organizacije dela itd., in v splošnem je na prvi pogled tako tudi v celoti in čisto pravilno. Vemo, da morajo osebni dohodki rasti skladno s produktivnostjo dela in vsi, tudi sindikat in druge družbenopolitične organizacije, tako politiko aktivno podpirajo. Rekli smo, da je verjetno tako popolnoma pravilno, vendar smo pred dnevi, v zvezi s prej citiranim, med drugim prebrali naslednje: »... s takšnim stališčem se strinjajo vsi tisti, ki imajo zaposlitve. Pravica do dela je ustavna pravica, očitno pa je, da za vse — gledano s širšega vidika — ne bo dela. Če se bo družbeni proizvod vsako leto večal za 7 odstotkov, kar velja za zgornjo mejo realnega, bo to omogočilo zaposlovanje po letni stopnji 3,5 odstotka. V vseh petih letih, po uradni planski verziji, je v vsej državi možno zaposliti 1,4 milijona ljudi — 800 tisoč na nova delovna mesta, z nadomeščanjem naravnega odliva pa okoli 550 tisoč. Hkrati pa bo zaposlitev iskalo veliko več ljudi. Okoli milijon Jugoslovanov je na začasnem delu v tujini. Približno 850 tisoč ljudi je nezaposlenih in so tako imenovani prirastek aktivnega prebivalstva. Stroji in splošna potreba po produktivnejšem kmetijstvu bodo kot presežek odvrgli okoli 400 tisoč delavcev kmetijskega prebivalstva. Prihodnje srednjeročno plansko obdobje po vsem sodeč ne bo naklonjeno veliki zaposlenosti. Velik del domače in tako imenovane inozemske dopolnilne akumulacije je že vnaprej predviden za take investicije, za taka vlaganja, ki terjajo veliko denarja, dajejo pa malo delovnih mest. Sicer pa podatki kažejo, da samo v industriji zaenkrat 25 do 30 odstotkov proizvodnih zmogljivosti ni izrabljenih. Tako bi z vsaj malo boljšo izrabo teh kapacitet lahko zaposlili sorazmerno veliko število delavcev. Tudi v razmeroma težavnih pogojih, ko se popravljajo stare napake, ali v sedanji situaciji, ko so se aprila neprimerno zaostrili pogoji gospodarjenja, je treba skrbeti za zaposlenost. V socialistični samoupravni družbi pomeni biti brez dela največjo socialno razliko. Glede tega se združeno delo in samoupravna družba kot celota ne moreta spuščati v preprosto licitacijo: ali visoka produktivnost ali velika zaposlenost. LETOS NAČRTOVANJA IN ASFALTIRANJE Od lanskih obveznosti so prenesli na letos: popravilo Titovega doma in prosvetnega doma v Kotljah ter vgraditev hidrofora na Šancah. Letos pa je treba izdelati načrte za novo osnovno šolo na Javorniku, za adaptacijo stare milice v ljudsko knjižnico, poročno dvorano in mladinski klub, pa za prepotrebno etapno urejanje grajskega parka. Asfaltirani bosta pot ob Meži ter cesta Kotlje—Srotnek, pokrpano pa tudi cestišče v Kotljah. Poleg tega naj bi postavili tri do štiri avtobusne čakalnice. Občinski komunalni sklad bo med drugim urejal kanalizacijo Seveda najbrž ni naloga ene same, pa četudi še tako velike delovne organizacije v okviru družbenopolitične skupnosti, da bi problem nezaposlenosti, na primer vračanje zdomcev, sama intenzivno reševala. Dolžna pa je vsekakor po svojih najboljših močeh solidarno prispevati, da se združujejo sredstva in ustvarjajo možnosti, da bo nezaposlenih čim manj. Lokalistična miselnost in zaprtost ter sodelovanje v okviru reševanja izključno ozko regionalnih problemov sta prav tako nesprejemljivi. Problem je seveda zelo kompleksen in težak in še težje rešljiv. Treba pa se ga je zavedati, ne pred njim zavestno zapirati oči, pa čeprav za ceno nekaj manj denarja v osebni ali skupni in nekaj več v investicijski porabi, takšni, ki bo pogojila odpravo največjih socialnih razlik. Janko Dežman ter asfaltiral poti in dohode do nekaterih hiš na Čečovju in glavno cesto skozi Janeče. Postavil bo streho na tržnici, nadaljeval dela pri toplovodnem omrežju, uredil pešpoti do Javornika ter pločnik od železarniške uprave do Dobje vasi. Občinski cestni sklad bo asfaltiral cesto Ravne—Strojna. KAJ VSE NAJ BI IMELI LETA 1980 Otrokom se obetajo lepši časi. Šolarji naj bi takrat začeli hoditi v novo javorniško šolo. Tudi ho-tuljska osnovna šola bo popravljena, za 30 hotuljskih malčkov pa bo urejeno varstvo. Obljubljeno je tudi, da se bodo otroci takrat igrali na novo urejenih igriščih, se kotalkali na novem kotalkališču in kolesarili na novi stezi. Odrasli bomo lahko kegljali na večsteznem kegljišču ter se kopali v olimpijskem letnem bazenu. Vozili bomo po asfaltiranih lokalnih cestah, hodili pa skoraj povsod po pločnikih in pešpoteh. Javornik bo ponoči razsvetljen, prav tako drevored z gimnazije do Janeč. Toplovodno omrežje bo zaključeno, na Ravnah pa bo 200 do 400 telefonov več, 400 novih stanovanj ter več hotelskih sob za tujce. Da pa bo vse to res, bomo morali v teh petih letih zbrati kar 28 starih milijard dinarjev. Ob vseh teh in drugih načrtih pa bo seveda uresničljivo le tisto, za kar bomo zbrali denar. Ta zapis je le izvleček in zato napotilo k branju »informacije«. Šele na podlagi podatkov, ki so objavljeni tam, pa je možna plodna razprava. M. K. »Tam so pa Prevalje!« Delo in načrti krajevne skupnosti Ravne Krajevna skupnost Ravne bo v teh dneh razdelila krajanom tiskano informacijo. V njej podaja obračun svoje dejavnosti lani ter načrte del, ki jih namerava opraviti letos sama oziroma na našem območju občinski komunalni in cestni sklad; dodan pa je še načrt srednjeročnega razvoja do leta 1980. Vse je obilno razloženo s številkami — koliko bo kakšno delo stalo, kako se bo denar stekal in od kod. Posebej natančno je povedano, za kaj gredo sredstva krajevnega samoprispevka. Se prekle ne motijo KAJ VSE OBSEGA BESEDA »INFORMACIJA« V vsakdanjem pomenu poznanj besedo »informacija« v najrazH0' nejših novinarskih obdelavah k? vest, novico, poročilo po radiu televiziji. Vsaka od njih nas vesti o nečem pomembnem vsaj zanimivem. Področje teh lir formacij je praktično neomejen0* kakor je neomejena človeška ra' do-vednost. Manj nas že zanih* da se veda, ki se ukvarja z riovl' narsko obdelavo informacij, ^e' nuje publicistika, in da spada a široko področje sociologije, ^ nam stalno sprejemanje inform°\ cij oblikuje mnenje (torej javno mnenje), ostri nam r°erl1 (kriterije), s katerimi razsoja11’ dogajanja, pojave itn., šola na10 način mišljenja ipd. Zadnji čas pa vedno bolj pof??' sto srečujemo besedo »informacJ' ja« kot strokovni izraz ekonor?1' stov in inženirjev ter strokovnia' kov za računalništvo. Čeprav 3 osnovni pomen besede seve? enak (sporočilo, obvestilo), pa &\ v tem primeru za ožji pomen P° slovne informacije. Poslovne informacije so pod*! ki, na podlagi katerih moral ^ strokovne službe izdelati določa? predloge za poslovno ukrepa11?.. Ker so računalniške informacu, v glavnem numerične (številČ? in takšne ne morejo v javnost, P je treba najprej obdelati v mea seboj no smiselno povezane cel°l‘ Te se končno z določeno razia» prenesejo tja, kamor je treba, oV' na organe upravljanja ali p°sl vodne organe. PORABA ELEKTRIKE V GOSPODINJSTVU Z eno kilovatno uro — se lahko brijemo eno let°> — dve uri likamo perilo, — tri večere gledamo TV, — se enkrat tuširamo, , , — skuhamo kosilo za 9** osebe. Prostor za šestino Ravenčanov ALI: O NAŠIH OTROŠKIH IGRIŠČIH igramo se od rojstva DO SMRTI , Nizozemski kulturolog Huizinga :e leto pred začetkom druge sve-°vne vojske objavil znamenito anligo z naslovom »Homo ludens« j® igrajoči se človek. Raziskova-1® zgodovine ga je namreč pridalo do spoznanja, da so elementi lgrf: vgrajeni v domala vse veje oveške dejavnosti, od kulture do 5rava, politike in celo filozofije, a o športu in vojnah ne govori-rj0- Seveda ni namen tega zapisa d .Pravi j ati o tem, koliko tega rzi in koliko ne. Gre le za to, 1 srno odrasli pripravljeni pri-si i i' ^a se v sv°jem prostem ča-rek r precei igramo. Igramo se kreativno nogomet, rokomet, a Poj ko in namizni tenis, keglja-^ ribarimo, hodimo na lov, ša-, ramo, kvartarno, rezbarimo, sli— atho ali igramo na odru. Jse to spodbujamo, plačujemo p skupnega ali zasebnega žepa. av. Toda če je tako — ali pri-am° enako pravico do iger tudi re?llrn otrokom? Seveda, bo kdo ’ saj jim kupujemo igrače, i®®> Postavljamo jim otroška ® isca. In ravno to je le delno s. Prav tu je še veliko premalo n rejenega. Predvsem pa: nikoli lih111 n* ^a* denarja za igre odras-i_ ’ Medtem ko dinarje za otroške 8 e tehtamo precej bolj skopo. ČASA VEC — PROSTORA MANJ Horvati so izračunali, da imajo stih ^°t°obvezni otroci brez proda s°I>0t ‘n nedelj 100 prostih Čas na *eto’ a dva odstotka tega S|j a namenijo telesni kulturi in štlrraj že ni mladostnika brez tak- Ist aN drugačne telesne nakaze, iti ? ,no Pa je na naših cestah tj)JPdi v naseljih vedno več avto-0(j . nov. Otroci so s cest in poti t ‘njeni na zelenice. Seveda so nne . tiči Sv°jih igrah posnemajo roman- igre — in vso pravico imajo do njih. Ker ni poklica, v katerem ne bi želeli spretnih, iznajdljivih in zdravih delavcev, ni nikoli prehitro, da začnemo otroke nevsiljivo voditi v zaželeno smer. Najlaže z igro in seveda s primernimi igralnimi napravami. POVPRAŠEVANJE VEČJE OD PONUDBE Priznajmo najprej, da so načrtovalci in graditelji modernih Raven pokazali na tem področju precej dobre volje. Vselej so no- W ern kmalu vse drugo, le ze-j)l0j\ne več. Gotovo si želimo med “aiv zelenja in nasadov. A noben Dom >>ne d°di po travi« ne bo nič jv,, ,?Sal, dokler se otroci ne bodo mel‘ kje igrati. zabava, spretnost, IZNAJDLJIVOST, merjenje moCi j0^? katerega leta se otroci igra- V L ai Pa njihove igre preidejo goče ali ljudsko tehniko, ni mo-Se Natančno reči. Res je le, da tje pajo od vrtca do konca osnov-stju °‘e> to je od treh do štirinaj-je ’ Petnajstih let. In enako res r^l^edu tudi, da se njihove igre ‘kujejo po starostnih stopnjah. ig^S-letni malčki se najraje V0J° v Peskovnikih, se gugajo in ~u° na vrtiljakih, kgj ,12-letni hočejo že več. Radi V j°, se izkažejo, so drzni. s0 j vzornike iz knjig in filmov. Zojjj d‘ianci in kavboji, Robin-Partiza kapitani, piloti in šp0r?~14'letni se merijo v pravih Tuclijti igrah po vseh pravilih, jejjj ,?tl» ki niso dovolj nadar-Pi’av U - vztrajni, da bi prišli v ftj6j. a Pionirska moštva za nogo-aii rokomet, vseeno igrajo te dajo različne vsebine. Spodbujajo naj torej ustvarjalno domišljijo. Ker otrok te starosti najraje pleza, skače, balansira, se vrti, guga in drsi, naj tem nagnjenjem služijo tudi naprave, vselej prilagojene terenu, ki je pač na voljo za igrišče. Kako vse se da nihati in vrteti na preprostem železnem drogu! Kaj se da početi s preprosto plezalno vrvjo! Ce visi na starem drevesu, je še bolje. Gredi za lovljenje ravnotežja so ravno dovolj »nevarne«, da privlačijo. Ravenski dve naravni gradivi sta železo in les. Veliko se da narediti iz njih: stara rogovilasta drevesa, olupljena in čvrsto vgrajena, so imenitna za plezanje, leseni čoki za preskakovanje, majhne brunarice med grmičjem in palisadne stene enako dobro predstavljajo divji zahod kot partizansko taborišče. Iz železnih konstrukcij mimogrede nastanejo shematična ogrodja ladij ali letal. Potem pa letvičasti oboki, predori, drsnice in kdove, kaj še vse. Bolj ko bo domiselno in pisano, od igrišča do igrišča drugačno, bolj bo vabljivo. Menda je pri tem še edini pogoj varnost ter z nevsiljivimi oblikami in barvami ponujena estetska vzgoja. Pravijo, da ni terena, ki ga ne bi bilo mogoče preurediti v igrišče. Če nam na Ravnah primanjkuje ravnine, pa pojdimo na pobočja! Še zmeraj je bolje imeti urejena igrišča na njih kot odlagališča smeti. Z ZAUPANJEM V NAČRTOVANJE PRIHODNOSTI Vsega je danes med nami: od pravega kulta otrok po nekaterih družinah, do prepuščanja cesti pri drugih. Razen šole je tudi veliko družbene skrbi zanje. Zato preprosto ni mogoče, da bi besede, kako je v mladih naša prihodnost, ne bile mišljene resno. Ni mogoče, da bi za igre odraslih namenjali več denarja kot za igre otrok — ene šestine prebivalcev. Socialistični »homo ludens« mora biti bolj pravičen od vseh dosedanjih. Dovolj imamo strokovnjakov za te stvari. Tudi denar bo (tako kaže »informacija krajevne skupnosti Ravne«) na voljo. Torej bodo tudi nova, lepša in prostornejša otroška igrišča. Preveč mračna je namreč domneva tistih strokovnjakov, ki pravijo, da mladostniki, izživljajoči se po gostilnah, ob igralnih avtomatih in po cestah, nikakor niso že po naravi izgubljenci, ampak da s takimi lažnimi igrami na srečo samo brezuspešno nadomeščajo tisto, za kar so bili prikrajšani kot otroci — sproščeno, veselo, ustvarjalno in pisano brezskrbno otroško igro. Toda mladi in prostori zanje so že druga tema, ki pride na vrsto kdaj drugič. Marjan Kolar DELO KOMISIJE ZA SOCIALNA VPRAŠANJA PRI SVETU SINDIKATA Tako voščijo najmlajši tovarišu Titu vo zgrajenim stanovanjskim soseskam dodajali otroška igrišča. Ker pa jih je omejeval prostor in je bilo največkrat pretežko istočasno ustreči npr. interesentom za garaže in otrokom, so žal obstali pri dokaj preprosti shemi. Standardno ravensko otroško igrišče namreč obsega: peskovnik, gugalnice, vrtiljak in plezalno konstrukcijo. To je seveda ravno prav za najmlajšo skupino otrok, za starejši dve ne ostane nič oziroma starejši otroci kdaj uničijo tiste naprave, ki sploh niso namenjene njim. Na srečo pripravlja naša krajevna skupnost v svojem srednjeročnem načrtu obnovo sedanjih igrišč in postavitev novih. To pa pomeni, da je zdaj pravi čas za pogovor in predloge o tej temi. Gotovo ne kdo drug kot team pedagogov, profesorjev telesne vzgoje, arhitektov in predstavnikov Društva prijateljev mladine pa bo potem izoblikoval dobre načrte. KAJ PRIPOROČAJO PO SVETU Malčkom poprečno nikjer ne nudijo več kot mi, le na higieno peskovnikov opozarjajo in na vsaj dvakrat letno menjavo peska. Naj večjo pozornost pa posvečajo srednji starostni skupini. Naprave naj bodo preproste, da jih otroci z igro osmislijo in jim Komisija za socialna vprašanja pri svetu sindikata je tudi letos obravnavala brezplačno letovanje socialno šibkih članov kolektiva oziroma njihovih družin. Odbor za splošne zadeve je odobril, da lahko letuje brezplačno 150 oseb na račun sindikata. Od tega 75 v I. in II. izmeni in 75 v IX. izmeni. Prejšnja leta smo delali tako, da smo predlagali osnovnim organizacijam sindikata, koliko članov lahko vsaka predlaga. Ta praksa ni bila najbolj primerna, ker so OOS predloge dajale ne glede na to, ali je res bilo toliko kandidatov. Letos je komisija obvestila vse OOS, naj same izberejo in predlagajo sodelavce, ki bi prišli v poštev za brezplačno letovanje. Tako so nekatere OOS predlagale večje število, druge manj, nekatere pa niso imele predlogov. Skupaj je bilo predlaganih prek 180 ljudi. Ker pa je postelj le 150, je morala komisija to število zmanjšati. S komisijo za letovanje smo se dogovorili naslednje: letos ne morejo letovati brezplačno: registrirani alkoholiki, tisti, ki so že lani ali predlani tako letovali, tisti, ki imajo zakonca v službi, in tisti, ki imajo visok OD. Dosti smo jih Če ni mreže, tudi gugalnica prav pride tudi predlagali, da gredo na tak dopust kot zaslužni člani, ne pa kot socialno šibki. Sprejet je predlog, da letos letujejo brezplačno socialno šibki, nekateri z družinskimi člani. Sindikat plača 101 posteljo, druge pa plačajo za svojce sami. Za osem družin je komisija za letovanje sprejela naš predlog, da jih razporedi skozi vso sezono. Komisija ni mogla ugoditi vsem željam, ker je bilo veliko več predlogov kot kapacitet. Prosimo prizadete, da to sprejmejo z razumevanjem. I. Atletika in košarka sta panogi, v katerih bo v Sloveniji uveljavljen celovit sistem izbora športnikov, vendar za košarko eno leto pozneje kot za atletiko. O usmerjanju v obe športni panogi je bilo že veliko napisanega, podrobne obrazložitve pa bodo sledile, ker gre za dolgoročno politiko razvoja obeh panog in zlasti selekcije v vzgojno izobraževalnih ustanovah. V naši občini bomo izvajali vse dogovorjene naloge, ki v tej zvezi izhajajo iz sporazuma in sklepa TKS SRS, poleg tega pa smo se že ali pa se moramo še opredeliti in sprejeti naslednja stališča: Za vso občino bomo imeli za atletiko in košarko samo po en klub, ki bo predstavljal občinsko selekcijo pri članih in članicah. Vsa SŠD morajo obvezno imeti krožke atletike in košarke. Pomoč pri strokovnem vodenju prevzameta kluba, ki sta nadgradnja krožkov. Atletski in košarkarski klub morata skrbeti za zadostno število strokovnega kadra ter ga morata zato sproti kadrovati, izobraževati in usmerjati v delo SŠD. Kot vsako leto se je komisija tudi letos za 1. maj spomnila bolnih sodelavcev. Obiskali smo naše bolnike v slovenjegraški bolnišnici. Z upokojenci jih je bilo 18. Vsakemu smo izročili 300 din in nagelj ček. V drugih bolnišnicah jih je bilo 8. Tudi oni so prejeli enak znesek. 28 sodelavcem, ki so v bolniški več kot pol leta, smo nakazali po 700 din, tistim, ki so nad 6 mesecev v bolniški, 4 ure pa delajo (15 primerov), je bilo nakazano po 350 din. M. M. Oba kluba sta nosilca atletske in košarkarske dejavnosti. Preveriti je treba atletske rezultate in število kvalitetnih tekmovalcev. Ce število narašča, je treba namestiti profesionalnega trenerja (za košarko to v tem srednjeročnem obdobju ne pride v poštev). Uveljaviti bomo morali načelo, da mora vrhunski športnik trenirati dvakrat dnevno. Vprašanje objektov je bolj kritično za atletiko kot za košarko, zato bo treba najprej urediti stadiona v Mežici in Črni. Atletski in košarkarski klub morata vsaj dvakrat letno organizirati v naši občini kvalitetna tekmovanja. Oba morata izdelati program. II. Alpsko smučanje in skoki ter odbojka so panoge, za katere smo se odločili v naši občini. 1. Alpsko smučanje Strokovna komisija za to zvrst mora izdelati celovit program razvoja kvalitete in pri tem upoštevati naslednje: Osnovne celice (VVZ, SŠD, klubi, društva itd.) bodo gojile alp- sko smučanje kot svojo osnovno dejavnost in bodo že same izbrale tiste, ki želijo in imajo zmožnosti postati boljši tekmovalci. SŠD morajo imeti obvezno krožek za alpsko smučanje. Strokovna komisija izdela ustrezne kriterije izbire (število, starost itd.). Predvideti je treba enotno strokovno vodenje izbrancev in stal-ho preverjati vrh. Preveriti možnost obstoja občinskega strokovnega štaba, ki izdela načrte za treninge in skrbi za njihovo realizacijo. Preveriti možnost nastavitve profesionalca (šefa trenerja), ki s svojim štabom odgovarja za vse perspektivne alpske smučarje, ki jih izbere komisija, potrdi pa ZTKO. Določiti maksimalno število smučarjev vseh disciplin občinske selekcije in predpisati kriterije, kako se v selekcijo pride oziroma iz nje izpade (merilo je jugoslovanska kvaliteta, razširjena na minimalno število perspektivnih smučarjev). Ustvariti stalno strokovno izobraževanje kadrov, jih usmerjati v delo osnovnih sredin (ŠŠD, društva) ter skrbeti za visoko strokovno in znanstveno delo kadrov za občinsko selekcijo. Preveriti možnost ustanavljanja športnih razredov na šolah I. in II. stopnje in ugotoviti posledice. Preveriti možnost angažiranja inozemskega trenerja za 3 do 5 dni nekajkrat v sezoni. Določiti minimalno število tekem za vse selekcije v društvih, krajih in občini. Določiti je treba obvezno število kvalitetnih prireditev, ki morajo biti organizirane v naši občini. Preveriti je treba obstoječe objekte in predvideti nove, zlasti v višjih legah (Grohat, Luže, naša stran Pece). Izdelati je treba občinski program, ki mora biti podrejen cilju: čimveč kvalitetnih smučarjev. 2. Skoki Občinski program razvoja smučarskih skokov, ki ga mora izdelati nosilec te dejavnosti smučarski klub Črna, mora upoštevati predvsem naslednje: Zavzeti se za to, da se v Črno vrne Danilo Pudgar in da se razširi krog amaterskih strokovnjakov — trenerjev za smučarske skoke. Preveriti možnost izgradnje in popravil manjših skakalnic (25 m). Preveriti možnost izgradnje kompleksa skakalnic v Črni (veliki skakalnici, plastika). Preveriti možnost popravila 45-metrske skakalnice v Dobji vasi. Preveriti možnost ustanovitve skakalnega razreda na OS Črna in nato še na drugih šolah. Preveriti možnost letnih treningov na plastiki in pozimi v Za-homcu. Celovito obravnavati potrebne rekvizite oziroma opremo za smučarske skoke. Dolgoročno planirati vrhunske dosežke naših skakalcev, določiti število in starost za občinsko selekcijo. 3. Odbojka Strokovna komisija za odbojko mora izdelati celovit občinski program za razvoj odbojke, v katerem morajo biti opredeljene predvsem naslednje možnosti: V vseh ŠŠD morajo delovaj; krožki odbojke, ki morajo bit1 strokovno vodeni od učiteljev te-lesne vzgoje oziroma zunanjih s°' delavcev — trenerjev odbojke P° enotnih merilih in vnaprej izde" lanih ter enotno preverjenih Pr°' gramih. ; Strokovna komisija mora staln° skrbeti za izobraževanje stroko'-' ; nega amaterskega kadra in 23 njegovo obnovo. Pogoji dela (dvorane) se izboll' šujejo, vendar je treba preverit vse možnosti za dvakrat dnevt" trening. Preveriti je treba možnost selekcije v članskih vrstah, strni0 kvaliteto in ustvariti take medsebojne odnose, da bo možnost doseči cilj: I. zvezna liga in tudi obstanek v njej. Urediti je treba odsotnost z dela in z odbojkarji doseči sporazum o obojestranskih obveznosti^ Preveriti je treba možnost nastavitve profesionalnega trener] za najboljšo občinsko selekcij0'. Sestavljalci programov morai^ v prvi vrsti poudariti in zahte" vati: — pripravljenost tekmovalce’*1 da bodo prevzeli obveznosti, ** izhajajo iz programov razvoja teh panogah, kar pomeni redn^j prizadevno delo dvakrat dneva z namenom doseči vrhunski dosežek (če take pripravljenosti ni,s ; je kvaliteti pač treba odp°ve’ dati). . _ ! Iz programov morajo jasno *2' ; hajati cilji in posledice. Če Par^„ ga v določenem času (npr. alp®k, smučanje) med perspektivni^ športniki, športniki zveznega ra2 reda itd. nima določenega štev° ; športnikov, neka druga pan0? j (npr. namizni tenis) pa to štev0 v določenem (istem) časovne0 obdobju doseže, izpade alps^_ smučanje, namizni tenis pa 23 vzame njegovo mesto. To torej pomeni, da nobena PK noga ni izbrana za večno, amP3 j mora svojo izbranost dokazov3 z zahtevanimi rezultati. 4. Posamezniki in vrhon® športniki Ne glede na športno panogo b3 po enotni kategorizaciji vrhnfj skih športnikov amaterjev v ; in po kategorizaciji perspektiv0' športnikov narejen spisek, ki h bo sprejela ZTKS v soglasju s " SRS. Ta spisek bo tudi za nas občini izhodišče, katere posaffl0, nike imamo kot perspektivne o2 roma vrhunske športnike. Predsedstvo ZTKO bo vodilo i3 spisek in v soglasju s TKS P* znavalo športnikom vse, kar 3' pripada, od posameznih nosik — panog, ki imajo vrhuns** športnike, pa zahtevalo: izdela spiska minimalnega števila šP°j, nikov, ki so se z rezultati že P* bližali republiškim normam^11., potrebni dodatne — občin® spodbude ter odločalo o Pra*,e sionalnih trenerjih za vse vrhunske športnike v eni pan°Ej če je teh že več kot 5 in jim ta omogočilo resnično strokovno v denje treningov. Odločilo bo o organiziranju. mačih kvalitetnih tekmovanj j® nastopih na zunanjih (tudi zemskih) tekmovanjih za dose8 nje čim boljših rezultatov. OP* ^ delilo bo odgovornost športnik ; ter preverilo vse možnosti (oP*“, mi, objekti, rekviziti) za dosee nje čim boljših rezultatov. Jože šater Pri Beli peči VRHUNSKI ŠPORT IZ OSNOV AKCIJSKEGA PROGRAMA RAZVOJA TELESNE KULTURE V OBČINI RAVNE MESEC KULTURE ohl- rnesecu maju so se v naši cini vrstile kulturne prireditve , ^ga za drugo. Vsakdo, kdor je otel, je iahk0 mnogo našel tudi ®sve; kulturni hrami so bili na ezaj odprti. Taki, ki nočejo, da kulturno življenje mimo njih, se morali marsičemu odreči. bori pa’ n*s0 utegnili, nai odo te besede v informacijo, kaj le dogajalo v dolini, p maju praznujemo občinski ^ aznik, letos smo to združili še stoto obletnico Cankarjevega Vah rpa^° ie Kinegraf Prejele pripravil revijo domačega ma. Po vsej dolini so vrteli: Na ancu (po istoimenskem Cankar-jj'!®rri romanu), Med strahom in gostjo (vojna drama iz časov . y Po literarni predlogi roma-a‘agKarla Grabeljška-Gabra), Ide- Martin a (po Cankarjevem romanu Kačur) in Ivo Lola-Ribar dokumentarec iz delavskega gi- aoja). vi|V študijski knjižnici so pripra-ka* r,azstavo Cankarjevih del, pri-v *ah veliko fotografij iz njego-pi5a zav'.ienja, jih popestrili z na-so ’Kn^e2°vih misli, v vitrinah pa nio ® razstavljene prve izdaje Rogovih del. Istočasno je bila še sl?!!Sa. razstava fotografij delav-j0 . gibanje v Mežiški dolini, ki u i® z veliko ljubeznijo pripravil 0 a^s Dolinšek. Spremno besedo Uje avskem S1*3311!11 v dolini, z§°dovini pa je pripravil ra_ as°r Alojz Krivograd. Obe (jj stavi si je ogledalo veliko Iju-ok- ,Predvsem so bili to mlajši oiskovalci. Cantred.nja prireditev pa je bila u, karjeva beseda, ki so io izva- izvedba, saj so igralci Jerneju odgovarjali iz občinstva in od tam tudi prihajali na oder. K celoti so veliko pripomogli svetlobni efekti; Vocovnik se je spet izkazal. Zal se tega z besedami ne da opisati, bilo je treba doživeti. Tokrat so bile dvorane v Žerjavu, v Mežici, na Prevaljah precej polne, Ravenčani pa so dvorano napolnili, kar je bila prijetna izjema za proslavo. Hlapec Jernej je bil tudi kulturni program na svečani seji občinske skupščine. V tem mesecu je tudi folklorna skupina Prežihovega Voranca imela samostojen nastop — ste-ljaraja v plesu in besedi. V prvem delu so nastopili plesalci v starih nošah, za drugi del pa so oblekli nove in zaplesali stelja-rajo. »Nove noše so iz druge polovice 19. stoletja, ker je v tem času v Mežiški dolini še vedno bila živa domača oblačilna delavnost po okoliških kmetijah. Tu so v tem času še vedno predelovali laneno in volneno prejo, ki so jo nosili v tkanje bližnjim in bolj oddaljenim tkalcem. V tem času je na celotno slovensko ozemlje že prodiralo različno industrijsko tekstilno blago, ženske v Mežiški dolini, predvsem za delovne dni, pa so še vedno oblačile krila iz modro barvanega in belo potiskanega platna, moški pa valjano ra-ševino in sukno, ki so jim dodajali po starih krojih krojene telovnike in pokrivala.« (Po besedah dr. Makarovičeve, ki je na tem večeru obrazložila, zakaj take noše.) O odrski predstavitvi steljaraje pa je spregovoril profesor Mirko Ramovš, ki je skupino v plesu tudi vodil. Mogoče še o tem, kar ravno ne spada v ta mesec. Obe gledališki skupini iz doline, Mežica — Prevalje (Dva bregova) in ravenska (Opalo ima vsakdo rad), sta se v tem času udeležili področnega srečanja gledaliških skupin v Gornji Radgoni. Predstavi sta izbrani tudi za republiško srečanje gledaliških skupin na Vrhniki, ki je bila v začetku junija. Tudi mladinska skupina Mežica — Prevalje je s predstavo Čudežni pisalni strojček sodelovala na republiškem tekmovanju Naša beseda, ki je bila maja v Celju. To so le večje kulturne prireditve v dolini, bilo pa je tega še več, saj so po vseh krajih v tem mesecu pripravljali proslave. IVO LOLA RIBAR - ODPADEL aesr °k °kčinskem prazniku po-je 1 Po vsej dolini. V prvem delu v Zadonela Vresova pesem, po-gj ana s Cankarjevo besedo. Dru-Cant Predstavljal prirejen je farjev Hlapec Jernej. Jerneja Mit’ f,Y°ievrsten način upodobil iju Ja Sipek in niso bili redki, ki leva beseda, ki so jo izva- «h tern8 spreletel srh ob njegovi in-Upfetaciji. Proseče, grozeče in 20vrne Jernejeve besede je pove-j aIa Milka Cesarjeva. Ob utru-Jerneiu na kolenih, ko je owaan iskal pravico, je zazvenel »Oče naš«. Tudi za naše °bč: 'hstvo je bila to dokaj nova Kulturna skupnost Ravne je ob prazniku občine Ravne skupaj s prevaljskim Kinematografom pripravila ob vseh drugih prireditvah tudi predvajanje domačih filmov Na Klancu, Med strahom in dolžnostjo, Idealist in Ivo Lola-Ribar; torej dva po Cankarjevih delih, dva na temo NOB. Domači slavisti in zgodovinarji so napisali komentarje k njim, ki so jih pred predstavami na Ravnah brali osnovnošolci. Vse skupaj je bilo zamišljeno kot nekak prvi korak na področju filmske vzgoje, morda tudi filmskega gledališča, o katerem že toliko let samo govorimo. Zamisel vsaj na Ravnah ni uspela. Če si ne bi bili vseh teh S •»F*-4 Razstava Cankarjevih del v študijski knjižnici filmov obvezno morali ogledati tudi šolarji, bi bil vtis celo porazen. Na večerne predstave je prišlo po 20—30 ljudi, na zadnjo, 22. maja, ko je bil na sporedu dokumentarni film o legendarnem heroju Ivu Loli-Ribarju pa samo dva (2). Po dolgem času (ali morda sploh prvič) se je tako zgodilo, da je filmska predstava odpadla. Tiste dni so si na Ravnah različne prireditve res kar roke podajale in je morda prenatrpanost sporeda eden od vzrokov za to. Po drugi strani pa je verjetno prireditelj kaj podobnega predvideval, zato je kulturna skupnost pred predvajanjem filmov razposlala sindikatom po delovnih organizacijah komplete vstopnic po ceni 30 din za štiri filme s priloženim računom in s sugestijo, naj jih sindikat bodisi vse odkupi ter nato razdeli delavcem brezplačno ali pa jim jih ponudi v prodajo. Od 250 vstopnic za Ravne jih je prejel naš sindikat 70. Kako je bilo z drugimi, ne vem, naši so jih vsekakor — vrnili kulturni skupnosti. Komentar predsednika komisije za kulturo pri našem sindikatu Karla Vogrinca: »Vrnili smo jih, ker smo jih, prvič, dobili prepozno, drugič pa se nam ne zdi v redu, da nas kdo s priloženim računom postavlja pred dejstvo. Zelo moramo namreč paziti na vsak dinar, kako ga porabimo.« Komentar tajnika kulturne skupnosti Bineta Bevca: »Vstopnice smo poslali teden dni pred prvo predstavo na Ravnah. Res so pa takrat v Črni prvi film že predvajali.« Če bi bil tu potreben še kak komentar, ne vem. Pomnimo sa- je pot v študijsko res predolga? CANKARJEVE MISLI Ako pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov, tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enakovredni narodi. Tako politično prepričanje in tako svetovno naziranje, ki si ga je priboril človek sam, mu je nadvse dragoceno in mu ga ne more vzeti nobena sila na svetu. Ne bele krizanteme na ogoljen frak — rdeč nagelj na kamižolo! Narod se ne da oslepariti, ne da si zavezati oči! Naj ga vodijo po stranpotih, po močvirjih, po temi — sam bo našel pot do sonca. Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar. Govekarji so leni, strahopetni in bojazljivi. Boje se dela, zato delujejo. Dvojno prepričanje se imenuje po slovensko »delovanje«. Literatura, umetnost, znanost — to je le zunanji izraz, je le dokument narodove kulture. Vsaka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, je korak naprej v kulturi. — Ne z zlatimi, s krvavimi črkami je pisana knjiga slovenske kulture. Umetnik, ki se prilagodi, ni več umetnik. mo, da sta pred dobrim letom dni na nekem sestanku, kjer smo pretresali kulturno dejavnost v železarni, dva vodilna predstavnika kulturne skupnosti označila to dejavnost kot stihijsko, neplani-rano, neuskladeno z načrti kulturne skupnosti itn. Rečeno je bilo tudi, da bo poslej čisto drugače. Verjetno do tega »drugače« do danes še ni prišlo, sicer se takšna kulturna blamaža najbrž ne bi mogla zgoditi. Marjan Kolar REKREACIJA IN ŠPORT Srečanje delavcev železarne in Rudarja Delavci Rudarja iz Zagreba so se pomerili v športnem četvero-boju z delavci železarne Ravne. Tekmovanje je bilo organizirano v velikem nogometu, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. V vseh panogah so premočno zmagali naši zastopniki. Pri namiznem tenisu sta igrala brata Ludvik in Mirko Bavče ter Sudar. Zmagali so brez izgubljene igre z 9:0. Sahisti so nastopili na desetih deskah, rezultat 9:1 pa je dokaz o naši premoči. Sindikalna ekipa železarne je premagala Rudarja v nogometu s 6:1. Zadetke za železarno so dosegli: Plešej dva, po enega pa Pepi Vauče, Gusti Vauče, Stefanovič in Skitek. Zadnji so se pomerili kegljavci. Za vsako ekipo je nastopilo po 7 tekmovalcev v disciplini 50 lučajev. Naši so zmagali z razliko 325 kegljev. Največ kegljev so podrli: Podojsteršek 224 ter Setina in Kotnik po 218. Glavni namen srečanja je bil dosežen s tem, da so se naši delavci spoznali z delavci Rudarja, ki je naš poslovni partner. Tekmovalni šport Nogomet Članska ekipa Fužinarja, ki vodi v podzvezni ligi, je odigrala dve prvenstveni tekmi. V prvi so na domačem terenu premagali borbene Prevaljčane s 3:2. Zadetke so dosegli Šuler, Oman in Čavnik za Fužinar ter Petrič in Bedrač za Korotan. V drugi tekmi, ki je bila v Pekrah, so Ravenčani doživeli poraz z rezultatom 2:1. Edini zadetek je dosegel Razdevšek. K porazu Fužinarja je precej pripomogel slab sodnik, ki je očitno sodil v korist Peker. Igralci Korotana so izgubili tekmo v Slivnici z 2:0. Več uspeha so imeli Dravograjčani. Ojstrica je dosegla dve zaporedni zmagi. Premagali so Slivnico s 3:0 in Rače z 2:1. Mežičani so premagali prepričljivo Šentilj s 5:1. V conski ligi Črnjanom ne gre in ne gre. Zadnje srečanje so izgubili na domačem igrišču proti Rudarju iz Velenja s 4:1. Na Prevaljah je bilo tradicionalno srečanje nekdanjih nogo- metašev Korotana in Fužinarja. Ravenski veterani so bili uspešnejši in so zmagali z 2:1. Za Ravenčane sta bila uspešna Gusti Vauče in Golob. Edini zadetek za veterane Korotana je dosegel Puba Razdevšek. Odbojka Modriča—Fužinar 3:1 Težko pričakovana tekma za vstop v prvo zvezno ligo med prvakoma drugih zveznih lig Modričo in Fužinar jem je bila odigrana na nevtralnem terenu v Zagrebu. Zmaga Modriče je zaslužena, saj so si jo priborili z izredno igro v polju, kjer jim je uspelo poloviti celo silovite udarce Spanžela in Goloba. Modriča se je predstavila kot rutinirana ekipa, ki se ji pozna, da je uspešno nastopala tri sezone v prvi zvezni ligi. Poleg prednosti v polju so napadali z nizkimi žogami in tako onemogočili naše najmočnejše orožje — blok. Le v tretjem setu so naši igralci uspeli zaustaviti nasprotnikov napad in ga prepričljivo dobili. Vzrokov ali opravičil je po izgubljeni bitki veliko. Nikakor ne bi bilo prav, da bi iskali izgovore za zasluženi poraz. Vemo le, da smo se ponovno mnogo naučili in takoj po tekmi skupaj sklenili: 1. nihče ne bo prenehal z igranjem, 2. trenirali bomo še več in predvsem bolj kakovostno, 3. modernizirali bomo način igre, 4. izkoristili bomo kvalitete posameznikov in ustvarili celoto, ki bo sposobna za uvrstitev in nastopanje v prvi zvezni ligi. Končno moramo priznati, da so se naši fantje vso sezono pošteno borili; osvojili brez poraza prvo mesto v drugi zvezni ligi zahod in v isti sezoni postali članski pokalni prvaki Slovenije. Tudi za te uspehe zaslužijo vsi igralci priznanje vsaj v obliki pohvalnih besed. Druge odbojkarske vesti Članice so v zadnjem kolu republiške lige v Mariboru premagale istoimensko ekipo s 3:0 in zaključile tekmovanje brez poraza. Moška ekipa Mežice je bila uspešna na vročem terenu na Jesenicah in zmagala s 3:0. V tekmah za jugoslovanski pokal je Mežica premagala Črno s 3:0, z istim rezultatom so Ravenčani izločili Zerjavčane. Za presenečenje so poskrbele igralke iz Črne, ki so izločile Mežičanke s 3:2. Na prvenstvu Slovenije za pionirke, ki je bilo v Braslovčah, so se mlade Mežičanke uvrstile na drugo mesto za mariborskim Branikom. Atletika Na ekipnem pokalnem prvenstvu v Novi Gorici je v teku na 800 m osvojila Nada Šober drugo mesto. Izkazala se je štafeta Koroškega atletskega kluba, ki je v teku 4 X 400 m osvojila prvo mesto. V štafeti so tekle: Šobrova, Zormanova, Urbanclova in Sku-kova. Na državnem prvenstvu v Osijeku je Jože Nabernik osvojil drugo mesto v teku na 3000 m med mlajšimi mladinci. Z odličnim rezultatom je dosegel normo za nastop na evropski gimnaziadi, ki bo v Parizu. V Trstu je bil mednarodni atletski miting, na katerem je Nada Šober zmagala v teku na 1500 m, v isti konkurenci je bila Zormanova tretja. Prav tako tretja je bila Darinka Skuk v teku na 400 m, ko je pretekla progo v času pod minuto. Namizni tenis Na tretjem pozivnem turnirju za mladinke, ki je bil na Ravnah, so v kvalitetnem pogledu prednjačile Ravenčanke. Ačkova je bila prva, Logarjeva druga, Horvatova tretja, Šavčeva šesta in Trbižanova osma. Na turnirju za mladince, ki je bil v Murski Soboti, je bil Pavič šesti, Janežič pa osmi. V Lendavi se je v B skupini mladincev Giinter uvrstil na tretje mesto. V Murski Soboti je bila mala olimpiada šoloobveznih otrok pod geslom: ŠPORT ZDRUŽUJE MLADE. Med številnimi zastop' niki iz ZR Nemčije, Avstrije' Madžarske, Italije in Jugoslaviji so nastopali tudi namiznotenisk igralci z Raven. Dekleta so 9 ekipami osvojila prvo mest0 pred Szombathelyjem in Ingo'" stadtom. Fantje so se v moče1 konkurenci uvrstili na četrto me' sto. Rokomet • * hll Na turnirju pionirjev, ki je u na Ravnah, so tekmovale 4 ekiPe; Prvo mesto so osvojili pionir'1 Fužinarja, ki so v finalni tek1®’ premagali Celje s 15:9. Naši n« boljši strelci so bili: Kodela ' Zunec 8 ter Hrastnik in Ha® po 6 zadetkov. Člani Fužinarja so odigrali prvenstveni tekmi. Na domače terenu so izgubili s Tehnomerk tor jem iz Celja s 23:25. Po s® zadetkov sta dosegla Pajenk Borštner. V Vuzenici pa so gali s 27:25. Tokrat sta bila 0% bolj uspešna Škergo in Opreš*11 Plavanje Na otvoritvenem mitingu l^L plavalne sezone v Krškem, k1 L bil posvečen »dnevu mladosti«!1 nastopilo več kot 500 jugoslova skih plavalcev. Pomembno vl°S so imeli plavalci Fužinarja, ki . v pionirski konkurenci osvoji'1 prvih mest in v članski dve. Zn* govalci so postali: Aljoša Med11 šek dvakrat, po enkrat pa Mi® Kos, Marta Kos, Dimiter Vo*KJ Tomaž Rodič in Maja Rodi1c. članski konkurenci pa Miran B lant na 200 m hrbtno in Zora ničnik na 100 m kravl. ' P Na šestem rallyju Mladostii je bil v Celju, so v ekipni k° .. kurenci zmagale Ravne v post3,,. Torej, Čepelnik, Rek in Kur111 AMD RAVNE JE PRAZNOVA1,0 1. MAJ Kot vsako leto je tudi AMD Ravne v počastitev Pra 0, ka dela priredilo parado avtom bilov. Vožnja je potekala z RaV proti Črni, kjer je bil cilj. ie V soboto zjutraj ob 9. uri se *, zbralo na startu pred upravo * lezarne okoli 150 avtomobil Za danes je bilo dovolj Povratek s parade Prv ftot' S0 s^artali organi javne var-s«! za njimi pa vsi drugi voz-v *• Vožnja je potekala brez i ^ršmh zastojev. Na cilju nas * Pričakala pihalna godba iz ae; Tu je spregovoril tudi pred-^ Qnik AMD Ravne Franc Hrast-ki je med drugim orisal po-etl Praznika dela. JJa startu je dobil vsak voznik s.n® za gorivo kot povračilo za °ske. V pomoč med parado je bila tudi krajevna skup-Ravne, ki je s svojim ozvo-ua«b avtomobilom pripomogla k usPehu parade. OBČINSKO PRVENSTVO v ŠPORTNI GIMNASTIKI Ravne je 10. maja pri-v ai1 v DTK občinsko prvenstvo Ud i°r?ni gimnastiki. Zal se ga je vJl il° le domače društvo z eno Din • miadink in dvema vrstama ta. nirk. O tem, zakaj je bil odziv ti v s^a^’ ne moremo razpravlja-^ » tem članku. Povejmo le, da m ern področju marsikaj načelno raz5iščeno in torej tudi ne redu. nekoliko slabšim pogo-Varik ^manjkanje prostora za dih 9 v na®e društvo včlanje-ditv-. '^ aktivnih članov. Z dogra-p0„ RO nove telovadnice se bodo ®Zir 1 Zboljšali. Strokovni kader ljai°ma vadniki marljivo priprav-tftov SY°ie oddelke za razna tek-j6v ania ter sodelovanja v kra-m in republiškem merilu. n0Rezultati na vseh orodjih skup- 3g^iadinke: 1. Janeta Kodrin 3.1a točk, 2. Sonja Mihev 37,75, Zt^g a Štruc 37,30. Kodrinova je Prj na vseh orodjih, razen bna Presk°ku čez konja, kjer je Prva Sonja Mihev. Na pri a vseh orodjih skupno je bil i a‘°nirkah vrstni red naslednji: Pg r -’a Marin 38,55 točk, 2. Simone a?nassi 38’05’ 3- -Andreja Iko-^rarii '35' Marinova je zmagala na jeVg P in pri preskoku, Lenassi-P& na gredi in v parterju. Franc Košak Čestitka za vse naše majske praznike V Mariboru je bilo področno prvenstvo v športni gimnastiki. Velik uspeh so dosegle ravenske pionirke, ki so med 14 udeleženimi ekipami osvojile prvo mesto. Med posameznicami deli prvo mesto pionirka Maja Marin. Mladinke so v ekipni konkurenci osvojile drugo mesto, Janeta Kodrin pa je bila druga med posameznicami. Veliko težje bo brzdati prenapeto občinstvo (tudi tu prednjači mladina), vendar bo treba ugrizniti tudi v to jabolko. Tudi tu bodo levji delež morali opraviti organizatorji tekem in srečanj. Gre namreč za to, da našim vnetim navijačem dopovemo, da so se igralci nasprotne ekipe prav tako kot naši pripravljali na tekmo in zato veliko trenirali, žrtvovali svoj prosti čas, se marsičemu odpovedali (čemu pa so se navijači?) in predvsem to, da so prišli na športno srečanje z željo, da bi zmagali. In če so boljši, naj zmagajo! V tem primeru pa si zaslužijo tudi naš aplavz. Drugo, kar mora naše občinstvo upoštevati, je to, da je sodnik predvsem človek in kot človeka ga je vedno in povsod — tudi ko je s piščalko na igrišču, treba obravnavati. Vse drugo ni prav (da ne bi ponavljal vseh mogočih izrazov, ki jih sodniki na naših tekmah tudi slišijo), zato bo treba to tudi upoštevati. Vedeti namreč moramo, da pristranski gledalec več škodi, kot koristi. -ate- MODROSTI Najboljši način, kako ostati reven, je ostati pošten. Napoleon * Bogati imajo zdravila, revni zdravje. Lažje je postaviti na noge pijanca kot reveža. Judovski pregovor * Zdravnik vidi človeka v vsej njegovi šibkosti, advokat v vsej njegovi slabosti, duhovnik v vsej njegovi neumnosti. * Mlad dohtar potrebuje tri britofe. * Ne bosti v oči je prvo pravilo bontona. * Lahko obljubim, da bom odkrit, nepristranski pa ne. Goethe Imeniten kažipot KJE JE OSNOVNA VZGOJA? Športni klubi in društva (beri: funkcionarji) bodo morali narediti veliko več kot do sedaj za osnovno vzgojo svojih članov, zlasti najmlajših (kar se Janezek nauči, Janez zna!), da ne bomo na naših igriščih poleg športnih iger in rezultatov priče še neljubim dogodkom in spoznavali pri posameznikih tudi take lastnosti, ki morajo biti tuje pravemu športniku. Samovolja, zgovarjanje sodnikom, nešportno vedenje do svojih in nasprotnih igralcev mora čimprej z naših igrišč, če želimo, da bo šport v pravem smislu odigral svoje pomembno poslanstvo, ki ga brez dvoma ima. Včeraj neplavalci — danes plavalci Gib anje zapos od 21. aprila »lenih v tovarni do 20. maja 1976 Zap. št. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija Obrat Odkod je prišel SPREJETI DELAVCI 1. Črešnik Rajko 19. 1. 1955 KV žarilec o. p. kovačnica iz JLA 2. Florjančič Ivan 24. 8.1941 NK delavec livarna iz druge delovne organizacije 3. Glinik Pavel 1. 3. 1956 KV ključavničar obrat strojev in delov iz JLA 4. Herga Stanislav 20. 3. 1954 NK delavec valjarna premeščen iz TOZD TRO 5. Herman Konrad 16. 9. 1937 NK delavec čistilnica iz druge delovne organizacij 6. Heršold Maks 4.10. 1955 NK delavec valjarna iz druge delovne organizacije 7. Hižak Nevenka 18. 8.1956 SS ekonomski tehnik finančno računovodstvo za določen čas 8. Kolar Marjan II. 21. 3. 1954 NK delavec obrat industrijskih nožev iz JLA 9. Konečnik Franc IV. 28. 1. 1952 NK delavec čistilnica iz JLA 10. Kopmajer Pavel 12. 4. 1953 NK delavec čistilnica iz TOZD TRO 11. Kotnik Alojz IV. 30. 6. 1956 NK delavec mini livarna iz JLA 12. Kresnik Rajmund 6. 8. 1955 KV ključavničar obrat strojev in delov iz JLA 13. Laznik Janko 30.11. 1956 KV ključavničar centralna delavnica iz JLA 14. Matjašec Ivan 19.11. 1952 KV ključavničar strojni obrat iz JLA 15. Mlinar Ivan 28. 2. 1954 KV ključavničar obrat strojev in delov iz JLA 16. Mrak Ana 12. 2.1957 NS PD kovačnice za določen čas . 17. Poročnik Franc 30. 3.1944 NK delavec valj arna iz druge delovne organizacij 18. Proje Maksimiljan 20. 7.1956 KV kovač kovačnica iz JLA 19. Pučelj Maks 1. 1.1955 KV livar livarna iz JLA 20. Robač Tomaž 15. 8.1960 NK delavec skladiščna služba prva zaposlitev 21. Rotovnik Franc II. 8. 3. 1956 KV ključavničar centralna delavnica iz JLA 22. Snežič Janez 2. 6. 1956 NK delavec materialno gospodarstvo TOZD II iz JLA 23. Starnik Jakob 13. 7.1954 KV ključavničar obrat strojev in delov iz JLA 24. Strmšek Ivan 1. 3.1956 NK delavec livarna iz JLA 25. Špiler Anton 22. 5.1953 PK kovač kovačnica iz JLA 26. Štalekar Božo 2. 9. 1955 KV orodjar obrat pnevmatičnih strojev iz JLA 27. Vaserfal Karel 14. 8. 1952 KV kalilec kontrola kakovosti iz JLA 28. Vravnik Ivan 28.10. 1954 KV žarilec o. p. kalilnica iz JLA 29. Rodošek Otmar II. 5. 8. 1956 KV strugar obrat strojev in delov iz JLA 30. Žagar Jožef 18. 3. 1951 PK strugar obrat strojev in delov iz JLA ODJAVLJENI DELAVCI 1. Cvilak Samo 29. 3.1957 KV ključavničar obrat strojev in delov v JLA 2. Dedič Husein 7. 1.1955 NK delavec čistilnica samovoljna zapustitev dela 3. Grabner Slavko 26. 9. 1957 KV orodjar obrat rezilnega orodja TOZD TRO v JLA 4. Hribernik Marko 22. 4. 1957 NK delavec materialno gospodarstvo TOZD II v JLA 5. Igerc Peter II. 12.11. 1957 NK delavec skladiščna operativa v JLA 6. Jelen Rudolf 28.12.1957 KV kovač kovačnica v JLA 7. Kavšak Marjan 13. 9. 1958 KV avtomehanik strojni obrat v JLA 8. Kokot Anton 31. 5.1957 NK delavec materialno gospodarstvo TOZD II v JLA 9. Konečnik Pavel 14. 1. 1957 NK delavec livarna v JLA 10. Kotnik Filip II. 7. 4. 1957 KV žarilec o. p. valjarna v JLA 11. Krevh Alojz II. 15. 6. 1950 KV ključavničar centralna delavnica dana odpoved 12. Medved Vinko 28. 7. 1957 KV ključavničar obrat pnevmatskih strojev v JLA 13. Mihev Valentin 6. 2. 1946 NK delavec livarna dana odpoved 14. Mičovič Alenka 1. 9.1953 SS gimnazija socialna služba potek pogodbe 15. Nikič Brane 30. 3. 1950 SS str. delovodja centralna delavnica dana odpoved 16. Orešnik Dušan 31. 8. 1953 SS elektro tehnik elektro obrat jaki tok v JLA 17. Rozman Branko 20. 10. 1957 KV kovač o. p. kovačnica v JLA 18. Senegačnik Franc 13. 10. 1957 KV žarilec o. p. kalilnica v JLA 19. Stočko Janez 15. 4. 1957 KV kovač kovačnica v JLA 20. Stojanovič Radivoje 4. 1.1955 KV ključavničar obrat pnevmatičnih strojev dana odpoved 21. Vučko Dušan 11. 5.1957 KV ključavničar obrat strojev in delov v JLA 22. Vaj s Anton 8. 4. 1957 KV žarilec o. p. valjarna v JLA 23. Zagernik Milan 18. 8. 1957 NK delavec čistilnica v JLA Izobrazba — kvalifikacija Sprejeti delavci 1 — SS ekonomski tehnik 7 — KV ključavničarjev 1 — KV kalilec 1 — KV livar 1 — KV kovač 1 — KV orodjar 1 — KV strugar 2 — KV žarilca o. p. 1 — PK kovač 1 — PK strugar 1 — NS 12 — NK delavcev Odjavljeni delavci 1 — SS strojni delovodja 1 — SS elektro tehnik 1 — SS gimnazija 5 — KV ključavničarjev 1 — KV orodjar 2 — KV kovač Izobrazba — kvalifikacija 1 — KV avtomehanik 3 — KV žarilci 1 — KV kovač o. p. 7 — NK delavcev LATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA S? PRILOŽNOSTNE ZNAMKE »DAN MLADOSTI«, »FAVNA« Ob dnevu mladosti — 25. maju letos je izdala Skupnost jugoslovanskih PTT serijo priložnostnih znamk za šest vrednosti, na katerih so prikazani motivi iz favne sladkih voda Jugoslavije — stoječih voda: v nakladi 1.20 din kraljevska libela 1,000.000 2,10 din živoroden polž 1,000.000 3.20 din rdečerepka 1,000.000 5.00 din zelena žaba 500.000 6.00 din črna raca 500.000 8.00 din podvodna podgana 250.000 Motive za to serijo je izbral Aleksander Stojanovič, profesor biologije, medtem ko je likovno rešitev pripravila akademska slikarka iz Beograda Bojana Spremo. Znamke so natisnili v nizozemski tiskarni Joh. Enschede en Zonen, Haarlem, v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 50 znamk. Ob izidu znamk »25. maj 1976« je dal biro za poštne znamke in tisk v prodajo dva priložnostna ovitka za 2,50 din oziroma ovitek prvega dne dne (FDC) za 30,50 din. Najlepša znamka Vjesnik in Ilustrovana sta pripravila anketo, v kateri se bralci odločali za najleP “ znamko Jugoslavije v lanskem tu. Največ glasov je dobila zna1” ka, izdana ob stoletnici bosensj5®* hercegovske vstaje. Na znamki 1 reprodukcija dela Ferda QuiQur__ Za »Hercegovski upornik v za® . di«. Znamko so natisnili v b°® donu. Na drugem mestu je znamk®' oblikovana po platnu maked0® skega slikarja L. Ličenoskega »V°' lop«, na tretjem pa reprodukcij slike K. Hegedušiča »Justicij® Zanimivo je, da so vse tri znam imele predloge z motivi iz 0 dabljajoče umetnosti, kar prič® priljubljenosti takšne motivike' F. ti' Naša upokojenca ista0 letina, rojen 29. januarja j zaposlen v železarni od • maja 1935 dalje, nazadnje v kontroli TOZD II. Starostno upokojen 31. maja 1976 Ant 192? kapelnik, rojen 27. maja j9« zaposlen v železarni od 31. r0,TCa 1937 dalje v livarni. Sta-tn° upokojen 1. junija 1976 ^SRECE pri delu v MAJU *arfan ®Br*z> jeklarna — pri re-Pri^ u^tkov mu je spodrsnilo, rner s' na prižganem go-*ku opekel koleno desne noge. Obraf6 ^onečnik, valjarna — pri ga f valjanca s kleščami so e stisnile za kazalec leve roke. °dst*e jeklolivarna — pri *Piz r^nievanju ulitka z delovne Ča e “žilnega stroja mu je vrtela a6 ^rezilna plošča poškodova-azalec desne roke. Zape10 Iskrač- jeklolivarna — pri njanju ulitka s pomočjo žer-ni javnih klešč so ga te stisnile za kazalec desne roke. Ivan Prošt, valjarna — pri nameščanju valjanih palic na rav-nalni stroj ga je ena stisnila za palec leve roke. Terezija Podhostnik, TOZD TRO — pri brušenju polokroglih pil ji je potegnilo gumasto rokavico med naslon in brusno ploščo, zaradi tega je odmaknila roko in z njo udarila ob rob ščita ter si poškodovala prst leve roke. Ivan Brložnik, fazna kontrola TOZD II — pri kontroli obdelo-vancev delov pnevmatičnih strojev je z nogo udaril ob zaboj in si jo poškodoval. Pavel Pečnik, skladiščna ope-rativa — pri uskladiščenju odlitkov mu je med kotaljenjem eden na kamnu zdrsnil in padel na nart desne noge. Martin Pepevnik, strojni obrat — pri montaži ležaj ne puše se mu je s kladivom odkrhnil del izbijača in ga ranil v dlan leve roke. Branko Voler, centralna delavnica — med obratovanjem stružnice je s smirkovim papirjem gladkal sornik, pri tem ga je zgrabila vrteča se vpenjalna glava in mu poškodovala kazalec na levi roki. Jože Krivograd, gradbeni obrat — pri razrezu bukovega lesa na krožni žagi — cirkularki mu je leva roka zdrsnila, pri čemer si je na rezilu porezal palec te roke. PATRONAT NAD POSEBNO OSNOVNO ŠOLO Ob reorganizaciji sindikata železarne Ravne v začetku leta 1975 je konferenca sindikata iz TOZD — metalurške proizvodnje sklenila, da še naprej obdrži patronat nad posebno osnovno šolo Ravne. Ta šola ima letos 78 učencev, od tega 10 v osmem razredu. Te bi želela vključiti v počitniško šolsko kolonijo. Nekaj sredstev sicer imajo sami, vendar premalo za vse učence, ki bodo osmi razred zaključili z uspehom. Zato potrebujejo dodatna finančna sredstva. Predsedniki vseh šestih OOS, ki so nosilci patronata, so se zato dogovorili o trenutni pomoči v viši-1000 din. Prav tako so se do- Skupno 110 let delovne dobe Peca z druge strani govorili, da to ni poslednja pomoč v letošnjem letu, saj jim do konca leta nameravajo še pomagati z okoli 3500 din. Vsa ta sredstva bodo OOS prispevale po dogovorjenem ključu na število članov iz posamezne OOS. S tem bi za leto 1976 odpadlo na člana posamezne OOS 2,50 din. Vsi predsedniki se sicer strinjajo, da patronat nad posebno šolo ostane pri sindikatu železarne, vendar bo treba razmisliti, ali ne bi kazalo po izteku te mandatne dobe napraviti spremembo, tako da bi patronat prevzel sindikat železarne, ki ima že sedaj patronat nad osnovno šolo na Strojni. J. G. PO SVETU GOVORI kitajščino 700 milijonov ljudi angleščino 280 milijonov ljudi hindi 175 milijonov ljudi španščino 170 milijonov ljudi ruščino 120 milijonov ljudi japonščino 100 milijonov ljudi nemščino 96 milijonov ljudi bengali 80 milijonov ljudi malajščino 80 milijonov ljudi portugalščino 78 milijonov ljudi arabščino 75 milijonov ljudi francoščino 69 milijonov ljudi italijanščino 58 milijonov ljudi NEKATERE OBLETNICE 1976 Pred 400 leti je bila ustanovljena univerza v Varšavi, v Londonu so zgradili prvo gledališče. Pred 350 leti je bil ustanovljen Novi Amsterdam — sedanji New Vork, Pariz pa je dobil botanični vrt. Pred 250 leti so izšla »Guliver-jeva potovanja« Jonathana Swifta. Pred 200 leti je Skot Adam Smith z delom »Narava in vzroki blaginje ljudstva« položil temelje angleški liberalistični ekonomiji. V Avstriji so odpravili natezalnico. Pred 150 leti so Španci v Kaliforniji ustanovili misijonsko postajo San Francisco. Slovak Herkel je za sorodnost med slovanskimi jeziki ustvaril oznako »panslavizem«, ki je kmalu postala politično geslo. Pred 100 leti je Linde skonstruiral hladilnik s kompresijo, Bell je izdelal tehnično uporaben telefon, Otto pa štiritaktni motor. Izšel je Tolstojev roman Ana Ka-renina. Pred 25 leti so v ZDA izdelali prvi barvni televizor. DOBRI REZULTATI SANITEJCEV Da bi usposobili člane delovne skupnosti v okviru programa ljudske obrambe, je bil tudi letos za ekipe sanitetne čete v železarni aprila prirejen nadaljevalni tečaj o nudenju prve pomoči. Za tiste člane, ki imajo izpit iz 80-umega tečaja o prvi pomoči (nekateri imajo 40- ali 20-urnega), pomeni vsakoletni nadaljevalni tečaj osvežitev znanja. Precej članov pa nima nobenega tečaja in se na ta način uvajajo. Za naš kolektiv je sanitetna četa velika pridobitev, saj smo na ta način aktivirali nad 70 ljudi. Letošnji nadaljevalni tečaj je trajal 12 ur, na koncu pa je sledil preizkus znanja, kjer so se udeleženci kar dobro odrezali. Višja medicinska sestra Sonja Tušek je na koncu tečaja dejala: »V največje zadovoljstvo mi je predvsem to, da so udeleženci z mojim načinom podajanja snovi zadovoljni in da so predvsem tisti, ki še nimajo kakšnega tečaja o prvi pomoči, sorazmerno prav dobro izdelali. Škoda le, da niso vsi redno hodili na tečaj in da so se praktičnega dela udeležili v bolj skromnem številu.« -ca BRANJE PRED OLIMPIADO Rudolf Hagelstange POZDRAV ZA ZADNJEGA Na olimpiadi v Tokiu sem bil priča borbenosti brez primere. Šlo je za tek na 10.000 m, ki je enako navdušil strokovnjake kot laike. Prva mesta so bila že davno oddana in poraženci so tekli proti cilju, kot zadnji tekač s Cejlona s težkim imenom Karuna-nanda. Bližal se je ciljni črti in gledalci, zvesti načelu, da je treba dati priznanje vsem udeležencem, so poražencu dobrohotno zaploskali. Toda — izkazalo se je, da tekač še ni opravil vseh predpisanih krogov in med prijaznim spodbujanjem je tekel naprej. Karuna-nanda je torej nadaljeval svojo pot in se bližal cilju. Spet se je dvignil aplavz, da bi ga nagradili za konec naporov. Vendar, kakor da hoče postaviti vljudnost in potrpljenje gledalcev na preizkušnjo, je pogumni Cejlonec tudi tokrat nadaljeval svojo pot, spremljan od glasnega začudenja in rahlega smeha. Tri kroge je bil torej v zaostanku in moral jih je preteči — nihče mu jih ni mogel odpisati, saj so imeli sodniki njegove kroge natančno zabeležene. Tako se je naposled še tretjič in zadnjič bližal beli črti. Njegov pospešeni korak je naznanil, da bo zdaj teka zares konec. In spet so tisoči zaploskali ter slavili tega brezimnega za njegovo vztrajnost, stanovitnost in — navzočnost. V njem so počastili vse premagance teh olimpijskih iger. K. A. Wolff FAIR PLAY Na olimpijskih igrah v Amsterdamu je prišlo pri teku na 3000 metrov čez ovire do dogodka, ki ga je večina gledalcev komaj opazila, ki pa je bil morda kljub temu skriti vrhunec teh, z dogodki tako polnih dni. Ko je namreč Nurmi, takrat najboljši tekač na svetu, pri prvi vodni oviri padel, se je Francoz Duchesnes, edini nasprotnik, ki bi morda lahko Finca premagal, obrnil in mu pomagal vstati. Po treh sekundah sta oba tekla naprej. To je bilo vse. Ampak treba si je predstavljati, kaj se je takrat dogajalo v Francozovi notranjosti. Ko je stopil na start, je vedel, da bo v najboljšem primeru le drugi. Nurmija do tega dne še nihče ni premagal. Ali pa ga morda lahko prav on? Ali mu morda ne bi moglo prav kakšno naključje pomagati k zmagi? Treba je poskusiti vse. In potem so tekli. Duchesnes je vodil, takoj za njim je bil Nurmi. Oči tisočev so ju spremljale, skoraj tiho je bilo na mogočnem stadionu. Takrat pa je Nurmi padel! Duchesnesa je spreletelo: je to tisto naključje, na katerega je bil malo prej pomislil? Kajti ta hip je vedel, da bi lahko zmagal. Naskoka, ki bi si ga pridobil v naslednjih sekundah, tudi Nurmi ne bi mogel več nadoknaditi. Bilo je odločeno, njegove najbolj predrzne želje bi se izpolnile in na cilju bi zbrana množica vzklikala njemu — Duchesnesu. Toda Duchesnes je obstal, se ozrl, skočil nazaj in pomagal Nur-miju iz jarka. Potem je tekel dalje kot prej, ko se ni še nič zgodilo, korak pred nasprotnikom. Po dva tisoč metrih sta druge tekače že tako prehitela, da sta dejansko tekmovala le še sama. Končno, kakšnih štiristo metrov pred ciljem se je začel finiš in Nurmi je prehitel Francoza. Samo pol metra je bilo med njima, vendar je bilo jasno, da bo Finec spet zmagal. Toda glej, le meter pred ciljem je Nurmi zavrl. Bilo je očitno, da Kmalu bo matura hoče prepustiti zmago Duchesnesu. Vendar ta ponudbe ni sprejel in se je prav tako ustavil. Vedel je, da je Nurmi boljši tekač in da naj naključje, nesreča ne velja. Izid? Ker sile teka tik pred ciljem nista mogla popolnoma premagati, ju je naravni zakon zanesel naprej. Toda drug zakon, ki je zrasel v srcu, je povzročil, da sta z ramo ob rami prišla skozi cilj: oba zmagovalca, oba vredna drug drugega. Prevod: a. k. MODROST NARODOV Preveč gradbenikov, postrani hiša. Kitajska Slab je, kdor piše žalitve v marmor in dobra dela v pesek. Turčija * Ne podpiši papirja, ki ga nisi prebral, ne pij vode, ku je nisd spoznal. Španija * Redek ohisk veča prijateljstvo. Arabci * Kdor dela, nima časa slu21 denar. Poljsk3 ♦ Zdrav revež je pol bogataša. Kitajska Revščina ni greh — krepost P0 tudi ne. Izrae* * Samo zdravniki smejo lagat'' Francija Oči vidijo vse, le sebe ne. Jugoslavija Sestradanec ni dober uradni' Kitajska Kjer vsak poveljuje, nihče uboga. Španija Knjiga je vrt, ki ga noslim0 žepu. Arabo' Moja hiša, moj grad. Majhne tatove obešamo, vel častimo. Rusija lik« Anglija Spomin na maj S pesniki, slikarji in glasbeniki je kot z gobami: na enio dobro desettisoč slabih. Kitajska * Ce greš na vojsko, moli enkrat, če greš na morje, moli dvakrat, če greš na poroko, mol trikrat. Rusija * Zakon je kot procesija, kjer je zmeraj križ spredaj. Avstrija * Slab delavec nikoli ne najde dobrega orodja. Francija ALI VESTE, DA SO IZUMIŠ ’ ‘ mitraljez — 1883, mikroskop — 1590, računski stroj — 1694, vžigalice — 1830, pisalni stroj — 1867, telegraf — 1837, cement — 1796. Fotografije za to številk0 prispevali: Franc Kamnik, Fr°n ^ Kamnik II, Milko Dolinšek, Br° man, Adalbert Hojnik in L. O<* k