Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 2-10 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedel?sltn lzdo)n celoletno vJugoslaviji SO Din, za Inozemsivo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po I'30 ln 2 D.veCJl oglasi nad 43 mm višino po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pri vei|em g naročilu popust izide ob 4 zjutraj rizen pondelJKa in dneva po preznlKu Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici St. S til Rokopisi se ne vračalo. nefranklrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon Stev. 50, apravntiiva Stev. 328 PoMčen lisi slovenslci naroa Uprava fe v Kopitarjevi ul.St.6* Čekovni račun: Cjubllana Stev. to.o.io tn 10.3 19 xa Inserate. Sarajevo St. 756.1, Zagreb St. 39-OJJ, Praga In Uunaj St. 24.797 Nesposobna vladna večina. RADIKALI BI RADI VOLITVE. - MERODAJNI FAKTORJI ZAHTEVAJO OD VLADE DELA. — DEMANTI POGAjANJ Z DEMOKRATI. Belgrad, 2. jun. (Izv.) Skupščinske seje Se zopet odlagajo. To neprestano odlaganje skupščinskih sej najbolj jasno dokazuje nesposobnost sedanje vladne večine. Dasiravno dosedaj v naši državi še nismo imeli tako mečne vladne večine, vendar lc-ta ne stori prav ničesar in skupščina jo vsled nesposobnosti vladne večine obsojena na popolno mrtvilo. Namen tega postopanja in zapostavljanja narodne skupščine je jasen. Gotovim ljudem jc mnogo na tem, da bi dokazali, da jc sedanji parlament nezmožen za delovanje in da je treba iti na volitve. Po zatrjevanju dobro informiranih radikalov je Uzunovič, ki se je vrnil iz Topole, v tem smislu pri kralju plc-diral. Zdi sc, da jc dobil temeljit odgovor, da je vlada, ki ima v narodni skupščini dvotretjinsko večino, poklicana, da dela, ne pa da skupščino neprestano pošilja na počitnice. Med radikali je bilo zato danes opaziti preccjšnje nezadovoljstvo radi neuspelega Uzunovičcvega poslanstva. Na ta način so sc radikalom ponesrečile njihove namere v tej smeri. Ravnotako ni.,o uspeli z vestmi o pogajanjih z demokrati. Že včeraj smo poročali tozadevni Davi-dovičev demanti, danes pa je te vesti odločno demantiral tudi Uzunovič, češ da mu ni popolnoma nič znanega, da bi se vršila kakšna pogajanja. Taka pogajanja niso potrebna, ker ima vlada dovolj veliko večino, ki jc za delo sposobna. Ta izjava potrjuje, da sc od sedanje večine zahteva, da dela. I Belgrad, 2. junija. (Izv.) Klubi opozicije dobivajo iz številnih mest prošnje prebivalstva, da naj bi se tudi v tamošnjih krajih priredili shodi proti korupciji. Uspeh ljubljanskega shoda in tudi pozivi prebivalcev iz drugih mest so vladi zelo neljubi. Zato se vladna večina pripravlja, da bi obtožila šo druge voditelje opozicije z očividnim namenom, da zmanjša vtis te velike akcije opozicije proti korupciji, ki je našla tako velik odmev med ljudstvom. Tako so Pašičevi radikali danes trdili, da bodo obtožili med dru- gimi Ljubo Jovanoviča, Ljubo Davidoviča, A. Sušnika, Vojo Marinkoviča in celo sedanjega fin. ministra Ninka Perica iu poslanca Viajka Kociča. Posebno zanimivo je, da nameravajo obtožiti finančnega ministra radikala Perica, kar najbolj dokazuje, da Peric korupcionistom nikakor ne gre na roko in da bi radi postavili na njegovo mesto eksponenta - ko-rupcionista. Vse te vesti so brez stvarne podlage in so naperjene proti voditeljem opozicije, da bi se zmanjšal vtis akcije opozicije proti korupciji. lU PROTEST VODITELJEV OPOZICIJE. Belgrad, 2. junija. (Izv.) Voditelji opozicije bodo vložili pri predsedništvu narodne skupščine protest proti zlonamernim trditvam vlade, češ da narodna skupščina noče in nima volje in interesa za delo. Opozicija bo ugotovila, da vlada ni ničesar pripravila za delo v narodni skupščini, marveč da mora predsednik narodne skupščine dati tiskati razprave o prošnjah in pritožbah, da bi prišlo sploh dc kakšnega dela. Dalje se poročilo administrativnega odbora nikakor ne predloži narodni skupščini, četudi je že gotovo in četudi je opozicija zahtevala razpravo o njem. Poleg tega bo opozicija protestirala proti trditvam, da opozicionalni poslanci obstruirajo. Res je nasprotno, da opozicionalni poslanci nepre-. stano delajo v odborih in v skupščini. Vladna večina pa ne prisostvuje niti sejam. za pomoč pogorekem vasi. SKUPŠČINA SPREJELA NUJNI PREDLOG POSLANCA SKULJA. Belgrad, 2. jun. (Izv.) Poslanec Škulj Je tekom današnjega dneva storil nadaljne korake, da bi se nesrečnežem, ki so trpeli vsled velikega požara, odobrila nujna podpora. Ponovno je obiskal notranjega ministra Maksimovlča. V imenu pogorelcev mu je predložil prošnjo za nujno podporo. Notranji minister je z ozirom na nujno pismo poslancu Škulju izjavil, da bo odredil, da se pogorel-cem razdeli podpora 160.000 K. Nadalje je bil posl. Škulj v železniškem ministrstvu in izposloval brezplačen prevoz potrebne koruze. Končno je interveniral v poljedelskem ministrstvu, ki je istotako obljubilo podporo. Vsota, ki jo bo to ministrstvo z ozirom na mal proračun moglo dati, se še ni določila. Končno so posl. Škulj in tovariši stavili nujen zakonski predlog, da narodna skupščina dovoli po-gorelcem posebno podporo. 0 nujnosti tega zakonskega predloga se je pred odhodom na dnevni red razpravljalo na današnji skupščinski seji. Posl. Škulj je pri tej priliki zagovar-al ta zakonski predlog za podporo pogorel-cem v Prigorici sledeče: > V noči od 31. maja na 1. junija je nastal v vasi Prigorlca strašen požar, ki je popolnoma uničil 25 posestnikom hiše z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Zgorelo jc nad 50 ob-ektov, vsa hrana za ljudstvo, krma za živino, obleka in druge gospodarske potrebščine. Nesreča je tem večja, ker je povodenj lansko leto uničila vse poljske pridelke in tudi črv je prizadejal polju veliko škodo. Prebivalci te vasi so večinoma kmetje in mali posestniki, ii se deloma preživljajo z zaslužkom pri lesni industriji. Toda lesna iudustirja je ludi v tem okolišu, kakor povsod v veliki stagnaciji, vsled česar odpade tudi Ia zaslužek. Privatna Pomoč je tudi izključena, ker gospodarska kriza, kakor povsod, tako tudi tukaj strašno pritiska vse sloje. Radi tegn je prebivalstvo tega kraja popolnoma aavozaflo _ na djžftvuo^ pomoč. Tukaj imamo slučaj, ko moramo znova poudariti, kar smo že ob priliki razprave o proračunu poudarjali, kako nujno potrebno je, da parlament votira za elementarne nezgode večje kredite. V ministrstvu za socialno politiko imamo oddelek za javno pomoč, toda ta oddelek za javno pomoč ne razpolaga z nobenimi krediti. Vsled tega se mi je le z velikim trudom posrečilo, da za človeka, kateremu je zgorela hiša z gospodarskimi poslopji, izposlujem pri ministrstvu za socialno politiko reci in piši 300 Din. Istotako je tudi v ministrstvu za notranje zadeve poseben oddelek za pomoč v slučaju elementarnih nezgod. Toda krediti znašajo za ceio državo samo 1 milijon Din, tako da že en sam večji slučaj angažira ves kredit za sebe. Radi tega je nujno potrebno, da se prizadeto ministrstvo za socialno politiko kakor tudi notranje in kmetijsko ministrstvo zavzame za to, da se ti krediti zvišajo.« Radi tega prosi narodno skupščino, da sprejme od njega in njegovih tovarišev predloženi zakonski predlog, ker so preostali krediti daleč nezadostni. Po prepričevalnih besedah Franca Škulja se je vršilo glasovanje o nujnosti tega predloga poslancev Jugosl. kluba. Skupščina je nujnost sprejela. Zagonski predlog se je od-kazal fin. odbora. Posl. škulj se je zvečer odpeljal na kraj nesreče. POSLANEC G0SAR ZA TRBOVELJSKE RUDARJE. Belgrad, 2. junija. (Izv.) Poslanec Gosar je vložil na ministrstvo za šume in rude in na ministrstvo za socialno politiko vprašanje radi mesečnega izplačevanja mezd trboveljskim rudarjem. Zahteval je, da se družbo prisili k zakonitemu 14 dnevnemu izplačevanju. INTERPELACIJA NA VOJNEGA MINISTRA. Belgrad, 2. junija. (Izv.) Poslanec Krem-žar in tovariši so vložili na vojnega ministra vprašanje radi postopanja s slovenskimi vojaki IV. čete pri 47. polku v Kruševcu. Istotako zahtevajo pojasnila radi vojaka Berčona, ki ga je raztrgala granata v Valjevu. Poravnajte naročnina! Poljska pod novim predsedstvom. VSESPLOŠNO UGODEN VTIS IZVOLITVE MOSCICKEGA. - SLOVESNA ZAPRISEGA V PETEK. — PRIČAKOVATI JE REKONSTRUKCIJE KABINETA. - TRUM VIKAT ZA SANACIJO POLJSKE. Varšava, 2. junija. (Izv.) Izvolitev prof. Moscickega za državnega predsednika je bila v celi Poljski simpatično sprejeta. Silua napetost in nervoznost zadnjih dni je popustila in položaj izgleda znatno olajšan. Tudi na de-vizni trg je rešitev predsedniške krize ugodno uplivala. Ameriški dolar je takoj zopet padel. Varšava, 2. junija. (Izv.) Zaprisega novega predsednika je preložena na petek, ker mora g. Moscicki preje urediti svoje privatne in poslovne zadeve kot ravnatelj tovarne dušika v Chorzowu. Ko prevzame novi predsednik svoje funkcije, bo ministrski predsednik Bartel takoj v petek podal demisijo celokupnega kabineta. Z gotovostjo pa je računati, da bo Bartelu poverjena sestava novega kabineta. Najbrže bo Bartel izkušal pritegniti v svoj kabinet tudi socialne demokrate. Berlin, 2. junija. (Izv.) Kakor poroča poroča -Berliner Tageblatt«-u njegov varšavski poročevalec, bo novo vlado tvoril trium-virat Pilsudski, Moscicki in Bartel, ki se hoče resno posvetiti sistematičnemu delu saniranja Poljske na vseh državnopolitičnih in gospodarskih poljih. V to svrho bo triumvirat že v prihodnjih dneh dobil od sejma izredna pooblastila. Nova vlada bo sejmu predložila svoj program za sanacijo in bo predvsem poskrbela za najhitrejše sprejetje budžeta. Ko bosta predsednik in vlada dobila od sejma potrebna izredna pooblastila, bo sejm za več mesecev odgoden. Takojšnja razpustitev parlamenta in razpis novih volitev, to namreč ni umestno. Treba najprej izvesti v sejmu izpre-membo volivnega reda in pa ustave same v toliko, da bo imel državni predsednik večjo oblast kot pa doslej. — Bartelova vlada hoče pred vsem odpraviti korupcijo, izvesti redukcijo uradništva in sploh začeti z vsestranskim varčevanjem v državnem gospodarstvu. Nadalje želi vlada čim prej skleniti nove trgovinske pogodbe, v prvi vrsti z Rusijo in Nem- čijo. Dosedanja carinska vojna z Nemčijo jo Poljski veliko škodovala, zalo jej treba napraviti čim prej konec. Osebnost novega predsednika. Novoizvoljeni predsednik poljske republike ing. profesor Ignacij Moscicki je rojen 1. 1867 v Mierzanovu pri Plocku kot sin graj-ščaka. Njegov oče se je odlikoval v poljski ustaji proti Rusiji 1. 1863 kot poveljnik ploc-kovskih ustašev. Moscicki je študiral kemijo na politehniki v Rigi. L. 1892 ie bil od ruskega oarističnega režima prisiljen zapustiti domovino; odšel je v London, kjer je služboval pet let kot inženir. Od tam ga je poklicala freiburška univerza v Švici za asistenta na svoj elektrotehnični laboratorij, čigar vodstvo je prevzel 1. 1901. V tem svojstvu je razvil jako plodovito znanstveno delovanje. Po njegovih načrtih so osnovali v Freiburgu prvo tovarno za izdelavo sintetično pridobljenega dušika. L. 1912 je dobil Moscicki poziv na lvovsko univerzo, ki mu je podelila stolico za elektro-kemijo. Tudi tu si je pridobil velik sloves. Po osvobojenju Poljske je prevzel vodstvo tvornic za dušik v Chorzov.u. katere je dvignil na visoko stopnjo tehnične dovršenosti. Moscicki, ki je častni doktor Ivovske in varšavske politehnike, je izdal celo vrsto znanstvenih in tehničnih razprav, ki so vzbudile veliko pozornosti tudi v inozemstvu. Moscicki se politično doslej ni udejstvo-val, po svojem mišljenju pa je demokrat. Hvalijo ga kot moža velike energije, čistega značaja in velikih organizatoričnih sposobnosti. Ker je Moscicki prijatelj Pilsudskega (kakor znano ga je Pilsudski tudi priporočil kot kandidata), je smatrati njegovo izvolitev kot zaupnico sejma Pilsudskemu. Za Moscickega so pri drugi volitvi glasovali ves levičarski blok, narodna delavska stranka, kakor tudi Piasti, Zid je Ln Nemci. Ženeva, 2. junija. (Izv.) Generalni komisar za Avstrijo dr. Zimmcrmann je dospel semkaj. Ukinitev finančne kontrole nad Avstrijo se bo proglasila v svetu zveze narodov na slovesen način. Kontrolni odbor za zvezno posojilo v Avstriji bo imel svojo sejo v pondeljek. —o— ^evoiucija na ¥ ZAKAJ JE ODSTOPIL PREDSEDNIK MACHADO. PRED SPLOŠNO STAVKO. Lizbona, 2. maja. (Izv.) Zveza strokovnih organizacij se je izrekla za generalno stavko, da bi tako delavstvo onemogočilo vpostavitev vojaške diktature. Pariz, 2. junija. (Izv.) Glasom poroči! iz Lizbone jc vzrok odstopa predsednika re- publike Machada ta, da so voditelji ustajc hoteli sestaviti izvcnparlamentarcn kabinet po španskem vzorcu — torej diktaturo. Vojaški oblastniki so žc dali zapreti več poslanccv in senatorjev, med njimi vodjo republikancev Alvara Castro. Stockholm, 2. maja. (Izv.) Odstop socialno-demokratske vlade je postal neizogiben. Parlamentarni odbor meščanske večine, sestoječ iz svobodomiselcev, kmetske zveze in konservativcev, jc sprejel proti glasovom socialdemokratsko manjšine nov načrt za pobijanje brezposelnosti, ki zelo poostrujc tozadevne smernice, katere je dal državni zbor leta 1922, Zadržanje vlade v tem konfliktu se zelo obsoja in pomeni praktično, če tudi nc formclno, ta sklep izraz nezaupanja vladi. Iniciativo za ta nastop meščanskih strank proti vladi jc dal vodja svobodomiselne stranke Ekman. Glasilo vladne stranke >Mladina«, glasilo one akademične mladine, ki sicer ni katoliško usmerjena, se je pa po mogočnem povojnem obnovitvenem toku odvrnila od lažinaprednjaštva in išče temeljev nove in čiste slovenske kulture, (stane za di- Seja narodne skupštlne. Posl. dr. Hohnjec proti sprejemanja aakonov po skrajšanem postopku. — Večina sprejela vladni predlog. Belgrad, 2. jun. (Izv.) Na današnji skupščinski seji je skupščinski predsednik najpreje odgovarjal na proteste poslanca Mustajbega Kapetanoviča, ker ministri ne odgovarjajo na stavljena vprašanja, sabotirajo skupščinsko jake 30 Din, za nedijake 40 Din letno, naroča ; delo in oncmog0iajo poslancem izvrševanje se: Ljubljana, Kolodvorska ulica), objavlja v svoji 6/7 številki sledeče: V dr. Kulovčevem č'anku »Fotografija dr. Gregorja Žerjava« v »Slovencu« z dne 13. maja 1926 je objavljeno neko dr. Zerjavovo pismo iz 1. 1925 našemu zunanjemu ministru dr. M. Ninčiču; v tem pismu so zapisane tudi te-le besede: > ... ki razen srbohrvatskega ferika obvlada tudi domači slovenski dijalekt«. Te besede je napisal šef »demokratske« stranke v Sloveniji, stranke, ki vsak dan naglasa v svojem glasilu naprednost in nacionalnost ter se prepira s »Slovencem«, kdo da je večji branitelj slovenstva. Te besede je napisal Slovenec po rodu in ga ni bilo sram imenovati svoj jezik dijalekt Poglavje o hlapcih še zdavnaj ni zaključeno, ko se začenja poglavje o renegatih. Ko smo nekdaj gledali hlapčevstvo in re-negatstvo naše inteligence, nas je bilo strah ki obstanek slovenskega naroda. Danes na? ni več, zakaj, kar je slabega, bo odpadlo sfimo... in marsikdo je že odpadek Vedno več jasnosti. Radičevi listi ponehujejo s samohvalisa-njem. »Obzor priznava v svojih člankih odkrito, da se radičeva stranka »žrtvuje«, odkar je na vladi, da silno izgublja na svoji popularnosti, odkar sodeluje z radikali. Radičevci samo dajejo, a ne prejemajo ničesar. Radičevci so žrtvovali tudi svoj program in napravili sporazum, popustili so 1 svoje male in velike državnopravne zahteve. 1 Podpirajo vlado v vsakem oziru in sprejemajo ! najreakcijonarnejše zakone, kakor zakon o tisku, so pripravljeni sprejeti tudi nettunske j konvencije, zapustili so svoje stališče v vprašanju korupcije in sprejeli stališče radikalov. Žrtvovali so vodjo Radiča, pristali nato, da gre iz vlade Pavle Radič in da ostane v vladi Nikič. Kaj je HSS dosegla v stvarnem oziru za Hrvate, za svoje volivce, za okraje, katere zastopa? Dosegla je trinajstmilijardni proračun, katerega naj plačajo davkoplačevalci I Prinašamo mnenje o uspehu HSS in Ra-dičevega centra, da ne bo treba slovenski kmetski stranki slepomišiti o dobrotah svojih skokov, da ne bo treba g. Janezu Puclju pisati, da vlada ne izbegava nobenega vprašanja o korupciji, da ne bo treba govoriti in pisati o dobrotah neprestanih kapitulacij za naš narod in da bodo tudi sami priznali pri nas doma, da je edini njihov uspeh: trinajstmilijardni proračun, katerega bodo najbolj občutil slovenski davkoplačevalci! Gibanje zemlioradnikov. Zemljoradniki so v zadnjem času začeli Sivahno akcijo v Bosni. V zadnjem času so imeli dva večja shoda v Lušči Palanka, kjer bi bilo ljudstvo kmalu linčalo ruskega policijskega uradnika, ki je kot neuradna oseba, pa v uniformi, napadal zemljoradnike. Drugi večji shod so priredili v Alibeg Dubovcu. — Značilno za Bosno je, da je postala dežela, v katero se v tej dobi kriz najbolj zaganjajo vse stranke. Radičev shod razbit. V Zedniku v Bački so zborovali predvčerajšnjim radičevci. Govoril je g. Zagorac. — Dobrovoljci so njegov govor preprečili in s palicami ter kamenjem preprečili shod. Policija je končno napravila red. Radikali pripravljajo proslas na narod. V zvezi s proslavo Pašičeve 80 letnice bo pravoverna radikalna stranka izdala velik proglas na narod, ki bo imel izrazit političen karakter. Proglas podpišejo vsi glavni voditelji radikalne stranke, ter bo deževalo tega proglasa tudi v prečanskih krajih, da bi objava življenja častitljive osebe omehčala trdo-srčne volivce. Radič odpotoval na „oddih". Zagreb, 2. junija. (Izv.) Stjepan Radič je včeraj odpotoval v Dalmacijo. »Dom« poroča, da je odpotoval na daljši oddih. Radič je za ta čas odpovedal vsa zborovanja, katera so bila že naznanjena. Iz Dalmacije se bo vrnil meseca avgusta. Zanimivo je, da je v mesecu avgustu zopet napovedal shode v Klanjcu in Pregradi, da bi tako s ponovnimi shodi popravil zelo slab vtis. SPLITSKI ZUPAN — DR. TARTAGLIA. Z glasovi meščanskega bloka in federali-stov je bil v Splitu izvoljen za župana bivši žunan dr. Tartaglia. njihovih dolžnosti. Predsednik narodne skupščine je dejal, da je ministre že ponovno opozoril na to, več pa ne more storiti. Potem je skupščina prešla na dnevni red: na razpravo o zakonskem predlogu za podaljšanje roka za delo na izenačenju zakonodaj-stva po skrajšanem postopanju. Po kratkem plediranju ministra za izenačenje zakonov Sr-skiča za sprejem tega zakonskega predloga, jc prvi dobil besedo poslanec Jugosl. kluba dr. Josip Hohnjec, ki je naglašal, da vidovdanska ustava ne jamči ljudstvu prave suverenitete. V čl. 133., za katerega podaljšanje gre, naj narodna skupščina pretresa zakone, ki tičejo izenačenja po skrajšanem postopku. Vlada je s tem členom ustvarila zelo preprosto proceduro. Vlada predloži zakonski načrt, ki ga je sama izdelala. Odstopi ga zakonodajnemu odboru, ta pa posebnemu odseku. Česar ne sprejme odsek, se tudi v ple-numu zakonodajnega odbora ne sprejme in popravi. S tako proceduro se zakonodajna oblast narodne skupščine kot zastopnice ljudstva in njenih stanov zožuje na 42 članov, oziroma 5 članov odseka. To je mehanična zakonodajna tovarna. Radi tega imamo tudi v naši državi tako slabe zakone. Slabi zakoni so največja nesreča za državo. Ta nesreča je še veliko večja, ako se slaba legislativa vzdržuje s še slabšo eksekutivo. Nato poslanec dokazuje svoje ugotovitve z zakoni, ki so bili dosedaj na ta način sprejeti, od katerih pa no beden ni stopil v veljavo. Zato pravi, da ni prav nobenega razloga, da bi se ta famozna zakonodajna metoda nadaljevala. Ta zahteva po poenostavitvi tega postopanja je tem manj utemeljena, ter niti tisti zakoni, ki so bili na ta način sprejeti, niso stopili v veljavo. Skrajni čas je, da se s tem mehaničnim fabricira-njem zakonov konča in da se pri sprejemanju Posl. Smodej Je kritiziral dejstvo, da j se Se nettunske konvencije parlamentu niso predložile in da se je tudi predložena trgovinska pogodba predložila narodni skupščini šele v poslednjem času, čeprav nosi zapisnik datum od novembra 1925. To je postal v skupščini običaj z očividnim namenom, da bi se opoziciji ne dala možnost za temeljite študije tako vnžnih predmetov. Podpira Šumen-kovičev in Demetrovičev predlog. Podrobne debate so se udeležili Smodej, Krajač, Ninčič in minister ter načelnik oddelka za mednarodne pogodbe dr. Ribaf. Posl. Smodej je kritiziral nesorazmerje med številnimi postavkami v pogodbenem tarifu za uvoz v Italijo napram številnim postavkom na uvoz v našo državo in pa dejstvo, da se je trgovinska pogodba predložila skupščini šele potem, ko je carinski tarif te pogodbe že stopil v veljavo. Napram velikim koncesijam, ki jih trgovinska pogodba dovoljuje Italiji, ne dobimo dovolj protikonvencij, kar se vidi glede našega izvoza lesnih izdelkov. Naša industrija in poljedelstvo nista dovolj zaščitena. Govornik navaja zglede za svojo trditev iz tarifne pogodbe. Izjavlja, da bo glasoval proti predlogu. Po medsebojni repliki se je vršilo glasovanje. Za je glasovalo 7 poslancev, proti Smodej in Demetrovič. S tem je bila ta pogodba v odseku sprejeta. Prihodnja seja se bo vršila v petek. Razpravljalo se bo o mednarodnih delavskih pogodbah. Zgradba okoliške šole v Celju. Belgrad, 2. jun. (Izv.) Prosvetni minister je ponovno izdal ukaz na velikega župana v Mariboru in krajnemu šolskemu svetu v Celju, da se ustavijo vsa dela pri zgradbi šole in da se vsi spisi predlože ministrstvu. Ta ukaz se v Celju ni izvršil, kakor se ni izvršil prvi ukaz, ki je bil poslan iz Belgrada 13. maja. Pač pa je prišel v Belgrad mariborski veliki župan Pirkmayer intervenirat v tem vprašanju in sicer že drugič, namesto da bi delal na to, da se ministrski ukaz izvrši in kmetom ne nalagajo brez potrebe v nasprotju z ministrskim ukazom nova, naravnost nemogoča bremena. Posl. Pivko je na ljubo demokratom interveniral v tem smislu. Kaj porečejo k te-novih zakonov sprejme drugo postopanje in 1 mu redki njegovi volivci, se ne briga. Proda se pri zakonodaji gleda na efekt zakona svetni minister vztraja pri ukazu ustavitve ter da se upoštevajo zahteve ljudstva, pred- dela in na tem, da se ministrstvu predložijo vsem slovenskega in hrvatskega naroda. Potem spisi, ki še vedno niso v Belgradu. Kljub te-bodo zakoni v naši državi boljši. ! mu pa se gradi najprej predvsem stanovanj- Posl. Hohnjec je za svoja izvajanji žel ska vila. Kdo pa bo nosil ogromne stroške, živahen aplavz celokupne opozicije. V istem smislu so govorili posl. Wilder, Moskovljevič in Grol. Na ta izvajanja je minister Srskič reagiral. Poskušal je dokazati, da delovanje skupščine pri sprejemanju novih zakonov največ moti opozicija. S tem je izzval burne proteste. V svojih nadaljnjih izvajanjih je samo dokazal, da leži glavna krivda na vladni večini. Kajti vladna večina je dovolj močna, da bi lahko vršila svojo nalogo. Po njegovi repliki je vladna večina ta predlog sprejela. Na ta način se bo izenačenje zakonov v naši državi vršilo še tri leta po tej famozni skrajšani proceduri. Kot druga točka dnevnega reda je bila razprava odbora za prošnje in pritožbe. Razprava pa se ni vršila, marveč se je skupščinska seja zaključila. Prihodnja seja se bo vršila v torek, dne 8. junija z nadaljevanjem dnevnega reda. Shod SDS v LJubljani. Za včeraj zvečer je povabil g. ministet na razpoloženju dr. Gregor Žerjav svoje pristaše na shod v ljubljansko svojo trdnjavo Kasino. Ker pa se tudi g. minister n. r. zaveda, da njegovi shodi ne vlečejo več prav posebno, je po jugoslovenski »skopčal« svoj shod z lepo prireditvijo, ki so jo pripravili ljubljanski obrtniki svojemu častnemu članu g. ge-rentu ljubljanske občine Josipu Turku. Dr. Žerjav ve, da firma Turk vleče, firma dr. Žerjav pa že zdavnaj več ne, in zato je skopčal svoj shod ravno na Turkov večer, toda ne javno, ampak po vabilih, in sicer na vse, o katerih je računal, da jih bo privabila mar-kantna Turkova osebnost v Kazino. Dr. Žerjav pa je kot po navadi tudi to pot slabo špekuliral, kajti na njegovem shodu je bilo prav malo ljudi, mnogo več pa na proslavi našega someščana g. Turka. Pa da ostanemo najprej pri shodu g. dr. Žerjava. Kakor po navadi je pozdravil vse navzoče, se zahvalil za .,., bodril na ..., zatrjeval, da ... in obetal to in ono. Bilo je dolgočasno za umreti. Zato so vsi udeleženci zborovanja komaj čakali, da smejo oditi z zbora na slavnost gospoda Turka, kjer je življenje kar VTelo. Ko so prišle na slavnost velike sarže stranke SDS, je življenje za trenotek nekaj utihnilo, poživelo pa se je vse, kar leze ino grede, ko je pričel v imenu ljubljanskih obrtnikov slaviti delovanje g. Turka g. Franchetti, ki je v izbranih besedah povedal v imenu ljubljanskih »naprednih« obrtnikov, da Turk je Turk. Za g. Franchettijem je govoril g. Re-bek iz Celja, ki pa še izdaleka ni dosegel v govorniških zmožnostih g. Fraaceta Lavti-žarja, načelnika mesarske zadruge v Ljubljani, ki je izvajal med drugim: »Mi ljubljanski mesarji — ki smo med ljudmi kakor eni majhni cesarji — smo hoteli imeti eno hladilnico — kakor za tolažilnico — za živali in za ljudi — ki nimajo več celih kosti — pa je dolgo nismo dobili — enkrat smo si jo pa le priborili — in to brez dolgih razprav in burk — in to je bilo takrat ko je bil gerent g. Turk. In Bog nam daj še mnogo krav — kot jih ima gospod minister Žerjav. — Zato ga pozdravljam — in na njega te besede naslavljam: — Bog te živi toliko let — dokler bomo imeli še kaj telet. Po slavnostnih govorih se je začela prosta zabava. Seja ministrskega sveta. Velikanski program. — Razlike uradnikom j samo še v mestih dalje vzdrževali sovjetski ali samovolja gotovih oseb, ali okolišni davkoplačevalci? TRUPLO KAPETANA SUMANA NAJDENO. Novi Sad, 2. junija. (Izv.) Davi ob 8. uri so našli truplo ponesrečenega kapetana Iva Šumana, ki je predvčerajšnjim padel iz aero-plana v Donavo. Truplo je bilo zakopano v blatu ob Donavi. Angleška sodba o RusVii. London, 2. junija. (Izv.) Vsi angleški listi objavljajo poročilo štirih konservativnih poslancev, ki so se pred kratkim vrnili iz Rusije. To poročilo poziva vlado, naj čim prej mogoče najde primerno pot za diplomatske in kupčijske dogovore s sovjetsko Rusijo, da ne bo Angleška izpodrinjena z ruskega trga od Amerike, Nemčije in drugih konkurentov. Poročilo izjavlja sicer, da je gospodarstvo sovjetov zgrajeno izključno na nasilju, vendar so bili sovjeti prisiljeni dati kmetom velike privatno kapitalistične svoboščine in so s tem se začnejo vendar izplačevati. Belgrad, 2. junija. (Izv.) Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je vlada izdelala nov velikanski program. Po tem novem načrtu bodo zopet prišli na vrsto vsi sodni zakoni, kakor zakon o odvetnikih, o državnih tožiteljih in drugi, ki se bodo jutri predložili nar. skupščini, in cela vrsta drugih zakonov. Ta program objavlja vlada menda že desetič v tej sezoni, vendar ni še do sedaj ničesar izvršila. Minister Pucelj je ministrskemu svetu predložil načrt hidroelektrične centrale v Zagrebu, ki naj bi se gradila v Krškem. Vprašanje se še ni rešilo in se je odgodilo. Fin. minister Perič je predložil načrt o razdelitvi 10 milijonov dinarjev kot prvi obrok pri plačilu razlik uradnikom. Plačevanje se bo vršilo na ta način, da se v prvih sedmih mesecih plačajo obroki najnižjim uradnikom in služiteljem, potem pridejo na vrsto višji. Končno je Ninčič poročal o svojih uspehih v inozemstvu. Nato se je po seji odpeljal v Topolo. Trgovinske konvencije z Italijo v odseku. Posl. Smodej kritizira pogodbo. Belgrad, 2. jun. (Izv.) Popoldne se je vršila seja odseka za pretres trgovinske in plovne pogodbe in konvencije o živinskih in kužnih boleznih med Jugoslavijo in Italijo. Minister za trgovino Krajač je poročal brez posebnega navdušenja o vsebini obeh pogodb. Nato se je vršila debata. Poslanec Demetrovič je predlagal, da naj se razprava o trgovinski pogodbi odgodi, dokler se ne predložijo ostale konvencije, ki so dopolnilo trgovinski poaodbL prestiž. Razcep v angleški liberalni stranki. Lordon, 2. junija. (Izv.) Reuterjev parlamentarni poročevalec poroča, da je ton Lloyd Gcorgevih pisem tak, da bo v kratkem sklicana seja liberalnega parlamentarnega kluba, kjer bo Lloyd George podal demisijo kot predsednik kluba. Negov odstop smatrajo kot popolnoma gotov. Konflikt je nastal med lordom Oxfordom in Lloyd Georgejem. Razcep v liberalni stranki je skoro neizogiben. RAZPRAVA" O RUDARSKI KRIZI NA ~ ANGLEŠKEM. London, 2. maja. (Izv.) Pri razpravi o rudarski krizi v spodnji zbornici je izjavil Bald-win, da je vedno pripravljen zopet pričeti s pogajanji. Toda nemogoče je pričakovati, da bi mogla vlada z denarjem davkoplačevalcev podpirati še nadalje rudarsko industrijo. London, 2 .jun. (Izv.) Več radikalnih poslancev liberalne stranke je predložilo predlog spodnji zibornici, da se pomiloste vsi politični zločinci radi pregreškov za časa zadnje generalne stavke. Nadalje naj poseben odbor preišče način urejevanja uradnega glasila British Gazette, ki je izhajal za časa stavke. Poslanci so stavili tudi predloge za rešitev rudarske krize. ŠE ENA ZAUPNICA BRIANDU. Pariz, 2. junija. (Izv.) Na snočni seji je senat soglasno izrekel vladi g. Brianda zaupnico. DR. SEIPL V PARIZU. Pariz, 2. junija. (Izv.) Na čast bivšemu kanclerju dr. Seiplu je bil prirejen zajutrek, na katerem sta govorila Briand in SeipeL . »Komu v korist«, se vprašuje »Narodni dnevnik«, ko »Slovencc« sem in tja izprašuje ministru Puclju vest in zlasti še v zvezi s protikorupcijskim shodom. Odgovor: Janezu Puclju gotovo ne, pač pa v korist načelnosti in iskrenosti v politiki, da se ne bo slovenska javnost varala, da je tudi pri nas hopa-hopa-hopl politični ideal, da se ne bodo metale vlade zaradi korupcije in zopet postavljale na noge, da se ne bo pisalo v Pucljevih listih, da se bodo protikorupcijski shodi prepovedali oziroma preprečili, in drugi dan v istih listih tolklo same sebe po ustih, in da se končno ne bodo dajale v liste ponesrečene dovtipe, da vlada ne izbegava nobenega vprašanja o korupciji... Sicer pa bi »Narodni dnevnik« lahko našel sam odgovor iz svojih uvodnikov pred, med in po protiko-rupcijskem shodu! A Klavrni »Jutrov« epilog. Ko je »Jutro« videlo, da je popolnoma osamelo v po-ročevanju o nedeljskem shodu, se je spravilo na članke »Klerikalne farbarije o nedeljskem shodu«, ker ga jezi, da je bil »Slovenec« Zagrebu razprodan ter je izvleklo na dan že davno postavljen odlomek za take prilike: »Stražniki so bržčas razganjali ljudi po cestah, ko so se tepli za »Slovenca«, pred trafikami in prodajalnami »Slovenca«, ki »Jutro« vidi v Zagrebu v petih(!) izvodih, so varnostni organi delali špalir...« Dalje, shod ni imel nobenega uspeha, ker je grmel proti korupciji »dr. Korošec, ki pride sam pred parlamentarno korupcijsko anketo. No — nekaj uspeha je le bilo: »Klerikalci vrgli čez plot staro in obrabljeno lajno o avtonomiji in sporazumu.« In še nekaj je iztak-nilo »Jutro« v isti sapi: »Klerikalni hišni posestniki niso izobesili Sokolom na čast zastav!« Epilog — vreden »Jutra«! Ima v uredništvu vse zagrebške liste, ki silno obširno poročajo o shodu in vendar pravi, da so »klerikalne farbarije o velikanskem zanimanju v Zagrebu«! Glede Sokola vam je žc od' govoril »Narodni dnevnik«, ki vam brusi obraz: »Zares je torej njegovo (»Jutrovo« natolcevanje na »Slovenca« glede Sokola — ogabno. Več pa se napisati ne da.« — Če n< vidi »Jutro« uspeha, mu povemo, da nobci pošten državljan tega od njega ne pričakuje Za en uspeh pa ve »Jutro« tudi samo, da s< namreč nekateri radikali, po poročilu »Volks blatta« na pritisk in siljenje samostojnih de mokratov vložili proti dr. Korošcu bedasti interpelacijo, da se odvrne pozornost od ljub ljanskega shoda. A »Jutro« je dobilo zaveznika. »Dclav ska politika« se je tudi spomnila na proti korupcijski shod in pravi: »Od konglomerata zbranega na govorniškem odru pa dejanj pričakovati. Vsi ti, ki so bili na vladi, so uga njali tudi sami najgršo korupcijo.« — »Jutro in »Delavska politika« ne moreta nikoli utn iiti svojega sorodstva. Kaf se godi doma Naš prihodnji V petek pričnemo z novim romanom: »Solnce v zatonu«. »Solnce v zatonu« je bil Rim za cesarja Marka Avrelija v letih 161 — 180 po Kristusu). Pisatelj, Poljak Teodor Je-ske-Choiriski (roj. 1854. živi v Varšavi) nam tu z živimi barvami slika vse pestro življenje starega Rima, vso kulturo, razne modroslov-ske struje — saj je bil cesar sam vnet pristaš stoične filozofije; slika nam težke boje tega cesarja kakor tudi njegovega pomočnika in socesarja, lahkoživca Lucija Vera, z nemškimi rodovi, Markomani in Kvadi, ki so tačas prekoračili Donavo nad Vindoborno (Dunajem) ter silili preko Panonije in naših krajev doi.i v Oglej in proti Rimu; slika nam preganjanje kristjanov pod tem cesarjem; slika nam propadanje nravnih vrlin vseh slojev poganskega prebivalstva, kateremu je bilo uživanje, zabava v cirkusih najvišji smoter: le redki so bili možje, ki so šc cenili starorimsko poštenost in značajnost. — Dočim nam Sienkie-czev roman »Quo vadiš« opisuje Rim pod cesarjem Neronom (v letih 54—68 po Kr.), se bomo tu seznanili z Rimom, kakršen je bil sto let pozneje. 2iveli bomo v duhu spet s prvimi kristjani, mučcnci. — Uverjeni smo, da bomo čitateljem s prevodom tega slove-čega rom?na ustregli: marsičesa se bomo naučili iz njega, posebno pa bomo videli, kaj izpodkepuje moč državam, tudi najmočnejšim. Mark Avrel je bil resen vladar, a Rima prenoviti ni mogel. Tedanji rimski senatorji so mu postavili spomenik — bronast kip na konju — ki še sedaj stoji na Kapitolu v Rimu. mladine. Polovična vožnja za I. kongres krščanske socialistične delavske mladine, ki se vrši 12. in 13. junija v Celju, je dovoljena. Toliko v pojasnilo vsem udeležencem. Sestanek referentov ob priliki našega kongresa bo v petek 4. t. m. ob 8 zvečer na Starem trgu 2-1. Prosimo sigurne udeležbe. Seja pripravljalnega odbora in načelstva Krekove mladine se vrši v soboto 5. t. m. v društvenih prostorih na Starem trgu 2-1. Dnevni vsled bližajočega kongresa zelo važen. Lepe va3i Frigorice pri Dolenji vasi zraven Ribnice polovico ni več! Sama osmojena groblja! Žrtev krutega zublja je postalo 22 hiš, 30 skednjev in približno toliko kozolcev, torej nad 80 poslopij. Požar je izbruhnil dne 1. junija v torek zjutraj ob eni uri. Vihar je bil silen, plamen je zajel naenkrat polovico vasi. Ogenj je poprijel hišo čez tri hiše, tako da je bila videti ponoči goreča vas kot ognjeno morje. Celo tričetrt ure oddaljeno Ribnico je obsejal plamen. Hitro so bila na mestu nesreče gasilna društva iz Dolenje vasi, Rakitnice, Prigorice, Ribnice, Jurjevice in Sušja, tudi ročna brizgalna iz Gorice vasi je dobro služila. Ogenj pogasiti je bilo izključeno; rešiti je bilo mogoče samo ono, česar plamen še ni objel. V plamenih pa jok in vpitje ljudi, tu-lenje živali, frčanje gorečih golobov. Če stopiš danes na pogorišče, pa ne vidiš drugega, kot črno proti nebu štrleče zidovje, okove voz in strojev; tuintam sežgano kokoš, ogljeno raco, tam stoji zdivjano govedo, ki se ne da vjeti, tam jokajoče družine, ki iščejo strehe sebi in živali, tam v vaški cerkvi polno različne ropotije, na črnih razvalinah pa stoje nemi gospodarji, ki gledajo grobljo svoje domače sreče in celo do tal požgane vrtove. Tam zopet vidiš strto zalogo razbitih loncev — Prigoričani so bili namreč najagil-nejši lončarji, — celo trava je zgorela prav do zemlje. Skoraj ne vidiš ožganega hloda, tako je vse do tal in v zemljo zgorelo. Mož pa ti kaže 21 ožganih novčanic po 100 Din, ki so mu skoro v roki zgoreli. Celo kamen, na katerem so stale stavbe, je postal apno. Zdravnik je obvezal moža, ki se jo opekel in drugega, ki si je prerezal roko, ko je pograbil slamoreznico, pa je zadel klinje. Kmet, ki ljubi svojo domačijo, jo ljubi celo gorečo, zato so morali orožniki nekatere naravnost strani vleči, ker se niso hoteli ločiti od svoje sreče v plamenih. Danes stoji pod milim nebom kopa družin brez strehe, brez hraue, rešili niso niti za eno kosilo, — brez obleke, brez vsega. V obokani shrambi se je raztopila mast in slanina skapala na tla. Vsi pogrelci nimajo niti ene kokoši. Kdo more preročunati škodo? Nekateri nestrokovnjaki jo cenijo na 10 milijonov kron, a strokovnjak in čas bo pokazal vse drugačno škodo. Kako je nastala nesreča? Nisem kriminalist, z2to tega za danes ne morem preiskovati. Prejšnji dan je bil v Dolenji vasi sejem, fantje pa so ponoči šli iz Košorikove gostilne po vasi s harmoniko in kadili. Pa vihar je bil. Mi tudi teh za danes ničesar nc dolžimo. Nesreča je tukaj, na ožganih {trobljah kopica preje ponosnih kmetov, po vasi stradajoče družine, — upamo, da so drugod pa dobra srca, ki pritečejo nesrečnikom na pomoč. Menda nismo predrzni, ako tudi od države pričakujemo kar naj-izdatnejšo pomoč. s. Oblasti opozarjamo na sledečo stvar, ki se tiče celega ozemlja od Zagorja daleč doli na Hrvatsko — menda celo do Siska. Trboveljska premogokopna družba meče v Zagorju, Trbovljnh in Hrastniku vso spiralno vodo z premogovim zdrobom in vso rudniško nesnago vred v Savo. Dalje lete v Savo razni drugi odpadki tovarn, opekarn itd. v tem revirju. V Hrastniku je baje neki obrtnik bil po oblasti celo preganjan, ker je lovil in uporabljal premog, ki mu je uničeval obrat, toda Trb. premog, družba sme nemoteno uničevati vse strastlinje in živalstvo v Savi daleč doli v hrvatskem ozemlju. Pesek v Savi ni vporabljiv v stavbne svrhe, ob poplavah udarja premog in nesnaga na polja, njive in travnike. Kje so občine krškega in brežiškega okraja, ld jim Trboveljska s svojim početjem uničuje zemljišča? Zakaj davkoplačevalcev nLhče ne ščiti pred tem zlom? Zakaj zagrebška oblast ničesar ne ukrene; naj vsaj ljubljansko dregne, da se zgane! Izročamo to stvar našim poslancem ter jih prosimo, naj si stvar ogledajo in urede. In če ni zakona, da bi se moglo preprečiti to opustošenje naše zemlje, naj se pa napravi tak socialen zakon! To dovolj za daues v opomin oblastem in Trb. prem. družbi! Prizadeti občani v krškem okraju. Mladinski dan Jugoslovanske Matice in shod proti korupciji. Prejeli smo: V posebni izdaji >Slo venca- z dne 31. maja je bil implicite izrečen dvom, ali jii morebiti prirediteljev mladinskega dne Jugoslovansko Matice vodila tudi tendenca, da bi se z istočasno prireditvijo odtegnilo nekaj občinstva (učiteljstvo!) od slioda proti korupciji in obrnila njegova pozornost drugam. Komur ni bilo znano, kako se je ta mladinski dan pripravljal, je lahko prišel do mnenja, da je temu res tako. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da je Jugoslovanska Matica določila nedeljo 30. maja za mladinski dan že dno 12. maja, ko v Ljubljani še nismo ničesar vedeli o nameravanem shodu. Radi tega so zastopniki posameznih srednjih šol (dijaki iu nekaj profesorjev) sporazumno s predsedstvom Jugosl. Matice soglasno določili 30 maj za mladinski dan. Da pri tem niso ničesar vedeli o nameravanem shodu, je dokaz tudi to, da se je pri seji 12. maja razpravljalo o možnosti, da bi se prireditev pred obhodom po mestu vršila v veliki dvorani Uniona. Ce se je hotel prirediti mladinski dan pred zaključkom šolskega leta, ga skoro ni bilo mogoče prirediti na drug dan kakor 30. maia. Kajti Hosfp Lavtižar: Spornim. (Samozaložba. Cena 35 Din, po pošti 36 Din, dobi se pri pisatelju, duh. svetniku, Rateče-Planica ali v ljubljanskih knjigarnah.) Knjigo, ki opisuje spomine, vzame človek t nekoliko opreznostjo v roke; budi se mu sum, da bo slišal nekak pogrebni govor, ki ga živ rajnik sam sebi govori. O pogrebnih govorih pa pravi francoski pregovor: II est mentcur comme une oraison funebre (laže kakor pogrebni govor). Lavtižarjevi Spomini vendar niso nikak primer k temu pregovor«. Pisatelj svoje osebe nikdar v ospredja ne sili, nikjer si ne prisvaja junaških vlog. Preprosto in zanimivo opisuje svojo mlad«t in stare običaje svojega rojstnega kraja. Gcnljivo je slovo od ljube matere, ki ga j« pripeljela ▼ Ljubljano v šolo in ki je potem nikdar več ni videl. Pripoveduje nam, kako sc je učil v gimnaziji, kako v bogoslovju, poglavje, katero bodo zlasti starejši gospodje z velikim užitkom brali. O svojih učiteljih govori z veliko spoštlji-vostjo; samo eden, semeniški podvodja Gros, mu ni bil prav po godu; vendar tudi to svojo sodbo ublažuje s pripombo, da ima pač vsak človek svojo slabost, da torej posebno velikih razlik ni med nami« Po novi maši, ki jo prav prisrčno opisuje, so prišla frudapolna kaplanska leta, ki jih je prebil v Gorjah, v Tržiču, v Poljanah in Šenčurju. Leta 1883. je postal župni upravitelj v Bukovščiči pod Sv. Joštom, potem župnik v Kokri, na Bledu in od leta 1896. župnikuje v Ratečah pri Planici, na skrajni meji naše domovine. V Spominih se vrste pred našo dušo sve-tevni in domači dogodki, kakor jih je gleda! z bistrimi očmi in zdravim razumom pisatelj. Čez dvesto oseb srečamo v njegovi knjigi, premnoge s kratkimi životopisi; zlasti ljubeznivo se spominja pisatelj svojih duhovnih sobratov in marsikoga jc s to knjigo pozabe otel. Sam pravi (pag. 227), da occnjujemo človeka ali predobro ali preslabo, po pravici pa redkokrat. A če sc je naš pisatelj v tem oziru kaj pregrešil, se je s premilo sodbo. Tako sodi preugodno staro šolo kot laudator tem-poris aeti sc puero (hvali prešle čase, ko jo bil še deček). Današnja šola ima svoje hibe, toda bila bi boljša, če bi je prizadevni pedagogi nc prenarejali venomer in čc bi jo politične stranke pri miru pustile, je nc vlekle zdaj sem, zdaj tja in ne zlorabljale v svoje namene. Preostro pa sodi ženske (pag. 176), češ, da ie znana stvar, da ima ženska več trnja kot cvetja. Kaj pa naše matere, ki se žrtvu- do 16. maja ui bilo mogoče izvršiti priprav, 23. maja je bila binkoštna nedelja, 6. junij je bil že poprej določen kot materinski dan, pri katerem bo deloma sodelovala tudi mladina, 13. junija je pa večina srednješolcev že prosta. — Letošnji mladinski dan je bil prva Matičina prireditev te vrste in kot taka kolikor toliko poskus. Moramo reči, da je obhod po mestu prav lepo uspel; s sijajno udeležbo so se odlikovali med drugimi zlasti naši samostanski zavodi. Pri prireditvah v gledališčih in v kinu Matici se je pa pač nekoliko poznalo, da jo bil čas za priprave precej kratek; radi tega so mogli posamezni zavodi večinoma nuditi to, kar so pač imeli naštudirano že od prej in slišali smo n. pr. sijajne pevske točke — brez ozira na posebni namen prireditve. Sicer je pa v enem oziru prav, da se je mladinski dan vršil baš 30. maja: manifestacijo naše mladine za neosvobojene brate so videli naši — upamo, da v bližnji bodočnosti merodajni — politiki. V petek 28. maja je proti deveti uri zvečer začelo v Ptuju bliska« in grmeti. Ob mestnem parku so stali pod drevesom pred sedlarskim mojstrom Korenjakom trije vajenci. Strašen pok. Strela je ubila dva izmed njih, puh pa je vrgel tretjega proti Dravi. Od strele sta bila zadeta Josip Balon, 10 let star iz bizeljsks občine pri Brežicah in Brančič Franc, 19 let star iz Spodnje Polj-skave. Faliča Vincenca, 18 pa je puh podrl na tla in vrgel daleč od drevesa. Drevo je samo malo opraskano, v zemlji pa se vidi dolbina, kjer je streia udarila Smrtno ponesrečena so prepeljali v mrtvašnico, odkoder se je vršil v nedeljo pogreb, poškodovanega Faliča pa so odpeljali v bolnišnico. Na Hellerjevem dvorišču je ob istem času stal mesarski pomočnik Jernej Popravnik, ki je padel v nezavest in je prišel šele po dveh urah k zavesti. Ponesrečena sta bila ožgana, strela jima je sezula po en čevelj, ki je ležal daleč stran. Silen ¥isiar m fo£a. Dne 29. m. m. se je začela v Šmartnu pri Slovenjgradcu nevihta s silnim viharjem, ki je lomil drevje. Komaj je ponehal vihar, se je usula gosta in debela toča, ki je hudo udarila vse posestnike, ki so že. itak izmozgani od davkov. Prosimo našega poslanca, naj si ogleda škodo in nam najbolj prizadetim izposluje odpis davkov. Predvčerajšnjim se je blizu Zagreba razbil avtomobil bivšega poverjenika za Medjimurje dr. Novaka. Šofer je mrtev Dr. Novak je k sreči ostal v Zagrebu, ker se je v zadnjem hipu premislil in sklenil, da se mesto z avtomobilom odpelje z vlakom. Pretep zaradi korupcije. V neki belgrajski kavarni so po nedeljskih shodih živahno debatirali o korupciji in izvedli glasovanje za in proti. Ker pa ena stranka z glasovanjem ni bila zadovoljna, je nastal splošen pretep, v katerem so se uporabili noži. Enega so pošteno zdelali, dokler ni prišla policija, ki je nekaj vročekrvnežev zaprla. Kmetje štrajkajo. Belgrajski okoliški kmetje, ki v glavnem zalagajo belgrajski trg s črešnjami, so stopili v štrajk in ne dovažajo več črešenj na trg. Vzrok leži v sporu med njimi in prekupčevalci. Cene so takoj poskočile od 4 Din na 11—12 Din. Tatvine v vojaškem skladišču. V sarajevskem vojaškem skladišču so prišli na sled velikim tatvinam. Neki narednik je potvo-ril pečat, s katerim se pečatijo skladiščna vrata in ključ, jemal iz skladišča najrazličnejše stvari in jih prodajal po okolici. Stražo je z grožnjami prisilil, da je molčala. Narednika so zaprli in uvedena je obsežna preiskava. jejo za svoje otroke, in sestre, ki žive večkrat samo za svoje brate; kaj usmiljenke, ki umirajo v mladih letih kot žrtve ljubezni do bližnjega? Ali ne polnijo zlasti ženske naših cerkva? In koliko dajejo delavke in služkinje za cerkvcne potrebe! Splošna sodba ne velja; dobra ženska je morebiti boljša od moškega, slaba pa slabša. S spoštljivo ljubeznijo se spominja pisatelj papežev in škofov, ki so vladali od 1. 1850. naprej katoliško ccrkcv po Slovenskem. Gcn-Ijive so vrstice o smrti A. M. Slomška, kardinala Missia omenja z globokim spoštovanjem; krasno piše o papežu Piju IX. in zlasti prisrčno o velikem Leonu XIII. Pravi biseri so opis: potovanja v Maria Luggsn, v Rim, ca Špansko in zlasti že v Jeruzalem. Lavtižarjcva razlaga, da je nastalo ime Kompostela iz »Jacome Apostol«, se zdi meni verjetnejša od one, ki jo beremo v dr. Lesarjevi knjigi, Apostoli Gospodovi, II, pag. 92, da je Kompostela = Campus ste!!ae, kraj zvezde, ker jc po lege-ndi nepremična zvezda pokazala kraj, kjer so bile pokopane kosti sv. Jakoba. Morebiti izvira legenda sama iz napačne razlage imena. Lavtižar pripoveduje zanimivo, zabavno in poučno. Semtertja, kjer dogodki sami bralca dovoij pouče, bi bil smel poseben nauk celo ocustiti. Zlasti onim, ki mislijo v daljne Samoumor. V torek dne 1. junija t. 1. zjutraj so našli ljudje, ki so šli na delo, v bližini drugega železniškega mostu proti Laškemu viseli na drevesu nekega moškega, ki je bit že mrtev. Obešenec je bil bolje oblečen in je imel na sebi usnjat površnik. Vzrok samomora in identiteta samomorilca še ni dognana. Razpuščen občanski svet. Mariborski veliki župan jo razpustil radi ne« zmožnosti za delo občinski zastop v Teznu pri Mariboru in imenovan Josipa Jagroviča, železničarja in posestnika na Teznu, za gerenta, za člane ge-rentskega sosveta pa so imenovani: Vinko Bezjak, kovaški mojster in posestnik na Teznu; Ivan Fa-lič, posestnik na Teznu 88; Franjo Lukman, učitelj na Teznu; Alojzij Nerat, delavec na Teznu; Anton Novak, posestnik na Teznu 90; Jernej Očka, posestnik na Teznu; Konrad Pulko, posestnik na Teznu 97. »DAN RUSKE KULTURE.« - »DAN RUSKEGA INVALIDA.« Kakor lani, priredijo po vsem svetu raztre« seni Rusi tudi letos 8. junija, na rojstni dan največjega ruskega pesnika A. S. Puškina — »Dan ruske kulture«. Tudi v Ljubljani se bo na inicijaiivo Ruske Matice proslavil ta dan. Ker pa se sedaj prireja povsod tudi »Dan ruskega invalida«, sla sklenili Ruska Matica v Ljubljani in ljubljanska podružnica Zveze ruskih vojnih invalidov, da se letos v Ljubljani združi Dan ruske kulture z Dnevom ruskega invalida. Taka združitev ima tudi svoj globlji smisel, Kajti ne sme se pozabiti, da so ruski vojni invalidi žive priče brezmejne požrtvovalnosti ruskega naroda. Požrtvovalnost pa ie najbistvenejša poteza ruskega narodnega značaja, ki se zrcali v vsej ruski duševni kulturi. Izmed vseh žrtev svetovne vojne samo ruski invalidi nimajo domovine, ki bi skrbela za nje in lajšala njih bridko usodo. Zato je naravno, da se prireja povsod Dan ruskega invalida, da se vršijo zbirke, uprizarjajo predstave, prirejajo koncerti. Ruski tisk, ruski pisatelji in umetniki sodelujejo po svojih močeh v pomoč nesrečnim ruskim invalidom. Tudi Ljubljana ne bo šla mimo Dneva ruskega invalida, ki se proslavlja skupaj z Dnevom ruske kulture. Naj ne pozabljajo ruskih invalidov predvsem njih rojaki, oni Rusi, katerim je bolj naklonjena usoda. Naj se spomnijo invalidov-brezdomovincev tudi slovenski bratje, za katerih neodvisnost in svobodo so dali ruski invalidi svoje zdravje in srečo. Za prireditev Dneva ruske kulture in Dneva ruskega invalida sc je organiziral in z veliko ljubeznijo ter požrtvovalnostjo deluje slovenski dam-ski komite z dvorno damo go. Franjo dr. Tavčarjevo in go. Terezino dr. Jenkovo na čelu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta ljubeznjivo prevzela g. veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Baltič in g. komandant Dravske divizijske oblasti, general Danilo Kalafatovič. Dne 8. junija se bo ob 15. vršil v prostorih ruske dijaške menze v šentpeterski vojašnici otroški praznik ruske nedeljske šole, ki jo je osnovala Ruska Matica. Vstop prost. Vabljeni so prijatelji ruskih otrok. Zvečer pa bo ob 20 v dramskem gledališču ruski koncertni in dramski večer. Razen številnih koncertnih točk bo vprizorjena enodejan-ka Autona Čchova »Medved«, v kateri bosta igrala glavne vloge ga. M. N. Nablocka in g. J. Osipovič. Polovico čistega dobička od tega koncerta bodo dobili ruski invalidi, druga polovica bo šla v korist Ruske Matice za vzdrževanje ruske nedeljske šole in ruske knjižnice v Ljubljani. Vsi prostovoljni pri-spevki bodo šli v pomoč ruskim invalidom. Pri koncertu sodelujejo: gge. Čaletova, Kun, Poličeva, Smolenskaja, Thier/jeva, Tultkova (ples) in Žaludova; gg. Betclto, Holodkov, Golovin (ples), Knittl, Kovač in Orlov. Pri klavirju dirigent gg. Balatka, Neffat in dr. Švara. Ruska Matica in ljubljanska podružnica Zveze ruskih vojnih invalidov se zanašata na sočutje ruskih rojakov in bratskega slovenskega naroda. Odfcor Ruske Matice. Odbor ljubljanske podružnice Zveze ruskih vojnih invalidov. (palača Ljubljanske kreditne banke), kraje potovati, bi toplo priporočil, naj se okoristijo z njegovimi izkušnjami. Mladi duhovniki pa bodo našli v knjigi pravo zakladnico koristnih naukov, sadov zrelega premišljevanja in dolgoletnih izkušenj. Najvažnejši dogodki naše politične, kulturne in zlasti cerkvene zgodovine zadnjih 75 let so v poljudni obliki pred nami raz. grnjeni. Jezik jc živahen in izvzemši par malenkosti, ki jih ima morda stavec na vesti, tako pravilen, da mu utegne kak transcendenten pisatelj pleteršništvo in brezništvo očitati. Knjiga ni nikjer suhoparna, nikjer dolgočasna. Človek je ne odloži, dokler je nc prebere. Z njo je postavil Lavtižar sam sebi lep spomenik. Dr. Fr. Detela. LCItlC HUVUMi Um sukn8i pra|ne oblek«, llstre itd. za gospode, ča ii^rjrin dečke in otroke, kupite OC VwU"U najceneje in najbolje v detajlni trgovini na Erjavfisvl cesti štev. 2 Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana Oglejte si našo veliko izbiro. Dnevne novice k Cenjene naročnike opozarjamo, da Oodo sredi julija zopet štirje i/.med točno pla-čujočih naročnikov nagrajeni z denarnimi nagradami. Za dosego pravice pri udeležbi na>-gradne tekme je zop©t potrebna samo točnost pri plačilu naročnine. V lastnem interesu naj se torej potrudi vsak naročnik, da bo poravnal naročnino za drugo četrteletje najkasneje do 30. junija. k Petdesetletnica srbskega ženskega društva. Srbsko Žensko društvo, ki ima svoj sedež v Belgradu, je te dni proslavilo 50let-nico svojega dela. V saborni cerkvi se je vršila zahvalna služba božja, ki jo je opravil patriarh. Na slavnostni seji so bili med drugimi navzoči: odposlanka kraljice MaTije ga. Hadžič, prosvetni minister Trifunovič, patn-jarh, zastopnik vojaške oblasti in poljski tei I avstrijski poslanik. Ob tej priliki je Z. D. priredilo v svojem Društvenem domu razstavo ženskih del, za katero je prispevala kraljica Marija par romunskih nar. oblek. k Smrt vzornega mladeniča. Pri Sv. Tomažu pri Ormožu je umrl na jetiki vzoren mladenič, član Marijine družbe Vinko Kranjc. Ganljiv je bil njegov pogreb v spremstvu vseh žlnnov Marijine družbe. •k Umrla je dne 31. maja blaga gospa Pepika Sivka, soproga obče priljubljenega nad učitelja v pokoju v Št. Jurju ob juž. žele/nici. N. v m. p.! k Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 1. junija L 1. objavlja: Razglas o vojaški amnestiji-Odločbo o refakcijah za prevoz konj v Grško za tranzit madžarskega sladkorja in za izvoj, oglja. k Iz gradbene službe. Imenovani so: pri gradbeni direkciji v Novem Sadu za inženerja Josip O t a h a 1, inžener pri gradbeni direkciji v Ljubljani; pri gradbeni direkciji v Ljubljani za inšpektorja Karel Orel in Leon Mencinger, inženerja pri isti direkciji. — V stanje pokoja je postavljen Fran L o -kar. odm.inistativni uradnik pri gredbeni direkciji v Ljubljani. k Imemovanje. Za inšpektorja pri generalni direkciji šum je imenovan Ante Ru-ž i č, gozdarski svetnik in okrajni gozdarski referent pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. * Nova carinarnica. Na Bledu se je otvoril oddelek glavne carinarnice II. vrste na Bohinjski Bistrici. k Iz veterinarske službe. Za načelnika mejne veterinarske postaje na Jesenicah je imenovan Josip Rihar, dosedanji vršilec j iste službe. * Iz sodne službe. Za pravna prakti-kanta v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani sta imenovana Emil Pureber ln Branko G o s 1 a r. * K nesreči v Kamniški Bistrici. Prejeli smo sledeči dopis: Ker bi se utegnila nesreča, ki se je pripetila izletnikom v Kamniško Bistrico v javnosti tolmačiti taiko, da jo je zakrivila upTava meščanske korporaije v Kamniku s tem, da ne skrbi zadostno za varnost brvi na anani poti v Bistrico, zato izjavlja gospodarski odbor meščanske korporaeije v Kamniku sledeče: Meščanska korporacija je po svojem svetu zgradila pot, da bi nared la Bistrico čim najugodnejše dostopno vsemu ob-čirstvu. Mnogoštevilne brvi na tej poti se vsako leto pred plavbo in po plavbi pregledajo in popravijo. Tudi letos spomladi so se vse pregledale. Nesreča na oni brvi se da pač razlagati le tako, da je obilo deževje zadnjega časa zmehčalo in spodjedlo glavino te brvi tako, da se je brv vsled obtežbe šestih ljudi udrla. Ker se brvi v planinskem terenu ob neugodnem vremenu vsak dan lahko poškodujejo, kontrola brvi in potov se pa vsak dan ne da izvršiti, zato morajo planinci pri pa-siranju brvi biti oprezni. Zelo neprevidno pa je gotovo, če v temni noči šest ljudi naenkrat stopi na brv. Meščansko korporacijo ne more za ta nesrečo zadeti nobena odgovornost' Storila je do sedaj vedno vse, da je bila pot v Bistrico varna in bo to storila tudi v bodoče. Pregledati bo pustila znova vse brvi, izletnike, posebno one mnogoštevilne nočne, pa opozarja, da naj bodo previdni in naj se zavedajo, da hodijo po brveh in stezah v planinskem terenu. — Meščanska korporacija v Kamniku, Rudolf Debevec, t. č. predsednik. * Loterija katoliškega doma v Ljutomeru. Ali vaša loterija spi, ali kaj? — nas sprašujejo. Žrebanje ste napovedali že na 25. november 1925. Prijatelji, le pomirite se, v pozni jeseni je slanca uničila vse dobitke, zdaj na spomlad so pa bujno razcveteli, dozoreli bodo pa do avgusta, kajti žrebanje se vrši 29. avgusta t. L Tedaj dobiš pri nas za borih pet dinarčkov: opremo za spalno sobo iz trdega lesa v vrednosti 7.500 Din, kolo, šivalni stroj, pisalno mizo, 3 hI ljulomerčana, prašička, moško ali žensko obleko, srebrno uro itd. itd. Išče te sreča, um ti je dan. našel jo boš, če nisi zaspan! Hitro piši, da ti pošljemo srečke, ponudi jih še svojim prijateljem in sorodnikom; za trud dobiš 10 % provizije. Denar pošlješ po priloženi položnici na: Društvo »Katoliški dom« v Ljutomeru. k Ribolovne prepovedi. Med vojno in tudi povojna leta se je povsod v naših krajih r,i pr-ln silna anHrb^ja pr^ ribolovu. Ribar., skoro povsod vsakdo brez ribolovnice. I^ovi «e tudi z nepostavnim orodjem, ki je v smi- slu še veljavnih dež rib. zakonov prepovedano. Redkokdo vpošteva predpise 3lede najmanjše mere, ki jo mora vsaka vlovljcna riba imeti. Malokdo pa se tudi briga za zaščitno dobo, ki jo imajo posamezne ribe v času, ko se drstijo. Da bi se to stanje čimpreje obrnilo na bolje, je izdal veliki župan mariborske oblasti potrebna navodila podrejenim oblastim in nadzornim organom. Skupno z mariborskim ribarskim društvom se je zal c žil tudi lepak z najvažnejšimi ribarsko policijskimi predpisi. Ta lepak se bo nalepil v uradnih prostorih vseh občinskih uradov in orožniških postaj. k Konferenca upravnega odbora južne železnice se je vršila te dni v Dubrovniku. Zbrali je poročilo za glavno zborovanje, ki se vrši dne 24. t. m. na Dunaju. k Zagrebško trgovsko društvo Merkur je bilo v Parizu svečano sprejeto. Pozdravili so ga podžupan, zastopniki vlade in drugi. Društvo je položilo venec na grob neznanega vojaka. k Madžarska opereta na Reki, 12. junija dospe na Reko madžarska opereta pod vodstvom Ladislava Aszonva. Za časa njenega bivanja r=> Reki pride na gostovanje še nekaj drugih gledaliških igralcev iz Budimpešte. Madžari na Reki in v okolici razvijajo za te predst-ve živahno agitacijo. k H'ša se je zrušila. V noči 1. junija se je v Belgradu zrušila ob 2 zjutraj cela hiša. Človeških žrtev ni bilo. k Smrt nadzornika. V Banjaluki je umrl Marko Butič, oblastni šolski nad -ornik. Služboval je 40 let in pripadal oni generaciji, ki je i šla iz sarajevske šole po zasedbi Bosne in Hercegovine. k Smrt atašeja. V Rimu je umrl Peter Kasanovič, naš ataše za tisk pri poslaništvu v Rimu. k Zgorelo skladišče. V Splitu je /gorelo skladišče Ilije Ciganoviča. Škoda znaša 3 milijone dinarjev. k Napredovanje uradništva. V ministrstvu za poljedelstvo in vode je podpisan ukaz o prevedbah več uradnikov v višje stopnje. k Pogreb ponesrečenih avlattkov. V j terek so pokopali v Novem Sadu truplo ponesrečenega narednika Franja Kalila. Pogrebu je prisostvoval častniški zbor in častna četa. Trupla kapetana Šumana še niso dobili. k Zopet samomor. V Novem Sadu si je po-nal krojijo v glavo Božo Nedlč iz strahu pred kaznijo radi prestopka na straži. * Mesto Subotica je dobilo od države 4 mil ione dirarjev v svrho poprave ulic. k Projekt zakona o katastru izdelan. Komisija v generalni direkciji katastra je dovršila svoje delo in je projekt zakona o kata-stru, ki bo veljal za vso državo, že izdelan. Projekt se naslnnja v glavnem na že veljajoče zakcne v prečanskih krajih. k Sprejem v vojno akademijo. Vojna akademija sprejme letos 600 gojencev. * Odlikovs.no mesto. Čehoslovaška vlada je odlikovala z vojnim križem mesto Š a b a c. Odlikovanje izroči mestu češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Šeba 13. t. m. k kraljevi dar samostanu. Kralj je na svo:em potovanju po Južni Srbiji poslal po velikem županu v Skoplju samostanu sv. Arandjela v Kučevlštu tri zlate kipe sv. Aranc^cla, Jovana in Atanazija. k Novi most. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit 290.000 dinarjev za novi most preko Kasnovske reke na cesti Raška —Kosovska Mitrovica. k Sestanek sinode evangeljske cerkve. Te dni se sestane v Novem Vrbasu sinoda evangeljske cerkve, da se izvoli naslednik pol:ojne7a WagneT.ja. k Na razpoloženju. Intendant sarajevskega mu eja Stefrvn Grdjič in kustos dr. Safvet Bašagic sta stavljena na razpoloženje-k Novomeški zobni atelje Filip Ogriča je zaprt do konca tega meseca. k Pozor krojači, šivilje, nešivilje. Krojna šola, Ljubljana, Stari trg 19 otvori 7. junija nov tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. La-hak ra-umljiv preizkušen kroj, tako da se ga laliko nauči vsak krojač, šivilja in nešivilja z dežele. Uspeh garantiran. Poduk potom pošte. Revnejšim tečaj ceneje. * Ceniki za jamske škornje in gojzarce. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je prejela iz Romunije prošnjo naj bi oskrbela cenike za nepremečijive jamske škornje in gojzarce. Vsled tega prosi čevljarske produktivne zadruge in posameznike — čevljarske mojstre, ki se za to zanimajo, da vpošljejo zvezi takoj cenike za te izdelke. k Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE, (38° C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-nje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu-date, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po ttžkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšna kura je tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. k Zdravi lasje. Pogosto vidimo mlade može s plešami, žene se pritožujejo nad silnim izpadanjem las! Zdravstvene prilike najrazličnejših vrst «n lahko temu vzrok. — Pa lo so le izjeme. — Da lasje obola, je najSeSSe posledica neprimernih pokrival, prahu, dima in brez števila škodljivih sredstev. — Zdravi lasje pa hočejo biti tudi negovani. Za pametno negovanje las je pa najprimernejše umivanje. — Zato naj se porablja samo nežno, špecijalno milo, ki temeljito izmije lasišče in nepotrebno lasno maščobo razmili. — Vse to pa najbolje stori sode prosti Shampoo Elida. Najboljši in najtrpežnejii češki čevlji TIP-TOP m B£>LY-SV!Cfl se dobe le v trgovini ŽIBERT. Prešernova ulic«. Naoidi na Prvo žebHarsko in železo-obrtno zadrugo v Kropi. »Slov. narod« od 30. maja 1926 je prinesel med dnevnimi vestmi sledeče: »Avtor člankov iz Krope v našem listu od 10 XII. 1925 in 19. XII. 1925 izjavlja, da ni imel namena niti zavesti, da bi bil žalil zadrugo ali g. župnika, marveč je le izrekel kritiko. V kolikor bi pri tem prekoračil dopustno kritiko, to obžaluje in zlasti ne more vzdrževati očitka, da bi zadruga, kot gospodarsko pod jetje propadala, ali da bi vsled slabega go spodirstva vrdstva mn"go delavcev bilo brezposelni. Tudi rade volje priznava, da je šala Miklavževega večera bila zasebna stvar do-tičmkov in da ni imelo vodstvo zadruge z no nobene zveze. Tudi jemlje na znanje vsled izida preiskovalnega postopanja, da ni zadruga v zvezi z ž'di. kakor tudi, da je b;la po iz avi izvedencev le gospodarska depresija vzrok začasne brezposelnosti, katera je dala povod za inkrim;nirani notici. Ker nobena stranka nima namena drugi škodovati in je tudi avtorja vodil dober namen, sta se stranki poravnali in daje avtor to izjavo.« S to izjavo in z vračilom pravdnih stroškov se je končala tiskovna tožba, katero je napad~na zadruga vložila po svojem zastopniku dr. JaVobu Mohoriču, odvetniku v Ljubljani proti odgovornemu uredniku oz. kasneje proti piscu teh notic Vladimiru Kapusu, zasebnemu uradniku v Ljubljani. Naprdena zadruga in g. župnik v Kropi Valentin Oblak sta pristala na ponudeno poravnavo zlasti, ker sta popolnoma verjela piscu notic, da ni bil dejanski povzročitelj teh notic sam, marveč, da jih je napravil na prošnjo drugih. Dej-tvo je, da se je vodil proti zadrugi, zlasti pa proti kfoparskemu župniku Oblaku zadnja leta najrafiniranejši boj, kar si ga je mogoče misliti. Pritožbe, ovadbe, napadi v listih, eno za drugim. Dejstvo je tudi, da je ta boj trajal, odkar je delavstvo zadmge, razjarjeno vsled postopanja med vojno po prevratu odstavilo tovarn' škega ravnatelja. Kdor je bil s tem le v kaki še tako slučajni zvezi je bil napaden. Celo dr. Mohorič, ki je na vabilo delavstva prišel posredovat in ki je skušal celo pomirjevalno uplivati na delavce, naj kljub temu z ravnateljem potrpe, je bil politični oblasti ovaden kot hujskač. Prepričani smo, da je s to tožbo končan vsaj en del tega dolgoletnega boja, namreč napadi v časopisih. Uživajte čajno maslo »Jagoda« CfuMfana © Slovesno zadušnico za vse o Binkoštih ponesrečene turiste je v torek, 1. t. m. opravil Aljažev klub SPD v frančiškanski cerkvi. Številni prijatelji in planinci so se udeležili sv. maše in počastili spomin nepozabnih žrtev planin. P. Hugolin je iz ljubeznivosti oskrbel petje na koru. O Razstavo Groharjevih del priredi Narodna galerija v spomin petnajstletnice umetnikove smrti. Za razstavo, ki bo otvor-jena 20. junija t. 1. v Jakopičevem paviljonu, je večina lastnikov že dala slike na razpolago. Narodna galerija prosi še lastnike, ki ji niso znani, da ji javijo Groharjeva dela, kar jih je v njihovi posesti in jih blagohotno posodijo za razstavo. Transport, zavarovanje in garancije prevzame Narodna galerija v Ljubljani. O Izlet. Slov. kat. akad. starešinstvo priredi v nedeljo dn- 6. t. m. izlet na Žalostno goro pri Preserju (kjer bo maša ob pol 8), Bistro, Vrhniko in Sv. Trojico. Obiščemo kraje Cankarjevih junakov. Vabljeni starešine, akademiki, dijaštvo in drugi prijatelji. Provijant naj vzame vsak s seboj! Odhod ob 6.13 zjutraj. Odbor. © Celodnevni izlet Križanske moške Marijine družbe bo v nedeljo dne 13. junija na Kopanj pri Grosupljem. Odhod z jutranjim dolenjskim vlakom ob 6. uri 17 min. Za zajutrek in za kosilo se treba prijaviti najkasneje do 8. junija zvečer v Križankah ali pri kakem odborniku. Prijatelji in somišljeniki dobrodošli. O Rokodelski dom. Jutri, v petek 4. t. m., je vaja za pevsko prireditev na Vrhniki. Vsi gg. pevci pridite zanesljivo jutri v Rokodelski dom. 0 Krščanskim dijaškim gospodinjam v Ljubljani. Vse gospodinje, ki bi bile pripravljene jeseni sprejeti na stanovanje s hrano aH brez hrane dijake in dijakinje, ki študirajo na univerzi ali na srednjih šolah, naj se pismeno (po dopisnici ali pismu) javijo do 16. junija na naslov: Počitniška zveza, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. O Iz zdravniške službe. Za zdravnika pripravnika v ljubljanski splošni bolnici je imenovan dr. Drago S c h w e t g e r. O Posetnikom pokopališča pri Sv. Križu je na razpolago bufet Sv. Križ, kjer se dobe vsaU razna oijača, okrepčila in sla- ščice. Dobe se tudi sveče in svečice za grobove. Priporoča se Albert Gogala. 0 Originalen prapor bo razstavljen od četrtka 3. t. m. dalje v cvetličarni Korsika na Aleksandrovi cesti. Prapor j" umetniško delo brata »Belega Bobra« (vod Gavran II. četa). Skavti so ga razvdi na svojem stegovem izletu za Savo o Binko?;''h. Poleg prapora bc^o razstavljena tudi krasna darila, katera so prejeli izvidniki in roveri, ki so dosegli prva mesta pri tekmi, ki je trajala preko treh mesecev. O Binkoštih so darovali ljubljanski skavti vrlemu starešini »Sivemu volku« krasno taborno opremo. Tudi ta oprema bo razstavljena, da bo videlo občinstvo, kaj premorejo izvidniki in planinke ljubljanskega stega pod vodstvom stegovodje »Bistrega očesa«. Taborna oprema »Sivega volka« je tudi ročno delo članov zmajevega stega. O Rana ura — zlata ural To geslo so uveljavili tudi razni uradi in so razdelili uradne ure poleti tako, da se delo bolj zgodaj prične, in se ne napravi noben opoldanski od-i m"r, marveč se dela nepretrgano čez poldne, tako da ostane uslužbencu vsaj en del dneva prost, da se naužije svežega zraka in opravi potrebne svoje domače posle. V tem smislu sestavljeno prošnjo smo dobili tudi od neke skupine državnih uslužbencev, ki slove približno takole: Naj se odredijo vsaj čez poletje uradne ure, kakor jih imajo vsi drugi državni uradi. Vsak uradnik, če uvidi, da je urad z delom preobložen in ni zadosti delavnih moči, prav rad potegne tudi čez uro, ali dela, če je to mogoče, tudi doma v svojih prostih urah. T dobra volja in prostovoljno delo pa bi se moralo tudi vpoštevati. Če pa ti požrtvovalni uradniki in uradnice uvidijo, da se merodajni krogi prav nič ne pobrigajo za nje kot človeka, marveč ga smatrajo samo za stroj, in mu iklonijo vsako tozadevno prošnjo kratko in brez vsakega uvidevanja, potem ni čuda, da tudi teh sicer vestnih ljudi pri takem postopanju mine pravo veselje do dela. Vsi se vesele lepih solnčnih poletnih dni, posebno oni mučeniki, ki so zaprti v najlepših urah v zaduhlih pisarnah in si žele po vestnem delu vsaj nekaj oddiha v naravi. To bi morali upoštevati tudi oni, ki odločujejo pri razdelitvi uradnih ur in dela pri naših državnih uradih. So že urejene, kot smo omenili, po več uradih te službene razmere v tem smislu, toda še imamo urade, kjer imajo merodajni krogi in starešine za te opravičene prošnje svojih uslužbencev popolnoma gluha ušesa. Rezek njihov odgovor se ponavlja, da to ne gre iz službenih ozirov. To pa danes ne drži, ker gre vse samo na merodajnem mestu je treba dibre volje. 0 Žepna tatvina na ljubljanskem živilskem trgu. Pritepeni žeparji, kakršnih pred vojno pri nas sploh nismo poznali, in ki pohajajo k nam največ iz Avstrije in pa od juga, se pri nas kljub pazljivosti domačinov in naših varnostnih oblasti vedno bolj udejstvujejo. Posebno nevarni so ti ^ohajači in pohajačice na naših živilskih tržiščih. Tako je bil ukraden včeraj dopoldne na Vodnikovem trgu neki ljubljanski gospodinji iz ročne torbice bankovec za 1000 Din. Žena je pogrešila denar na mesarskem tržišču, kjer je hotela plačati nakup-ljeno blago. O Ljubljanski trg je bil pred praznikom živahen in tudi bogato založen z najrazličnejšimi domačimi in uvoženimi živili. Kot novine odnosno redkosti so bile na trgu domača jabolka po 8 do 15 Din za kilo, krasne rdeče jagode. Skodelica po Din 2.50 — in prve gobe, Posebno lep je bil cvetlični trg, kjer so bili nagromadeni cele košare in jerbasi najrazličnejšega cvetja in zelenja. Posebno lepe so bile zgodnje domače vrtnice in pa krasni šopi šmarnic, lilij, nageljnov in drugega cvetja. Tudi drugega cvetja in zelenja je bilo v izobilju na trgu. O Ljubljanska porota. Za to porotno zasedanje, ki bo izredno dolgo in bo razpravljalo o več jako zanimivih slučajih, med drugimi tudi o litijski poštarici Borštnarjevi, je določena tudi obravnava proti Viktorju Lo-karj i, tesarju iz Struževa, Janezu Betonu, tesarju iz Grada pri C.rkljah na Gorenjskem in Lojzetu in Karlu Legatu, čevljarju in ključavničarju na Pristavi radi tatvine pri tvrdki Gassner & Glanzman v Tržiču. Obtoženci so se že enkrat zagovarjali pred senatom deželnega sodišča, kjer pa so bili oproščeni, ker so se zagovarjali, da so to blago pokupili od tihotapcev, ki so ga pretihotapili preko avstrijske meje. Ponovn. preiskava pa je ugotovila tatvino in- sicer v toliki izmeri, da pride zadeva pred porotno sodišče. Je pa v preiskavi še več slučajev, vendar ni gotovo, če bodo slučaji že zreli za to porotno zasedanje, Kovodilo za foto§rafe-amaterje izšla. — Cena Din 16—. Drogerlja A. Kane sinova. Lfubl!-"na Platneni Din Bell 68*- Sivi 78"-Samo pri „VOIKA" Lfubljan? KaipoSUlB m tndl po povzetja. Maribor □ Proslava 251etnice Marijanišča v Mariboru. V nedeljo 6. junija t. I. proslavi mariborska poselska zveza 25letnico Marijr.nišča, zavetišča za brezposelne služkinje s sledečim sporedom: Zjutraj ob 6 je v stolnici slovesna sv. maša s primernim govorom in skupnim sv. obhajilom. Popoldne ob 5 bo v dvorani Zadrulno-gospodarske banke prireditev s slavnostnim govorom in igro »Izgubljeni raj«. Med odmori igra godba kat. mladine. Gotovo je pravilno, da vsi javno pokažemo, da spoštujemo tudi tiste, ki v skromnosti opravljajo vsakdanja dela in v poštenosti služijo Bogu in bližnjemu! □ Nov predsednik mariborskega šahovskega kluba. V pondeljek zvečer je bil po dolgotrajnih volitvah izvoljen nov predsednik mariborskega šahovskega kluba g. dr. Janko Kovačec, dirigent Zadružne gospodarske banke v Mariboru. □ Shod radikalne straqjce bo prihodnjo nedeljo v Mariboru. Nekateri se ga vesele, bo vsaj nekaj izpremem.be v našem vsakdanjem življenju. Drugi se ga boje in se že trenirajo v poklanjanju. Tretji se jeze, Tter sc bodo spet razredčile vrste zvestih SDS-arjev. Torej vsestransko zanimanje. □ Ustanovitev župnije pri Mariji Devici ▼ Breznu pri Mariboru. Zadnji »Tabor« je načel to vprašanje malo netočno. Kolikor jc znano, ni na škofijstvu nobenih prošenj za ustanovitev župnije. Poleg tega pa ustanovitev nove župnije kjerkoli ne zadene na ovire pri cerkveni oblasti, ampak pri drugih. Zato inaj »Tabor« naslovi svoje razmotrivanje v prvi vrsti na občinsko in državno upravo; pri škofijstvu — ne bo težko delo, samo, da se bo potem »Tabor« tudi potrudil za to, da bodo ljudje prihajali k sv. maši, na kar se sedaj sklicuje. □ Krstna slava težkega artilerijskega ' polka v Mariboru se praznuje v soboto 8. junija. S □ Častniki mariborske garnizije prirede dne 5. junija ob 21. uri v dvorani bivšega i Kasino v palači gledališča tovariški večer s ; koncertom. Posebna vabila se ne bodo raz- i pošiljala, pač pa se tem potom vabijo znanci in prijatelji našega častniškega zbora. □ Ravnateljske posle na moškem učite-Ijiifcu v Mariboru vodi začasno msgr. g. prof. Ivan V r e ž e. □ Kolesarji na pešpotih so vedno še vsakdanja prikazen, kar posebno ob večernih urah mnogim pešcem narede neprijetnosti umikanja. □ Ferijalni savez je preteklo nedeljo priredil mariborskemu dijaštvu izlet v Postojno. Dasi so taki izleti res poučni, vendar naj bi se ne vršili ravno proti koncu šolskega leta, ker taki izleti preveč izčrpajo mlade izletnike, ki vsled pomanjkanja spanja nekaj dni niso sposobni za šolo. □ Osebna vest. Prrofesor Ivan Bogovič odpotuje te dni v Ameriko na evharistični kongres v Čikagi. □ Mestno dravsko kopališče Ob bregu je zopet odprto. □ Nov asfaltiran trotoar v Vetrinjski ulici. Obširno se je pisalo o kanalizaciji Vc-trinjske ulice. To delo je sedaj končano in lepo uglajena bo tudi cesta skozi to ulico, ki se veliko rabi v prometnem oziru. Že pred kanalizacijo in popravo ceste sta bila tra-toarja ob obeh straneh ceste v skrajno slabem stanju. Mestni magistrat je pozval hišne posestnike, naj plačajo prispevke za asfaltiranje tratoarjev. Hišni posestniki so se temu prvemu pozivu uprli, a v sredo se je vršila posebna komisija, ki je sporno zadevo uredila tako, da dobi Vetrinjska ulica nova asfaltirana tratoarja in bodo prispevali za izdatke tega prepotrebnega popravila tudi hišni posestniki iz te ulice. □ Mestna zaščita otrok in mladine v Mariboru. Pridno 14letno deklico poštenih »tarišev (oziroma siroto) sprejme dobra družina na deželi za svojo. Oglasiti se je med uradnimi urami v socialno-političnem oddelku mestnega magistrata', Rotovški trg 9. □ »Jadranska straža« v Mariboru. Glavni odbor »Jadranske straže« v Mariboru bo nabiral naročnike za revijo »Jadranske straže«. Naročila sprejema gen. sekretar »Jadranske straže«, g. polic, nadsv. Keršovan. □ Sestanek mariborske gasilske župe se »rži v nedeljo 6. junija pri Ludoviku Rott-aerju v Bistrici pri Rušah. Po razgovoru je zabava, pri kateri igra godba gasilnega društva v Pekrah. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilskih potrebščin. □ Tatvina v stanovanju. Ko se je neka gospa vračala od studenca v svoje stanovanje, je srečala na dvorišču moškega, ki jo je prosil podpore, ker je brezposeln. Gospa mu je hotela pomagati, a v sobi ni več našla denarnice in nekaj drugih stvari, ker si je brezposelni tujec — podporo sam vzel. Med brezposelnimi so tudi nekateri pravi postopači in je treba biti previden in zapirati stanovanji!. □ Mladoletni tatičL Na dvorišču starega marib. gradu sta dva tatiča, eden iz Maribora, drugi pa neki Jožef Vošner, iz celjske okolice, ukradla zidarjem 2 suknjiča, v katerih je bilo že denarja do 300 Din in sta se skrila v grmovje v parku, kjer pa jih je policija zalotila. Pri Višncrju so našli tudi novo , srajco iz ccfirja, ki Jo jc gotovo tudi kje po- 1 uzmal, ker nc vc, kje jo je kupil. □ Dirkalno društvo v Maribora priredi danes 3. junija in v nedeljo 6. junija dirko na dobitke, ki jih je že v znesku 22.000 Din. Prijavljenih je že izredno število konj. dirkačev iz Zagreba, Turniša pri Ptuju, Ljutomera, Ce-lia in Maribora. Avto vozi od Velike kavarne na Tezno ob 2 popoldne, vlak pa ob 13.40 in jc treba kupiti vozovnico na Hoče tja in nazaj. Za dirkalno prireditev, ki jo je skrbno pripravil g. Rossmauith, vlada vsesplošno zanimanje. □ Pretepi. Na kegljišču v Narodnem domu sta se pri igri skregala dva igralca, pri čemer je padla tako težka klofuta, da je eden dobil težko poškodbo v ušesu. _ V neki gostilni v Mlinski ulici so se pretekli torek stepli mesarski pomočniki med seboj. Mesarski pomočnik L. Plevnik je dobil več težkih ran, dva druga pa lahke rane z nožem. 'es Procesija sv. Rešnjega Telesa se vrši danes iz župne cerkve in pojde po vsakoletni navadni poti. Naši somišljeniki sc zbero en četrt ure pred pričetkoni procesije na Slomškovem trgu pred župno cerkvijo in se nato skupno udeleže procesije. es Šolski sklep na realni gimnaziji bo za razred r r'o sedme šole dne 13. junija, za osmo šolo pa je bil včeraj. Zrelostni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek dne 7. junija. Izpitom bo predsedoval letos g. Jeremija Zivanovič, profesor v Belgradu. er Nova knjigarna v Celju. Slomškova tiskovna zadruga v Celju jc dobila dovoljenje za knjigotrško obrt. es Utonil je v nedeljo v Mariboru Pavel Novak, bivši vinski trgovec v Celju. es Pretkanega sleparja je aretirala mestna policija v soboto zvečer. V hotelu »Evropa« je stanoval že nekaj dni inženir Luk-mann, ki sc je v resnici pisal Lutz in je doma iz Tirolske. Po identifikaciji se je izkazalo, da ni nikak inženir, temveč pretkan slepar, ki je veliko ljudi ogoljufal za večje vsote denarja. Posebno rad se je vozil z avtomobili in ostal vso voznino dolžan, Tudi od sobarice si je izposodil znesek 130 Din, ki jih pa ni nikdar vrnil. es Mesečni živinski semenj se bo vršil v ponedeljek, dne 7. t. m.. Te semnje obiskuje mnogo tujcev, ki sedaj zelo poprašu-jejo po živini. S*tuf © Ljudska univerza iz Maribora ]e priredila v nedeljo izlet na avtomobilih v Ptuj. V Mitreu na Hajdini jo je pozdravil predsednik Muzejskega društva prof. Fr. Kotnik, ki je naglašal, da naj vezi, ki so se spletle med obema društvoma, ostanejo trajne in naj skupno vzajemno delovanje koristi raziska-vanju resnice in splošni izobrazbi. Mitracizem iin Mitrove spomenike je razložil mariborskim izletnikom prof. Sovre. Od tam so cd-šli udeleženci izleta v Mitrej na Bregu, kjer je spomenike tolmačil prof. Sovre. Po odmoru v Narcdnein domu so si ogledali izletniki baročno fasado minorit. cerkve in župnijsko cerkev, kjer je vodil in razlagal konservator dr. Fr. Štele. Nato so odšli v muzej, po ogledu muzeja v bivši dominikanski samostan, nato pa je sledilo ogledovanje Herbersteinovega gradu. Tu so se izletnikom pridružili mnogi Ptujčani. Po gradu je vodil tudi konservator dr. Stole, ki je pred posetom na kratko orisal zgodovino znamenite stavbe. V vinoteču na gradu so si izletniki oddahnili ter se z avtomobili vrnili zopet v Maribor. © Ogrski učenjak v Ptuju. V Ptuju se je mudil nekaj dni g. dr. A. Alfiildi, vseučilišloi profesor za staro zgodovino v Dcbrečinu, ki je tudi dober numismalik. Posebno se zanima za zgodovino rimske Panonije. Na svojem študijskem potovanju se je mudil tudi v Zagrebu in Ljubljani. Dr. AJfoldi je prvi ogrski učenjak, ki je obiskal Ptuj, kjer je študiral v rimskem oddelku mestnega nnrejr,. © Občni zbor Muzejskega društva se je vršil dne 27. maja v mesini posvetovalnici magistratu. O društvenem delovanju za dobo od 3. junija 1925 do 27. maja 1926 je poroča) predsednik dr. Fr. Kot tuk. Glavno delo Je bilo osredotočeno okoli izdaje knjige »Poe-tovio«, ki jo je poklonil dr. M. Abramič društvu ob trideseti etnicci in ki jo je v slov. jeziku priredil prof. A. Sovre. Knjiga je temelj za kritično raziskaavnje naše stare ptujske zgodovine. Društvo beleži bridko izgubo. Umrl je v Gradcu društveni častni član in ustanovitelj ptujskega muzeja prof Fr. Ferk. Ferkovo knjižnico je uredil učiteljiščnik Smodič po posameznih strokah. Treba je napraviti še temeljni zapisnik in zapisnik na listih. Na Ja-gičeiv proslavi v Varaždmu in pri otvoritvi varaždinskega muzeja sta društvo zastopala odbornika dr. J. Komljoue in dr. VI. Travner. S 4 starimi slikami se je društvo udeležilo razstave portretnega slikarstva cd 16. stoletja do danes, ki se je vršila koncem avgusta v Ljubljani. Za Miklošičev spomenik v Ljuto-meru je društvo prispevalo 100 Din. Učite-Ijiščnik Smodič je zasledil v Novi vasi pri Ptuju tzv. »Burgfiriedstein«, ki nosi 6 letnic. Kamen bo prišel v lapidarlj. V Lancovi vasi so odkrili rimski sarkofag, ki sta si ga ogle-dr>la V. Skrabar in A. Sovre. Nato poroča predsednik o ponmožitvi zbirk. Za arhiv je društvo pridobilo korespondenco prof. Tuška (Janežičeva. Erjavčeva. Bleiweisova, Brada- škova Lesarjeva in druga pisma profesorju Tušku). Objavil jih l>o predsednik. Vršila so se •tiri predavanja. V odbor so bili izvoljeni-dr. Fr. Kotnik, V. Skrabar, dr. VI. Travner prof Fr. Alič, ravn. dr. Komljanec, prof. l! Mlaker in prof. A. Sovre. Občino zastopa v društvu dr. Fermevc, V. Šerona in P. Pirieh. Za namestnike so izvoljeni g. bančni ravnatelj Malevžlč, prof. Stiplovšek in šolski vodia Uroš Peček. © Predavanje o umetnostnih spomenikih ptujskega mesta je priredilo Muzejsko društvo dne 28. maja v mestnem gledališču. Predaval je g. konservator dr. Pr. Štele. Od romanskih ostankov v mestni župni cerkvi, preko spomenikov stare gotike (presbiterij mino-ritske cerkve, dominikanski križni hodnik) do nove gotike v župni cerkvi in drugod, preko renesanse na gradu, kjer sta delovala italijanska mojstra Peruzzi in De Lalio in kjer so ohranjeni lepi renesančni gobelini, do lepo razvitega baroka, ohranjenega na fasadi mi-noritske cerkve nn v šlukaturah in slikah minortskega refektorija ter Lesliejevega trakta na gradu, do nagrobnega kamna v Biederrraierjevem slogu ter na mestnem pokopališču nas je vodila strokovnjaška beseda predavateljema. 32 slik .te je vrstilo in čudom so se čudili poslušalci, videč, kako velike umetniške vrednote krije Ptuj, ki v nekaterih umetniških panogah prekaša Ljubljano. Ptuj je umetniški center v severni Sloveniji. Mesto samo je muzej zase. Bilo je 70 poslušalcev, a ti so bili tembolj hvaležni predavatelju, ki jim je odkril velike umetnostne vrednote. Lepo je predavalelj končal, ko je pozival občinstvo naj reši umetnostni spomenik, ki je dnsluf.il in izpolnil svojo nalogo, s tem da nastani v prejšnjem dominikanskem samostanu plujski muzej. © Kmetijsko bralno društvo v Roso?,niči pri Ptuju bo praznovalo dne 3. junija t. 1. 201etnico obstanka. O zgodovini društva ho govoril prof. Sovre, nastopilo bo Slov. pevsko društvo iz Ptuja, vršila se bo gledališka predstava »Sovražnik žensk«. Slavnost bo pri Bračiču. Na večer pred prireditvijo bodo položili ob 7 na regozniškem pokopališču venec grob soustanovniku društva Načelu Brenoifu in mnogoletnemu tajniku Andreju Haladejt. Ob grebeh bo govoril dr. Komljanec, zapelo pa bo Slov. pevsko društvo. »Mi t rt rajamo«, so izjavili go?j>odje samo-stalni, >ua predlogu, da so kupi svet zn vojašnico.« Toda gospodje, kedaj ste pa to predlagali? V kateri seji? V izjavah so naši nasprotniki v obč. odboru res plodoviti. Kakor rdeča nit se vlečejo skozi celo poslovno dobo. V eni zahtevajo progresijo, v drugi so jezijo čez denar v občinski blagajni, v tretji zahtevajo, da se naj naredi neknj jstriktne-pac, v četrti hočejo, da so demontira g. veliki župan,^ v peti odrekajo neobčani občanom pravico do občinskega mandata, v šesti govorijo o predlogu, ki ga niso predlagali, v sedmi vztrajajo Itd. Nazadnje pa odhajajo. — Prava babilonska zmešnjava. Gosenica, br stili zavija?, se letošnjo pomlad po naših gozdovih ni več pojavila. Hrast nžk. Občui ibor katoliškega izobraževalnega drn« št ra je bil preteklo nedeljo. Društvo je imelo 17 odborovih sej. Dopisov je došlo 103, odposlanih je bilo 190, denarnega promeln je bilo 49.121.25 Din. Knjižnica se je pomnožila za 100 vezanih knjig. Kupili so sc tudi tamburaški instrumenti. Šmarje pri Jelša§ Umrla je, komaj 18 let stara Olga Pogoreuc, hči finančnega nadzornika Pogoreuca. Lotila se je je jetika in je že celih pet mesecev bolehala. To jo lelos druga žrtev, ki nam jo jc vzeta jetika v mladih letih. Itajna Olga jo bila ena izmed tistih redkih, ki so vsem prijateljice, z vsakim dobre. Njen pogreb bo na dan sv. Rešnjega Telesa ob uri popoldne. N. v m. p.! Af?i<> z' vozom do orožniško postaje, so se res odzvali in v koraku vozili do Oblakove goslilne. Medtem sta prišla dva službujoča orožnika, ki sta pozvala voznika, da naj gre z njima. Do Mrovčeve gostilne je šel navidezno mirno, tam se jima je pa uprl in ju začel suvati ter pehati, skušajoč ju podreti na tla. Enemu orožniku je surovež razparal hlače in morda bi se mu bilo celo posrečilo uiti, « '—'lic pred volivci. Ii Tržiča. Deška in dekliška meščanska šol« priredi s svojim naraščajem Rdečega križa v soboto in nedeljo »Dan Rdečega križa«, kakor se prireja po celi državi. V soboto zvečer ob osmih je šolarska akademija z izbranim sporedom. Učenci nastopijo s pevskimi, telovadnimi in goslaškimi točkami, učitelji pa uprizore Milčinskega »Veselo igro o žalostni princezinji«. V nedeljo ob pol desetih je slavnostno zborovanje naraščajnikov v šolski telovadnici, nato obhod po trgu, popoldne ob štirih pa se ponovi akademija. Na to prireditev opozarjamo vse prijatelje naše mladine, posebno pa vabimo stariše, da pogledajo delo svojih otrok tudi od blizu. Golo pri Ljubljani. Po desetih letih, nikar nam je vojska pobrala dva zvonova, smo ju sedaj zopet dobili. Z velikim trudom smo spravili skupaj denar za dva železna zvonova. Vlila ju je jeseniška tovarna, obesit pa v zvonik g. Fr. Jerman iz Dola. Sedaj nam zopet trije zvonovi ubrano pojo. Mala Nedelja. 30. maja so valovilo množice na naš prijazen hribček počastit sv. Trojico in lovit srečo pri tomboli. Toliko ljudstva se že dolgo ni zbralo na šolskem in cerkvenem prostoru ko t« dan. Krasen je bil pogled na pisano množico, ki je posedla po travnatem pobočju ter je vedno bolj uestrpno gledala na ogromno tablo," kjer so se pokazovale izžrebane številke. Veliko smeha so vzbudili nekateri za to ali ono osebo prav čudni dobitki. Tri tombolo so ostale v župniji, glavna je šla k Sv. Jurju, ena pa na Polenšak. Z res lepimi dobitki so bili srečolovci zadovoljni. Tombola jo potekla v redu in miru v zabavo in užitek navzočim. Ta dan se je videlo, kaj zmore srednjevrlikn župnija, če se složno loti kakega dela. Polzela. Diletantje iz Rečice ob Paki pri reda v nedeljo dne 6. junija točno oh 4. popoldne v dvorani g. Cimpprmana ljudsko icro s petjem v 5 dejanjih '^Deseti brat'. Med odmeri in po predstavi svira tamburaški zbor. Cenjeno občinstvo vabimo od blizu in daleč, k prav obilni vdeležbi. Murefinri niže Ptuja. Hiralničnemu odboju se je posrečilo končati dolgotrajna pogajanja glede prenovljenia gradu v Muretincih, ki se bo spremenil v hiralnico. Renovacijska dela se bodo začela tekom 14 dni. Hiralnica in sirotišnica bosta otvorjeni začetkom septembra letošnjega leta. Prihodnjo uedeljo popnldn? ob no! četrti uri ima hi-ralnični odbor sejo pri Sv. Marjeti niže Ptuia v gostilni Miki. V nedeljo 13. t. m. bo is!o'am po rani sv. inaSi izredni občni zbor. Predsedstvo hl-ralničnega odbora prosi, da bi občine, ki so uvrstile v svoje proračune prispevke za hiralnico, iste tudi izplečsle odboru, ki ho začel s popravilom gradu iu nujno rabi denar. Meseca avgusta bo tudi tombola v prid muretinski hiralnici. Vera reied rdečo armeete. >Krasnaja Zvezda«, dnevnik rdeče voj« ske, piše o širok opoteznem preganjanju ver j stva med ruskimi vojaki. .»Častnik verskega prepričanja nima mesta med nami,« glasi uradno geslo. Verstvo se pobija »znanstvenim potom« in celo... kemično. Voino-kemična akademija priredi n. pr. vsako poletje do 60 proliverskih predavanj s kemi~n! mi eksperimenti. In vendar je vse to znanstveno delovanje zaman. V številki 110 »Krasne Zvezde« piše D.Bojkov v članku »V območju verstva-r o svojih vtisih pri letošnjih novincih. Vodil je namreč pouk rekrutov letnika 1905 v Le-bedjani blizu Harkova in je natančno izračunal jštevilo verujočih in hrezbožnikov. -•Vprašanje o verskem prepričanju bran!-teljev rdeče domovine je kruto resno. Vzel sem nalašč dve četi: ena je bila povsem kmečka, druga pa kmečko-delavska. Izkazalo se je, da veruje v prvi četi 82 odstot. novincev, v drugi pa 6!) 's to t. Te številke pomenijo grozeče svarilo. Moramo podvojiti naša delo, ker kmetje verujejo ne samo na papirju. Več novincev je n. pr. dobesedno stradalo vsako sredo in petek, pozneje pa, ko se je pričel Petrov jesenski post, tudi dnevno, dasi so dobivali seveda vojaki dnevno govedino. — Ti podatki se nanašajo na 1. 1905 rojeno mladino, katera je bila v začetku revolucije v 10 letu starosti in je bila izpostavljena protiverski agitaciji že zgodaj. 0 starejših letnikih ni Ireba govoriti, omeniti pa je, da se skriva tudi med uradno ugotovoljenimi brezbožni ki marsikateri, ki iz teh ali onih raz-logov svoje pravo prepričanje le skriva. Kulturni pregled A. R.: Arheološki muzej v Benetkah. V kratkem se otvori v Benetkah na novo Urejeni arheološki muzej. Po dolgem romanju — zdi se mi, da je že sedmič menjal svoje prostore — je končno našel dostojno zavetišče v kraljevi palači na Markovem trgu (Procuratia Nuove). Početek muzeja sega daleč nazaj v XVI. stoletje: bila je zlata doba renesanse, ko je zacvetel humanistični študij, ko je bila vsaka relikvija umetnosti, vsaka na novo izkopana sled antične kulture predmet strastnega občudovanja in resnega proučevanja. Ustanovil ga je 1. 1523. kardinal Domenico Grimani, ki je zapustil republiki poleg dragocenega brevirja lepo zbirko antičnih kipov, okrog katere je muzej polagoma rastel do sedanjega izrednega bogastva. Najprej so ga nastanili v Sansovinovi knjižnici, od tam so ga premestili v doževo palačo, od tu zopet v knjižnico in zopet v muzej Carrer, odkoder so ga med vojno shranili v Florenci, kjer je ostal do 1. 1922. Ko se je kralj odrekel palači na Markovem trgu, je ta izredno bogata zbirka dobila sebi primerne prostore, po katerih jo je uredila vešča roka prof. Antija s padovanske univerze. Obsega približno tristo del, od katerih je več kot trideset grških originalov, ko jih imajo Vatikan, kaptolski in narodni muzej v Neaplju komaj po deset. Je torej to najbogatejša zbirka grške plastike, kar jih premore Italija. Teh tristo del je razvrščenih v trinajstih sobanah na sledeči način: 1. grški napisi in dekorativne skulpture; 2. egipčanska plastika; 3. arhaične skulpture; 4. zbirka ženskih kipov — grš'. :1! originalov ia V.-—IV. stoletja pred Kristusu i ; B. in 6. razni kipi V. in VI. stoletja; 7. originali helenistične dobe raznih šol; 8. helenistična umetnost maloazijskih šol; 9. rimski portreti; 10., 11. in 12. rimski reliefi, denar, dragoceni kamni, mali bronasti kipi in Venerine sohe; 13. rimski verski spomeniki. Urednika so vodili moderni znanstveni in estetski vidiki. Spoštoval je, v kolikor mu je bilo mogoče, kronološki red, a poleg tega je s hvalevredno odločnostjo oprostil vso plastiko poznejših »dodatkov« ter »popravil« in odkril pristno lepoto tam, kjer so bili prej le brezpomembni ostanki. Umestnostna in zgodovinska vrednost te na novo dostopne zbirke je našim strokovnjakom znana. Zadostovala bi arhaistična gruča Ilekate z Gra-cijami in enajst kipov 4. sobe, ki tvorijo edini kompleks originalov iz V. in IV. stoletja pr. Kr., predstavljajočili vse poizkuse teh stoletij, rešiti problem prevlečeuja; zadostovali bi votivni reliefi Herkulesu, Martu in Veueri, takozvana :ara Grimani-, tn gracijozni dekorativni poizkus autičnega rokokoja in še muoga druga dela, da bi upravičila sloves, ki ga uživa beneški arheološki muzej mod ljubitelji slaroklasične umetnosti. Vsem, ki jih pot zanese v Benetke, bi toplo priporočil, naj si ga ne pozabijo ogledati! Prosvetna Imenik knjig. Obiskovalcem in prijateljem daše knjižnice sporočamo, da je že izšel napovedani popolni imenik vseh knjig, ki si jih je laijižnica doslej nabavila. Sedaj bo mogel vsak izposojevalec pregledati doma, kaj mu nudi knjižnica. Opozarjamo, da je nastopilo po novem imeniku par sprememb v poslovnem redu. Imenik se dobi za ceno 10 dinarjev med poslovnimi urami v knjižnici na Miklošičevi cesti 7. Knjige na prodaj. Prosvetna zveza je dobila od goriške Mohorjeve družbe nekaj izvodov letošnjih knjig in jih oddaja za zelo znižano ceno 45 dinarjev za vse štiri knjige, namreč: 1. Koledar Gor. Moh. dr. za 1. 1926 z mnogimi podobami, 2. Socialna čitanka z vrsto prispevkov naših najboljših sociologov, S. Jakličeva povest Nevesta s Ko-rinja in 4. roman iz prvih časov krščanstva San-guis martyrum. (Kri mučenikov.) Opozarjamo vsa društva na to ugodno priliko. Denar je treba poslati naprej. Za poštnino je priložiti 5 dinarjev. Goriška Mohorjeva družba. Na Goriškem obstoja že par let samostojna Mohorjeva družba, ki izdaja zelo lepe in vsebinsko bogate ljudske knjige. Dosedaj se je omejevala samo na zasedeno ozemlje, v bodoče se pa hoče razširiti tudi v Jugoslaviji. Za 1. 1927 je napovedanih pet knjig, ki izidejo letos jeseni, namreč: 1. Koledar za 1927; 2. Meško, Legenda o sv. Frančišku; 3. Otroška čitanka; 4. Kumičič, Jelkin nageljček, roman; 5. Ljudska povest. Za Jugoslavijo znaša udnina 20 dinarjev in tudi carina ter poštnina okoli 20 dinarjev. Udnina se plača naprej, poštnina po prejemu knjig. Poleg drugih je v Ljubljani sprejela pover-jenišlvo za knjige Gor. Moh. družbe tudi Prosvetna zveza v Ljubljani. Rok za prijavo traja do 1. julija t. 1. Vabimo zato društva in posameznike, da se v kar najobilnejšem številu javijo kot člani Gor. Moh. družbe. Naj nobena društvena knjižnica ne zamudi te ugodne prilike, ker je cena knjigam tako nizka, da ne prihaja v poštev. Upamo pa tudi s strani posameznikov na obilne prijave. Podprimo zasužnjene brate v njihovem plemenitem delu! SCnfige in revijje U mojih spominov. Spisal Franjo Šuklje. V Lljubljani 1926. Založilo Katoliško tiskovno društvo. Natisu'!« Jugoslovanska tiskarna. Cena 70 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, delo. Šuklje je razborit, temperamenten, odločen, oster, a obenem pošten in odkrit. Tak je bil kot politik, tak je v svojih memoarih. Silno zanivimo Čtivo, ki ga ne boš odložil preje, dokler ne prebereš vseh tenko tiskanih 212 strani. Od detinskih let pa do 1889. sega prvi del teh politično, literarno. kul lurno-h istor ično, retorično in razvojno nad r»e interesantnih zapiskov. Vsa slovenska igodovina in vsa kulturna prizadevanja od Blei-weisa do Kersnika najdeš zbrana in nanizana v lepem redu in v ostri razsvetljavi bistrega in koščenega opazovalca. Šukljetovo knjigo bo moral imeti vsak inteligent ki se peča s politiko ali znanostjo, preko šukljeja bo odslej nemogoče iti. In ker je pisatelj znal s svojo duhovitosjo posamezna roclavia poitvetl in napraviti iateresantea, is ker je Šukljejev jezik lep in gladek, ne bodo ti memo-ari zgolj zgodovinsko važen dokument naše preteklosti, ampak tudi živa knjiga našega bitja. Morda ni izšla dolgo vrsto let nobena knjiga, ki bo imela tak uspeh, leot ravno Šukljejevi Spomini. »Krii na goric. Izšla je 7.-8. številka. Vsebina je sledeča: Občestvo. F. C.: Metafizika in dialektika slovenstva. Jože Pogačnik: Naš jezik. —r: Preskušnja slovenske moči. Tine Debeljak: Narodna pesem in mi. —r: Spolno vprašanje. France Vodnik: Slovenski dokument človečanstva. F. W. Foerster: Poslanica Slovencem. —r: Stari in mladi. Božo Vodušek: Pismo. Jožef Wittig: Ženin duhovne neveste. —r: Pismo. Magajna Bogomir: Anica Bianchi. Tine Debeljak: Rod. —r: Programi. Vilko Fajdiga: Ciril-Metodov kres. —r: Sveti Frančišek na Slovenskem. »Križ na gori« izhaja desetkrat na leto. Stane za dijake 30 Din, za ostale 40 Din. Uprava je na Miklošičevi cest; 5. Koroške narodne pesmi. G. Oskar Dev, sodni svetnik v Mariboru je izdal v lastni založbi 36 koroških narodnih pesmi, prirejenih za moški, mešani in ženski zbor. Harmonizacija s 4 oziroma petimi glasovi ne bo delala težkoč našem zborom. So med njimi pesmi zelo starega kova, v molu učitelji petja na osnovnih šolah imajo v njih veliko izbiro za poduk petja. Cena zvezku 22— Din. Dobe se pri izdajatelju in v Cirilovi knjigarni. Glasnik presv. Srra Jezusovega 6. številka, prinaša sledečo zanimivo vsebino: 1. Ob posvetitvi slovenskega naroda presv. Srcu Jezusovemu: po-svetilna molitev in opis Groharjeve slike; 2. Narodi, posvečeni presv. S. J. (poučen članek); 3. Alojzijevo jubilejno leto: načrt proslave, pesem s sliko, zgodovina češčenja sv. Alojzija med Slovenci (kanonik dr. Stroj), poziv sv. očeta mladini sveta; 4. sv. Frančišek Ksaverski (življenjepis v slikah, nadaljevanje); 5. junijska proslava S. .1.: a) župnik Gomilšek daje navodila, kako naj obhajamo mesec in praznik Jezusove ljubezni; b) zdravnik dr. Ile-bevec podaja svoje misli, zakaj naj ravno svetna inteligenca časti S. J.; c) znamenita Batonijeva slika iz cerkve Al Gesu v Rimu; č) moderna francoska \in.ieta: Jezus in mladina; d) snov za mesečno obunvo duha v premišljevanju: Moja moč in mir v Srcu Jez.; fi. pur zgodovinskih čjankov: a) Naša 7lala knjiga v Para.v-lc-Monialu: b) zbiranje gradiva za Slomškov proces; c) Indijski list našega misijonarja A. Vizjaka i). .1.; č) Kvhari-stieni kongres v čikagu: 7. oddelek o posvetitvi družin prinaša a) dramatični prizor: .iožkova žrtev (5 oseb); b) navodilo za nic-sr • junij, c) poziv k obnovitvam posvečeni; č) poziv vsem uovopora-čonreni, d) sliko: Jezus blagoslavlja družino. 8. Med : Dopisi vidimo slov. dekleta iz Aleksandrije iu lepi posvetilni članek slov. deklet v Trstu; 9. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda naznanja nove pravice; Polet po katol. svetu poroča par zanimivosti poleg raznih drugih drobnih vesti, ki Krasijo in poživljajo ropet lo številko priljubljenega nabožnega lista. — Cena 15 Din za celo leto je izredno nizka in se lisi še vedno bhkn naroči pri upravi Zrirjskega cesta 9 v Ljublj,-.»i. Življenjepis sv. Alojzija v tisku. Letošnjo 200 lolnico kanonizacije sv. Alojzija bomo Slovenci pač najlepše proslavili, če boiun naši mladini v či nuiajvečjem .številu dali v roke lepo življenje sv. Alojzija, ki izide te dni v zalogi Glasnika, Zrinjskega cesta t> v Ljubljani. Življenjepis bo obsegal okoli 200 stranj in bo knjiga jubileju primerno-fino opremljena; dodane bodo slike na umetniškem papirju. Komaj kak drugi svetnik katoliške cerkve je dobil svoj življenjepis tako zgodaj po snirii in od tako poklicane roke kakor sv. \loj-zij. Njegov prijatelj iu sošolec Vergilij Cepari D. J. ie pričel takoj po njegovi smrti (1591) zbirati gradivo; prepotoval je v ia namen vse kraje v ia-liji .kjer je Alojzij živel, izpraševal ie o.n-bc, ld so Alojzija dobro poznale, zlasti pa jo točno zaipsal vse, kar -o izpovedali o njem redovni sobnitje. Ka podlagi skrbno nabranega gradiva jo Cepari 1. 1600. izda! v Rimu v iialijauskeni jeziku obširna življenje Alojzijevo. Ta knjiga ie šc do danes lutj-boljši vir vsem hagiograiom Alojzijevim; po Cr-pariju je 1. 1891 obdelal M. Meschler D. J. rvoj prekrasni življenjepis sv. Alojzija iu pravkar je o. Naass D. J. na Dunaju izdal nov življenjepis mladinskega zaščitnika. Novi slovenski življenjepis v porablja že vse te vire, a je koncepcija samostojna. Kar smo Slovenci inielj doslej življenjepisov Alojzijevih (g. kanonik Stroj jih v Glasniku št. 6 našteva) so vsi že davno pošli in so bilj delonj* jako skromni. Zato smo uverjeni, da smo slovenski mladini iu vsem njenim prijateljem ustregli, če smo izdali za mladinski jubilej ta novi življenjepis, to bo za 200letnico mladini krasno darilo in najlepše počitniško borilo. Tudi naše kojižnire, Mar. družbe, Orli in rame mladinske organizacije bodo v ej knjigi dobile nov zaklad, Iii bo prinašal trajne sadove. Novi Rod«, ilustrirani mladinski list. Izdaja »Zveza slovenskih učiteljskih društev v Trstu. Žgur: Zvečer; .l;:nko Samec: Deseti brat: Ivan Zoreč: Tri kraljične; Frau Žgur: Pojdimo i.ja na gorico! ..; Ksavcr Meško: i'omlad; Pastuškin: Pečar Šimen; Tlica G.:'Otrok iu igrače (z ilustracijami) ; Fran Žgur: Vranci viharni...; Fran Eržen: Veliki prijatelji življenja II. Solnčna svetloba; Luč v puščavi; >Koteček<- s prispevki ljud-skošolskih učencev. Uganke. — Novi rod izhaja vsak šolski mesec in stane letno 10 lir. Naroča se pri upravi, Trst-Triese Via Udine št. 35 III. »Slovenski učitelj«, glasilo Slomškove zveze, št 5. Vsebina: Melodične smernice za pouk srbohrvaščine na osnovni šoli. Fran Žukoveo, učitelj srbohrvaščine. — Šola vzgojiteljica samostojnosti. Pero Hom. — To in ono iz zbirke šol. voditelja. Ilribski. — Materina skrb pri šoloobvezni mladini. Josipina G1 — Listek. Na orožni vaji. Srečko F. Kristan. — Kultura in književnost — Drušvena in sanovska kronika. »Vigred«. Lepo glasilo naših deklet prinaša v junijski številki sledečo vsebino: B. N.: Veličastni pohod našega kralja; P. Krizostom Seko-vanič O. F. M: Glejte vaš Kralj!; P. Krizoslom: Krvavi biseri; Od srca do srca; SI. Savinšek: Arhitektura ali stavbarstvo; Ksaver Meško: Življenje; Franjo Srah: K Maeri; Zdrava, roža Marija; Slavko Savinšek: Angelioa (Dalje); Slavko Savinšek: Pismo in odgovor; Leopold Turšič: »Jurčki« (Konec); Rožni dom: Francka G.: Junij v Rožnem domu; Mira: Kadar sem sama s seboj; Vigred-nica — gospodinja; Organizacija: Narodno občestvo (Kance); Ivanka Š.: Telesno zdravje — duševna moč (Dalje); Iz orliške centrale; Sestre sestram; Drobiž. >Vigred se naroča pri upravnišlvu v Ljubljani Ljubdski doni; naročnina 25 Din letuo. Železnirarski vestuik I. letnik št 5. je izšel. Vsebina: lz zgodovine železnic. — Iz malega raste veliko. — Razne okrožnice. — Iz osrednjega odbora. — Donisi, — Razno. — Iz razprave o proračunu ministrstva za promet — List je strokovno glasilo Prometne zveze, izhaja dvukra na mesec kot obvezno glasilo članov. Za nečlane stane letno 'tO Din pol leta 20 Din, četrt leta 10 Din. Naroča se: Prometna zveza, Maribor, Aleksandrova cesta 6 h Cfubljansteo gledišče Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 3. junija, četrtek: zaprto. 4. junija, petek: Obrt gospe Warrenove. Gostuje gospodična Debeljakova. Izven. 5. junija, sobota: Ladja Tenacity, Red B. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 3. četrtek: ob pol 20. uri zvečer: Grofica Marica. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. 4. junija, petek: Wally, Red A. 5. junija, sobota: Boris Godunov, Red F. »Grofica Malica«. Danes v četrtek na praznik se poje v operi »Grofica Marica? v običajni zasedbi pri znižanih cenah. Abonente reda A in B opozarjamo, da si za to predstavo na podlagi svojih abonentskih izkaznic lahko kupijo mesta s 50% popustom dnevnih opernih cen. Abonente prosimo, da vzamejo te sedeže že v predprodaji. Gostovanje gospodične Dobeljakove. Kakor srno že poročali, gostuje gospodična Debeljakova v petek 4. t. m. v ljubljanski drami. Nastopi v vlogi Vivi v ShavvoM ilrunii Obrt gospe \Varrenove«. Gospodična, ki je sodelovalt dosedaj uspešno na raznih gledaliških odrih, je absolvirala svoje gledališke študije na Dunaju. Predstava je izven abo-nementa. gle&Mšče Četrtek, 3. junija ob 20. uri: VESELI KMET. — (Kuponi.) Petek, 4. junija ob 20. uri: KOZAREC VODE za ab. A. — Premijera. Sobota, 5. junija ob 20. uri »Cankarje i a proslava Nedelja. 6. junija ob 10.50 uri Cankarjeva proslava društva slovenskih književnikov« samo za dijake. Nedelja, 6. junija ob 20. uri Grofica Marica«. (Kuponi.) »Veseli kmet« zadnjič v sezoni. Ker odide vojaška godba v kratkem, ,ie verjetno, da je predstava te operete jutri na Telovo, zadnja v tej sezoni. Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da vplačajo zaostale obonmane najdalje do 12. junija. S itmp Mm* Jm, P. M. d'Merfoigny v Kusiji. (Od posebne strani.) Drugo rusko potovanje P. M. d'Hcrbignya, predsednika papeškega Vzhodnega instituta, je po vsem svetu zbudilo mnogo pozornosti in ugibanja. V Rusijo je odpotoval v začetku marca. Prve dni majnika so časopisi prinesli iz Rima poročilo, da se jc vrnil iz Rusije in da se je v Rusiji službeno pogajal za ureditev razmerja med katoliško cerkvijo in sedanjo rusko vlado. Drugi so celo poročali, da sc je pogajal o cerkvcnem zed.injenju. Kako pre- 1 nagljena so ta ugibanja, jc razvidno iz dejstva, ' da so časopisi poročali o njegovi vrnitvi v j Rim takrat, ko je bil še v Rusiji, lz prvega vira smo prejeli poročilo, da je P. d'Hcrbigny šele 15. maja zapustil Rusijo. Sedaj je v Rimu. Ko- j likor moremo sklepati iz raznih okoliščin, je ■ gotovo, da svojega potovanja ne bo tako po- j drobno opisal, kakor jc to storil po prvem j potovanju v novembru lanskega leta. Pariški ruski dnevnik >Vozroždcnie jc iz verodostojnega vira objavil vest, da je P. d'Herbigny v Rusiji obiska! vse kolonije francoskih katoličanov in iried njimi izvrševal dušno pastirstvo, a da sc ni niti z rusko crr-kvijo niti z vlado dogovarjal o cerkvenem zedinjenju. Z druge strani je zanimivo dejstvo, da sc je zadnje mesece večkrat poročalo o dovoljenju ruske vlade, da bodo mogli v Rusijo oditi nekateri frarcoski in nemški duhovniki kot dušni pastirji za katoličane, ki so šc ostali v Rusiji. Dejstvo je tudi, da jc bil pred veliko nočjo iz ječe izpuščen Leonid Fjodorov, eksarh (generalni vikar) ruskih katoličanov vzhodnega obreda, a prepovedano mu je bivanje v glavnih ruskih mestih. Ne more se. šc točno poročati, kdo jc dosegel to osvoboditev. Od poljske strani sc poroča, da ie to dosegla poljska vbida po prizadevanju prelaia Oko'o-Ku-laka v Varšavi, Gotovo jc, da so boljševiki postali v verskem vprašanju nekoliko boli popustljivi. Koliko bo to v korist katoliški koliko pa pravoslavni ccrkvi, to jc še vprašanje. Gotovo jc, da ruska vlada preganjanja katoliške cerkve nc bo mogla z nobenimi pretvezami zakrivati, ako duhovniki nc bodo Poljaki. Že samo dejstvo, da jc mogel P. d'Her-bignv žc drugič potovati v Rusijo, jc dokaz, da so boljševiki svojo ccrkveno politiko ne-kcliko premeniti in da smemo pričakovati še nadaljnega popuščanja tako nasproti katoliški, ' kakor tudi narproti pravoslavni ccrkvi. Boljševiki so rešitev ruskega cerkvcnega vprašanja nehote pomaknili na versko polje, zbudili so toliko verske prenovitve, da stojimo pred bistveno novim verskim položajem. Vizhod se prebuja in to zahteva, da se mora tudi med nrmi zbuditi več zanimarja za krščanski vzhod. Konzistorij. Dne 21. junija t. 1. se otvori v Rimu tajni konzistorij, dne 24. juniia pa javni. Pri tej priliki izroče kardinalu Cerretliju kardiralski klobuk (biret je prejel že v Parizu po kardinalu Dubois) ter ga slovesno upeljejo v sv. kolegij. Verjetno je, da bosta topot imenovana ' za kardinala prelata Capotosti in Pcrosi. Priprave za evharistšeni kongres v Chicagi. Sv. oče Pij XI. je določil kot častno spremstvo svojemu delegatu na evharističnem kongresu v Chicagi, kardinalu Bonzann: mae-stra di Camera msgr. Ctccia Dominionija, ce-remonijskega prefekta msgr. Respiglija, prelata Beltramija in Grana, tajna komornika Franchi de'Cavalierija in Bradyja ter konzisto-rijalnega odvetnika Pacellija. Priprave za kongres nadkriljujejo vse, kar je bilo dosedaj ob takih prilikah v navadi. Da bi sc dala kolikor mogoče vsem ogromnim množicam vernikov, ki se bodo zlile v Chicagu, prilika, da prejmo sv. zakramente, se bo v to svrho uporabila že vožnja na posebnih vlakih. Tem vlakom bodo prideljeni vagoni s kapelami, ki jih uredi Catholic Church Exleneron Society. Na poziv kardinala Mun-deleina, da naj se na dan 20. junija vsi katoličani Združenih držav duhovno zedinijo s kon-: gresrm na ta način, da prejmejo sv. obhajilo, ! je odgovorilo nad 20,000 duhovnikov in njih predstojnikov, da si bodo prizadevali v tem zmislu. Okoli naselbine Mundelcina pri Chicagi je na delu cela armada delavcev, ki urejajo ceste, grade mostove in polagajo železniške tračnice. Železniško ravnateljstvo jc naznanilo, da bodo vozili vlaki na dan evharistične pro-ccsijc vsaki dve minuli v Mundelein, tako da bo mogoče samo po žcleznici prepeljati 300.000 oseb. Uradni kongresni znaki, ki so jih izdelali v Milanu in so jih že odposlali v Chieago, lohtajo več ton. Petje Angelske maše sv. Dunstana (iz X. stoletja) bo vodi! zborovodja Singenberger; pelo bo 62.000 otrok, za spremljcvanje so zgradili posebne orgije. 30.000 otrok katoliških šol v Chicagi bo pelo mašo istega skladatelja. Na kongresu bodo zastopani tudi katoličani iz Mehike z več svojimi škofi; pripeljejo sc s posebnim vlakom. Rimsko vprašanje. Znamenja kažejo, da se utegne sedanja italijanska vlada vendarle na pameten način lotiti rešitve rimskega vprašanja. Največji nasprotnik Mussolinijevc cerkvi prijazne politike je bil Farinacci. Njega jc Mussolini kratkim potom odstranil z vodilnega mesta. Dne 13. maja I. 1. je potem izjavil justični minister Rocco, da je pismo sv. očeta, »najvišje cerkveno avtoritete , odnosno da so njegove opazke, ki jih Italijani vedno poslušajo z največjim spoštovanjem, izpremenile prvotne cilje vladne reforme. Vlada ne more drugače, nego da tc izjave vpošteva in po njih uravna svoje končne odločbe. Pri tem vlade ne vodijo trenutne koristi, marveč globoko prepričanje o poslanstvu države in posebej italijanske države, ki jc katoliška in more biti le katoliška. Značilno jc. dalje, da jc italijanski prestolonaslednik nedavno obiska! znano romarsko ccrkcv Valle di 1'omnci. pri kateri priliki ga jc sprejel napoljski nadškof kardinal Ascalcsi. Katoliški križarji v Ameriki. Za pokrovitelja dijaške misijonske akcije v Ameriki — Dijaška misijonska križarska vojska- — jc papež imenoval kardinala van Rossuma. Nova szpreotemienia. Francoski romanopisec in časnikar Hcnri Rouquetle se jc bil v svojih delih zelo oddaljil od katoliške cerkve in njenih naukov. Lani pa ga jc poslala francoska vlada v Atha-basko na najsevernejšem koncu Kanade, da izroči tamkajšnjemu apostolskemu vikarju in škofu Gcouardu križ častne legije. Potovanje po ledenih in snežnih puščavah severne polar-nice ter žrtve katoliškega misijonarja, ki preživlja svoje dni v teh puščavah zaradi duš maloštevilnih tamkajšnjih prebivalcev, vse lo se je Rouqueltea globoko dojmilo. Spreobr-njen se jc vrnil v Pariz, kar je tudi v javnem življenju očito izpovedal. O svojih doživljajih je spisal knjigo: »L'Epoppee Blanche«, kateri sta napisala spremni pismi kardinala van Rossum in Dubois. V Burlingtonu v Združenih državah je prestopil v katoliško cerkev s svojo ženo odlični duhovnik tamkajšnje episkopalne cerkvc dr. Herbert Butler. Vsled tega so mu prejšnji njegovi verniki in sploh episkopalci v celi državi Jowa odrekli vsako službo, tako da je ostal brez vseh sredstev. Na pomoč mu je prihitela Zveza katoliških konvertilov v New-yorku. Beatifikacija frančiškanov mučencev. Četrto nedeljo po Veliki noči, t. j. 2. maja je bila v vatikanskih prostorih v navzočnosti cerkvenih dostojanstvenikov in redovnikov pod predsedstvom samega sv. Očeia Pija XI. razglašena vesela novica, da so 1. 1860. v Da-j masku od Turkov mučeni in umorjeni frančiškani proglašeni s tem dnem za častitljive. Njih imena so sledeča: P. Emanuel Ruiz, P. Kamel Botta, P. Peter Saler, P. Nikolaj Al-berka, P. Engelbert Kolland, P. Askanij Ni-kanor, Fr. Frančišek Pinazzo in Fr. Janez Jakob Fernandez. Želimo in upamo, da bi bili ob praznovanju 700 letnice smrti sv. Frančiška proglašeni blaženim. Po širnem svetu Gibanje zionlstov. Po poročilih Judovskih listov Je znašalo število priseljenih Judov v Palestino v prvih 10 mesecih preteklega leta 27.728, število izseljencev pa 1278. Med priseljenci je bilo 27 tisoč 411 Judov in 317 ne-Judov. Največ priseljencev je iz Poljske in Nemčije. Razen tega je od turistov in popotnikov 1063 Judov dobilo dovoljenje, da smejo za vedno ostati v deželi. Tako znaša torej samo v prvih 10 mesecih leta 1925 število priseljenih Judov 28.474. Ako še prištejemo zadnja dva meseca, lahko računamo v preteklem letu na 34—35.000 priseljencev. Glavni dotok tvorijo številne družine in sorodniki že prej priseljenih. Zionisti sami so uvideli, da tako ne, gre naprej, da preveliko priseljevanje lahko dovede do katastrofe, vsled česar že sami svarijo pred priseljevanjem. Uvideli so, da ni kvantiteta ampak kvaliteta odločilna za upostavitev Palestine. Današnja Palestina že vsled svojega gospodarskega položaja ne more prenašati tako velikega stalnega prirastka prebivalstva. Kriza se mora javiti prej ali slej. Znamenja krize se kažejo že danes v vedno naraščajoči brezposelnosti, posebno po mestih. Nastajajo in ustanavljajo se sicer nove obrti, a iste na drugi strani tudi hitro izginjajo. — Palestina je torej polna judovskih emigrantov. Kaj pa sedaj? M. M. Razmah budizma. Budizem, ki je številčno itak največje svetovno verstvo, ostaja zadnji čas vedno bolj ekspanziven, vsaj v besedah in načrtih. Koncem preteklega leta se je vršil na Japonskem v Tokiju velik budistovski kongres, katerega se je udeležilo čez tisoč zastonikov budizma iz Kitajske, Koreje in največ iz Japonske same. Cilj kongresa je bil: tesnejša zveza budistov treh omenjenih vzhodnoazijskih pokrajin in razširjenje budizma. Kongresa se je udeležil celo nek nemški profesor, ki že dalje časa živi na Japonskem, kjer je postal budist. — Glavno točko kongresa je, kakor rečeno tvorila razprava o svetovnem misijonu budizma. Glavni cilj vzhodnoazijskih budistov je, razširiti budizem tudi v deželah Zapada. V to svrho prevajajo budistovske knjige in liste v evropske jezike, pošiljajo svoje »misijonarje« na zapad, v Tokiju ali Pekingu nameravajo ustanoviti celo svojo misijonsko šolo. Na za-padu njihovi misijoni najbrž ne bodo imeli uspeha, a na probujajočem se vzhodu samem? Katoliška Evropa se še menda vedno premalo zaveda svojega misijonskega poslanstva! Sličen, toda internacionalni budistovski kon-jres se bo vršil v par letih v Pekingu. M. M. Pobijanje malarije in rumene mrzlice. Ameriški učenjak Combell kaže v svoji knjigi >Bats. Mosquitos and Dollars« popolnoma nova pota za pobijanje malarije in rumene mrzlice. Malarijo prenašajo na človeka moskiti, ki so jih polne tropske noči; rumeno mrzlico pa širi neka druga vrsta moskitov, ki nadlegujejo človeka podnevi. Te moskite treba po možnosti zatreti. Samo kako? Pri tem nam pomagata dve žužkojedi živalici: netopir in kačji pastir. Netopir pokonča en večer po Cambellovi trditvi okrog 3000 moskitov. Kačji pastir pa pokončuje podnevi one moskite, ki širijo rumeno mrzlico. Treba je le ta dva sovražnika moskitov v zadostnem številu naseliti v krajih, kjer sedaj razsaja ta nadloga. Campbell postavlja za netopirje velike lesene stolpe, katerih vsak zadostuje za desettisoče teh prhutajočih ponočnjakov; okoli take trdnjave se za nekaj časa izboljša teren za moskite, kar privabi za moskiti tudi več netopirjev; ko bo se netopirji že v stolpih naselili in privadili, tudi ostanejo, ko naval moskitov že uplahne Kačje pastirje umetno naseliti je težje. Vsekakor bosta ta dva močna zaveznika človeštva. Posebno, če se posreči rumeno mrzlico zatreti oz. izdatno omejiti, bi bile obsežne pokrajine dostopne človeku, ki se jih mora sedaj ogibati. Mesto Izdelovanja gosli. V južnem kotu Bavarske, pod slikovitim Karvvendel-gorovjem leži trg Mittenwald, nekdaj važno križiSče za izmenjavo trgovskih produktov med Italijo in Nemčijo. V tem trgu že nad 200 let obstoja industrija za izdelovanje gosli ter tem podobnih glasbil. Matija Klotz, roj. 1653, ima zaslugo, da je v kraju vpeljal izdelovanje gosli, zato ima pred on-dotno cerkvijo spomenik. Desetletnega dečka so italijanski trgovci vzeli s seboj, da bi se po očetovski želji v Italiji izučil v tej stroki. Tako je prišel v delavnico Nicola Amatija, kjer sta takrat tudi sloveča Stradivari in Guarneri sodelovala. Deset let je delal v on-dotni delavnici, potem še pri nekem mojstru v Padovi, nakar se je kot tridesetleten mož vrnil v svoj domači kraj, kjer je takoj okolu sebe zbral nekaj učencev, da bi tako ustvaril drugo Crcmono. Zadel je pravo, rojaki so imeli talent za to in kmalu so zaslovela glasbila mittenwaldskega izdelka. Ugodno je bilo tudi to, ker so se v ondotni bližini nahajale vse vrste lesa, primernega za izdelavo votlih inštrumentov. Danes je to drugače, nekdaj bogate zaloge primernega lesa so pošle, rdaj morajo les uvažati, in sicer javorjev les iz Jugoslavije, kateri je posebno dober za spodnji del gosli. Ne leta, pač pa desetletja se mora tak les sušiti, preden je uporaben. Ker je skoraj polovico Mittenwalda na ta ali drugi način zaposlenega z izdelavo gosli, se je davna želja Klotza, da naredi iz Mitten-walda nemško Cremono, res uresničila. Kitajski roparji. Meščanska vojna, ki divja v nesrečnem Kitaju, je neverjetno pomnožila Število roparjev. Pustolovci in trgovci ali obrtniki brez denarja, vojaki neštevilnih generalov brez plače, japonski zločinci in ruski kaznjenci iz Sibirije — vse to vstopa v roparska krdela ter napada mesta in požiga vasi. Kitajci so se menda čisto navadili na razbojnike in pričnejo o njih govoriti samo, če je bil napaden kak Amerikanec. Zadnji so priljubljeni plen, ker plačajo potem odkupnino sorodniki in tudi Kitajska vlada. Navadno trpijo v ujetništvu misijonarji, ki obiskujejo najnevarnejše kotičke dežele. Pred kratkim je bil ujet angleški škof Mawle s celim spremstvom. Sicer ne dosežejo misijonarji visoke cene na razbojniški borzi, ker so revni in tudi njih »stationi« niso posebno petični. Zato so zadnjič »dobro« zaslužili lovci na ljudi s tem, da so ujeli mladega profesorja Harneya Howdrda iz Rockefelerjevcga medicinskega koleg;ja v Pekingu. Howard je znani oftalmolog in je slaven po vsemu Kitaju, ker je uspešno odstranil več slučajev na Vzhodu jako razširjenih očesnih bolezni. Profesor je bil na obisku pri svojem prijatelju majorju Proctorju na njegovi farmi v Mandžuriji. Roparji so zažgali poslopje, uničili konjerejske naprave in ubili majorja, profesorja pa so odpeljali. Zahtevali so cd njega neverjetno visoko odkupnino, ker je bil profesor na šoli, katero je ustanovil največji bogataš na svetu. Zaman je posredoval maršal Čang-So-Lin, osebni Proktorjev jn Hovvardov prijatelj. Roparji se niso dali omehčati in ubogi profesor bi gotovo moral pristati na strašne pogoje, če se mu ne bi posrečilo neke noči — pobegniti! Zdaj nc gre brez dveh stražarjev iz hiše! Politična bolezen. Znani psihiaster poroča v aprilski številki praškega medicinskega glasila o novi psihični bolezni, kateri je nadel ime »politične straho-petnosti«. On ne misli pri tem na komično strahopetnost govornikov, ki obmolknejo, če pridejo prvič pred volivce. Nova bolezen šteje več težkih slučajev in se konča včasih v norišnici. Neka uboga urarjeva vdova, popolnoma osamljena starka, se je pričela na pr. živo zanimati po prevratu za usodo mlade češkoslovaške republike. Obiskovala je zborovanja, imela je svoje ljubljence in obsovra-žence med poslanci. Slučajno je stanovala stara Čehinja v židovski četrti. Kmalu je pridela smatrati vsakega človeka za Žida, ki hoče upropastiti republiko. Ta manija zasledovanja je rastla in vdova je znorela. Drugi primer bolezni je neki prepričani monarhist, visoki uradnik v agrarnem ministrstvu. Pred revolucijo je bil zadovoljen z razmerami, zdaj pa se mu je zdelo, da se bo kmalu vse zrušilo skupaj, ker je republika zgolj kaos. Prišel je do prepričanja, da ne sme tajiti pred ljudstvom nereda v republikanski državni upravi, nastopil je pred javnostjo... in končal tudi v norišnici. Zdaj je tam popolnoma srečen: zdravniki so mu rekli, da niso podrejeni republikanski vladi in bolnik se čuti varnega pred Splošnim in po njegovem mnenju neizogibnim polomom. Alkoholne pijače. Navadno imamo v mislih samo vino, pivo in žganje, v resnici pa jih je toliko vrst, da nimamo sploh nikakega pregleda, ako niso sistematično urejene po svojstvih in po pridobljenih kakovostih. Alkoholne pijače se ločijo v tri glavne vrste. Prvo vrsto predstavlja vino. Beseda vino ne pomenja samo pijače, ki je napravljena iz soka vinske trte, temveč je kolektiven izraz sploh za vse pijače, pri katerih nastane alkohol iz sladkorja. Drugo vrsto pa predstavlja pivo, kjer se škrob pretvarja v alkohol. Ljudje pa niso bili zadovoljni z obema vrstama pijač, ker se ne da pri teh doseči dovolj velik procent alkohola. Zato so si izmislili še tretjo vrsto pijač, žganje, kjer se potom destilacije nabere mnogo alkohola. Te pijače pa ločimo zopet v dve vrsti, v prvo spadajo vse one pijače, ki so napravljene že iz poživil samih kot na primer konjak iz vina, v drugo vrsto pa prištevamo vse ostalo žganje, kjer je prva faza še neužitna, kot na primer encija-novo žganje, ki ga kuhajo v alpskih deželah, rum, žganje iz krompirja itd. Za proizvajanje alkoholnih pijač služijo živalski in rastlinski produkti, vendar slednji v mnogo večji meri kot prvi. Od živalskih produktov služi pred vsem mleko. Kabardinj ln kavkaška plemena delajo iz njega opojno pijačo kefir, Kalmiki, Burjeti in Kirgizi pa kumis. Od rastlinskih produktov služi med, ki ga štejejo nekateri celo med živalske produkte. Najstarejše opojne pijače, ki so jih ljudje poznali, so bile napravljene iz medu. MtuJunus Tyrius poroča, da so že Sciti uživali take pijače. Ta pijača se imenuje »met«, ki ima gotovo kaj zvez® z našo slovansko besedo »med«. O starih Slovanih pa vemo, da so poznali medico, to je pijačo, v kateri je bilo primešane tudi nekaj moke. Med rastlinskimi produkti je najvažnejše grozdje vinske trle, iz katerega napravljajo vino v ožjem smislu. Delajo pa tega tudi iz ostalih sadežev, ki vsebujejo dovolj sladkorja. V tropskih krajih služijo zlasti palme za opojne pijače kot Phoenix reclinata, oljčna palma Ela-eis guineensis, Mauritia vinifera in druge. Iz teh pridelujejo potem palmovo vino. V Mehiki je priljubljena pijača pulque, ki odgovarja našemu vinu. Mesnate liste Agave americana na-režejo in naberejo izcejajoči sladki sok v mehove. Ta kmalu zavre in da okusno pijačo. Iz te pijače pa pridobivajo potem potom dosti-lacije mexal, ki vsebuje mnogo alkohola ter odgovarja našemu žganju. Iz sladkornega trsa (Rn< haruni officinarum) pridobivajo žgano pijačo rum v ožjem smislu, ki ga je v naših krajih težko kje pravega dobiti. Po trgovinah dobivamo navadno tekočino napravljeno iz raznih esenc, ki ji je primešanega še mnogo čistega alkohola. Vse to so rumi v širšem smislu. Nadalje služijo sočne banane in ananas za napravljanje opojnih pijač. Po Kitajskem in Japonskem, kjer imajo riža v velikem izobilju, delajo tudi iz njega alokohlone pijače. Na Japonskem je zlasti znana riževa pijača sake. Pivo varijo večinoma iz takih rastlinskih produktov, ki vsebujejo mnogo škroba. To so predvsem vsa žita. Vendar pripravljajo v naših krajih pivo navadno samo iz ječmena, v centralni Aziji pa tudi iz prosa. V ostalih krajih služijo za pivo celo pšenica, rž in oves. V tem bi bile podane glavne vrste opojnih pijač, poznamo pa tudi še mnogo varijant, ki so nastale iz mešanja različnih pijač, ki prevzemajo od ene vrste boljšo aromo, od druge pa boljši okus, množina alkohola pa pri teh še bolj naraste. Kako visoko letajo metulji. Entomologi so se že dalj časa bavili s tem vprašanjem, ki še danes ni popolnoma rešeno. V splošnem vlada naziranje, da morejo metulji med vsemi žuželkami najvišje leteti, ker imajo relativno majhno telesno težo, pa izredno velika krila, ki so zelo lahka in fino napravljena. To vprašanje je deloma rešil prof. dr. Poeschel, ki se je peljal z zrakoplovom na Poljsko. Med potjo je kot vešč naravoslovec opazoval predvsem živa bitja v zraku in ne samo kraje pod seboj, nad katerimi so brzeli. Ko so prišli polagoma v višino 2000 m, je še vedno opazil velike metulje, ki jih pa nikakor ni zanesel veter v te višine, ker je bilo ozračje tedaj popolnoma mirno. V višini 2250 m je videl potem zadnje, nekoliko manjše metulje. Svilene nogavice za osle. Angleška živinozdravnica gospa Hosali se je zavzela za trpeče živali v Alžiru, Tunisu in Maroku. Oklic, katerega je dala objaviti po Angliji, se glasi: »Svilene nogavice za osle.« V londonskih listih opisuje grozote, katere morajo osli, mezgi in kamele v prej navedenih krajih pretrpeti. Tam ni nobenega živino-zdravnika. Posebno trpe osli od močnih pikov ondotnih muh, ki se najraje zajedajo v noge teh ubogih sivcev. Zato pa se obrača do vseh Angležinj, katere imajo usmiljenje do živali, da ji pošiljajo ponošene svilene nogavice, ker iz teh je najlažje napraviti zato potrebne ovoje. »Že skoraj dve leti se nahajam v Alžiru,« tako pripoveduje Angležinja, »in drugih krajih Afrike, kjer skušam zbuditi smisel za varstvo živali. Kadar na tržne dneve priženejo živali v mesta, pripovedujem gonjačem, kako naj postopajo z živalmi ter jim zdravim njih štirinožce. Od petih zjutraj do dveh popoldne sem neprestano zaposlena. Tu mažem z mazili, tam povijam bolno nogo, prilepljam obliž, izpiram itd. Obiskala sem že 27 mest, kjer so md oblasti zelo naklonjene.« Kraljevske napitnine. Neki Anglež je v velikem londonskem časopisu opisal radodarnost raznih bivših kro-nanih glav. Kralj Edvard VI. je bil velik nasprotnik napitnin, če je le mogel se je tej razvadi izognil. Seveda ga je tedanja angleška aristokracija kaj rada posnemala in za služabništvo so bili takrat slabi časi. Drugače pa so ravnali kralji in cesarji, ki so prihajali na- angleški dvor v obiske. Španski kralj Alfonz je vsak dan razdal nad 100 funtov napitnine. Viljem je bil sploh znan kot radodaren z nab pitninami. Ko je prvikrat prišel v Windsor, je daroval 2500 funtov, poleg tega pa še razne dragulje višjim dvorjanom. Ruski car je dal pri enem svojem obisku med služabništvo angleškega dvora razdeliti 3000 funtov, po današnji valuti nad 800.000 Din! Razen te vsote pa 3000 funtov v dobrodelne namene. Posebno rad je delil škatlje za nosljanec, seveda posute z biseri in drugimi dragimi kamni. Kralj Leopold belgijski je rad prihajal v Pariz, navadno ineognito. A izdajal se je s tem, da je po hotelih itd. dajal nenavadno visoko napitnine. Franc Jožef pa je bil bolj varčen, redkokdaj je njegova darežljivost presegala vsoto enega funta na osebo. Drobtlne. Podpirajte naše aiiake. Angleška ima okoli 200 tisoč mož, zmožnih za vpoklic k vojni mornarici. V mirnih letih stane vojna mornarica 35 milijonov funtov. En sam moderen dreadmught stane 2 milijona funtov šterlingov. Vsak velik top na dreadnau-ghtu stane 10.000 funtov in vsak izstrelek 80 funtov. Skozi dimnik velike bojne ladje bi bilo lahko peljati z štirivprežnim vozom. —o— Obnošene obleke angleške policije se ne izroče v roke cunjarjem, pač pa prodajo, največ trgovcem, ki kupčujejo z afriškimi narodi. Obleke zamenjavajo za razna olja, slonovo kost, kože itd. Zato ni nič nenavadnega, če srečate v Afriki črnega divjaka, oblečenega v obleko londonskega policista. —o— V Rumai v Indiji se vsako leto oktobra vrši kaj nenavadna loterija. Fantje in dekleta, ki so se naveličali samskega življenja, se dajo t vpisati na posamezne listke. Te listke potem ; ločeno vržejo v dva lonca, v enega imena fan-j tov, v drugega deklet. Potem pa vlečejo. Hkra-! tu se potegne iz vsakega lonca po en listek, in i onadva, katerih imeni sta skupaj dvignjeni | sta se »v loteriji zadela«. —o— Angleški osebni vlak stane okolu 40.000 funtov, to je 11 milijonov dinarjev. Stroj s ten-derjem stane 2200 funtov, službeni voz 200, poštni voz 400, osebni vozovi III. razreda so po 2000 funtov, a prvega razreda po 3000. —o— V Pragi se je zopet pojavil nek čudežni otrok po imenu Henrik Humboldt, po rodu iz Mažarske. Je šele šest let star, a rešuje najtežavnejše matematične naloge v splošno začudenje matematikov in drugih učenjakov. —o— V Cormvallu na Angleškem je hotel, ki se nahaja tik ob morskem obrežju ter nosi napis, na eni strani »Zadnji hotel na Angleškem«, na drugi pa »Prvi hotel na Angleškem«. To je razumeti tako, da je za one, ki odpotujejo, zadnji, a za one, ki dopotujejo, prvi hotel, ki ga ugledajo, ko stopijo na angleška tla. —o— Tudi angleški zdravniki so čutili zadnji generalni štrajk v Angliji. Pacijentov ni bilo, ker ni bilo na razpolago prometnih sredstev. Bolnik pa ne hodi rad peš, posebno angleški ne, kjer so razdalje res prav obsežne. —o— V Londonu se nahaja že nad 40 let izpo. sojevalnica za lajne, katere lastnik je neki italijanski profesor glasbe, po imenu PesaresL Profesor sam preizkuša lajne, ako so čisto uglašene in v redu. Izposojuje jih večinoma brezposelnim angleškim delavcem. A to niso lajne, kot jih vidimo tu pa tam po naših krajih ali božjih potih, pač pa velike, težke avtomatom podobne omare, ki igrajo vedno najnovejše komade in operetne »šlagerje«. —o— Glavni urednik angleškega lista »Manche« ster Guardian« je že 54 let v svojem težavnem poklicu. Toda Angleži so bolj hvaležni napram zaslužnim možem kot pa kje drugje, recimo na Slovenskem. Ker bo Scott, to je namreč ime urednika, letos dovršil 80 let svojega življenja, mu hvaležni Manšesterčani postavijo doprsni kip v mestni galeriji umetnosti. —o— V mali vasi Lanely na Angleškem je umrl neki David Hughes, star 101 leto, ki ni nikdar zapustil domače vasi. —o— Neki angleški naravoslovec trdi: Ko bi imel slon tak glas, kakor ga ima v primeri škrjanček, bi bilo njegovo trobentanje slišati po vsem svetu. —o— Neki angleški strojevodja, ki je bil nad 40 let v službi, trdi, da so angleške lokomotive iz tako izvrstnega materijala, da ni redek slučaj, da je stroj po 40 letih še uporaben. —o— Angleško kraljevo družino stanejo zdra-vila v enem letu 2700 funtov ali 730.000 Din —o— Nekdaj je bila na Angleškem navada, da so vsakemu samomorilcu porinili lesen kol skozi telo, nato pa ga na križišču štirih cest zagrebli. Zadnji tak slučaj se je dogodil v juliju 1823. To je bilo pred več kot sto leti. Ce bi se to še dandanes vršilo, bi zmanjkalo kolov in vsa cestna križišča bi bila razorana. Goro Martel v Aveyron na Francoskem je že marsikdo smatral za ognjenik, ker se podnevi dviga iznad nje dim, a ponoči žari. V resnici je pa le opuščen premogokop, kateri že mnogo let gori. —o— Na Angleškem nakopljejo na leto po. vprečno okoli 5000 ton zlate rude. Nenadnih smrtnih slučajev je mnogo ved med moškimi nego ženskami. Angleška statistika pravi, da na osem moških umrje la ena ženska nenadne smrti. —o— V nekem angleškem časopisu iz leta 1917, torej izza časa svetovne vojne, beremo poročilo, da je pri Draču padla v morje železna blagajna, v kateri je bilo 4500 funtov srebrnega denarja, to je po današnji valuti 1.230.000 dinarjev. Denar, katerega so poslali Angleži, je bil namenjen »rbaiu armadi. Potapljači blagajne niso našli, Gospodarstvo Zakon o neposrednih davkih. Ljubljana, 2. junija. Finančni odsek zbornicc za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani je včeraj razpravljal o načrtu zakona o neposrednih davkih. Njegovo mnenje bo šlo takoj v Belgrad na pristojna mesta. Kakor izvemo, sc je finančni odsek postavil na odklonilno stališče glede dohodnine. Splošno mnenje gospodarskih krogov Slovenije je, da na nam novi zakon ne bo prinesel tolikih olajšav. Imeli bomo sicer enoten zakon za celo državo, toda zopet sc bo ponovila stara pesem. Naš davčni aparat se bo pobrigal za najsigurnejše izterjevanje davkov, kar v drugih pokrajinah ne bo slučaj. Naj navedemo v ilustracijo razmer: Pri nas v Sloveniji zajame davek 70 odstotkov faktičnih dohodkov, medtem ko drugje samo 30—40 odstotkov ali pa šc manj. Statistično je nadalje dokazano, da so pred vojno v Belgradu plačali državni uradniki več davkov kakor vsa trgovina in obrt. Rezultat novega zakona bo: enak zakon, toda neenaka bremena. Dosedaj smo imeli razne zakone in neenaka bremena. Nadalje omenjamo še: Kako je mogoče zahtevati od vseh trgovcev in obrtnikov otvoritvene in sklepne račune bilanc, inventarja itd. To jc nemogoče že pri nas, kako pa šele bo n. pr. v Macedoniji. Ta zahteva prepušča zato da.enim organom silno veliko prostost v določitvi davku podvrženih zneskov! V sosednji Avstriji sc gibanje proti dohodnini v agrarnih krogih zelo razširja. Pred nedavnim smo čitali v »Grazer Volksblattu« zanimiv tozadeven članek, v katerem se najostreje obračajo proti dohodnini, ki preti zaustaviti vsak napredek k intenzivnemu gospodarstvu. Čemu naj se človek trudi, ko pa gre ogromni del donosa, ki ga zasluži z intenzivnejšim gospodarstvom, v davčno blagajno. Davki naj navajajo poljedelstvo k intenzivnemu gospodarstvu, naj pa ne zaustavljajo napredka! Na živinski sejem v Ljubljani 2. junija ie bilo prignanih 322 konj. 2 žrebeti. 45 volov, 82 krav, 20 telet, 344 prašičev. Prodanih j bilo 72 konj, 34 volov, 54 krav, 12 lelet, 279 prašičev. Cene: konji 5—12.000 Din par, voli I. po 9 Din, II 8.50, III. 7— Din, krave (debele) G—7.50 Din. krave (ldo-basarice) 4—5 Din, teleta 12—12.50 Din kilogram žive teže. Prašički 6—8 tednov stari po 500 do 600 Din par. Kupčija je bila precej živahna. Zaposlenost v rudarski ftrnki. Delavska zbornica je prejela od Trboveljske premogokopne družbe podatke o številu zaposlenega delavstva. Dne 1. januarja letos je družba imela zaposlenih 9.981 delavcev, dne 1. maja t. 1. pa samo še 7.380, ki so delali skrajšano. Kakor pripominja družba, je bilo reduciranih 1.600, ostali so šli prostovoljno (seveda s 300 Din mezde ne bodo ostali pri Trboveljski!). Po panogah je bilo delavstvo zaposleno dne 1. maja t. 1. sledeče (v oklepaju podatki z dne 1. januarja 1926): Kopači in učni vozači 2.490 (2.802). tesarji in zidarji 216 (314), sro.iniik in kurjači 423 (528), vozači 866 (1.327), delavke 408 (825). mladoletni delavci 33 (54), kovači in ključavničarji 311 (416), razni delavci 2.633 (3.715). izseljensko gibanje se ni dosedaj zelo razvilo. Odšlo je do konca maja samo 60 delavcev. Prijavljenih pa je delavski zbornici in borzi dela okoli 500 delavcev, ki se gotovo izselijo. Prijave so razbeljene po krajih sledeče: Trbovlje 165, Zagorje 70, Zabukovca 11, Kočevje 15 in Rajhenburg? (gotovo večje število). Anketa o gospodarski zbornici. Dne 3. t. m. se nadaljuje v nedeljo prekinjena anketa o gospodarski zbornici. Kakor čujemo, se diskusija vrti naiveč ckoli vprašanja, kdo bo vzdrževal gospodarsko zbornico. Ministrstvo trgovine in industrije je mnenja, da naj jo vzdržujejo zbornice. Zato izgleda, da ga ne bomo dobili tako kmalu. Mnenje je, da naj vlada vzdržuje zbornico: če hočem nasvete, naj jih plačam! G. Savič in slovenska industrija, V Jugoslovanskem Lloydue št. 122 z dne 2. t. m. piše g. M. Savič o delu ministrstva trgovine in industrije. Glede Slovenije pravi: : Kar se tiče industrijske politike napram Sloveniji, se lahko reče, da je največji del poslov oddelka (za industrijo in obrt; uredn. Slov. 0 posvečen industriji v Sloveniji, ker Slovenci največ pišejo prošnje in zahtevajo. Vse te prošnje in vsi interesi slovenske industrije so zastopani napram vsem in vsakemu z največjo voljo, v kolikor so bili upravičeni, vsi posli pa so dovršeni z vso mogočo brzino, z najboljšo voljo in z objektivnostjo.«: K tem stavkom smo slišali komentar: »Slovenci pišejo zato največ, ker so pač pismeni!.: — Čudno pa se nam zdi vendar le, da g. Savič ne najde boljših besed za opravičilo svoje industrijske, politike. Poduk o zatiranju hmeljskih škodljivcev. Hmeljarsko društvo za Slovenijo priredi poučno predavanje o zatiranju hmeljskih škodljivcev v Gotovljah. na praznik, dne 3. 6. 1926 popoldne, nedeljo, dne 6. 6. 1926 po prvem sv. opravilu v Braslovčah, ob enajstih na Gomiljskem in po večernicah v St. Jurju pod Taborom, Hmeljarji, pridite vsi! Trgoriui-ka pogodba med našo Kraljevino in Španijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pričela z nabiranjem gradiva za trgovinsko pogodbo s Španijo ter je razposlala vsem podjetjem, ki jih ima v evidenci, da stojijo v trgovinskih stikih z interesenti v Španiji, obširn okrožnice glede podatkov in predlogov za carinsko -tarifni del trgvoin.ske pogodbe. Podjetja, ki niso prejela take okrožnice, poživlja tem potom, da javijo" zbornici svoj naslov in obenem sporočijo predloge, ki jih imajo glede ureditve naših trgovinskih odnošajov s Španijo in njenimi kolonijami. Trgovinska pogodba med uatio Kraljevino in Belgijo. Po obvestilu ministrstva trgovine in. industrije v Belgradu sc imajo v kratkem pričeti pogajanja za trgovinsko pogodbo z Belgijo. V to svrho poživlja zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, ki stojijo v trgovskih stikih z Belgijo, oz. z belgijskimi kolonijami, da ji sporočijo svoje želje in predlogo glede bodoče ureditve trgovinskih odnošajev z omenjeno državo, posebno v carinsko-tarifnem, kakor tudi v železniškem prometnem oziru. Razglas. Gozdno ravnateljstvo v Ljubljani izpisuje v gozdih gozdne uprave v Bohinjski Bi- strici prodajo približno 380 plm3 mehkega porab-nega lesa in približno 2250 prni3 bukovih drv na panju ter v gozdih gozdne uprave na Bledu prodajo približno 3700 prm* že isdelanega smrekovega lubja iz letošnjih sečetij. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene z 100,— Din kolekoin in 10% vadijem naj se vlože in picer za razpis lesa in drv gozdne uprave v Bohinjski Bistrici do 10. junija i926. in za razpis lubja gozdne uprave na Bledu do 21. junija 1926 do 11. ure dopoldne pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani, Križanke. Obrazci ponudb in vsa pojasnila se dobe pri gozdni upravi v Bohinjski Bistrici in na Bledu. Kultura tobaka v Hercegovini. Letos je posajenih 120 milijonov sadik, lani jih je bilo le 115 in pol milijona. Občni zhur. Tovarna ogledal in brušenega stekla - Kristal:: d. d. v Mariboru dne 22. junija t. 1. ob IG. v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru (bilanca 1925; volitev upravnega in nadzorstvenega sveta). Državue finance v decembru 1925. V decembru 1925 so znašali državni dohodki 1.242.1 milijona Din, izdatki pa 1.067.8 milijona Din. Ii dunajskega bankarstva. G. Markus Rotter, znan tudi pri nas (Slavenska banka), je odstopil kot general, ravnatelj dunajske Liindeviianke. Odstop je v zvezi z mahinacijami pri »Br.nner-Maschinenfabrik«. Mednarodni železarski kartel. V mesecu juniju se vrše v Švici pogajanja za ustanovitev mednarodnega železarskega kartela. Pogajanj se udeleže: Nemčija, Francija, Belgija, Češkoslovaška, Avstrija in Poljska. Pogajali se bodo o kontingenti-ranju produkcije ter oddaje. 2. junija 1926. Denar. Zagreb. 13.50-13.54 (13.4975—13.5375), Italija 214.75-215.95 (214.11-214.25), London 275.14 do 276.64 (275.55—276.75), Newyork ček. 56.49— 56.79 (56.496—56.640), Pariz 187 zaklj. (184—186), Praga 167.80—168.80 (168.275-169.80), Dunaj 8 0075—8.0475 (8.0075—8.0475), Curih 10.9605— 11.0005 (10.96276—11.00276), Amsterdam 22.79 do 22.89. Curih. Belgrad. 9.115 (9.10). Pešta 72.20 (72.10), Berlin 122.95 (122.95), Italija 19.65 (19.575), London 25.115 (25-121, Ne\vyork 516.50 (516.18). Pariz 17.0125 (16.55), rPaga 153075 (15.30), Dunaj 72.9625, Sofija 3.75 (3.75), Bruselj 16.65 (16.55), Madrid 77.75. Amsterdam 207.35. Kopenhagen 136.25 (136.10), Stockholm 138.25 (138.27), Oslo 113.075 (113.05), Carigrad 2.8425. Duuaj. Belgrad 12.46, Kodanj 186.05, London 34,37, Milan 26.90, Nevyork 706.25, Pariz 23.34, Varšava 61.05. Valute: dolarji 707.60, angleški funt 34.31, francoski frank 23.37, lira 27.12, dinar 12.435, češkoslovaška krona 20.88. Praga, Devize : Lira 128.675, Zagreb 59.515 Pariz 111.175, London 164.05, Newyork 33.70. Knjige. VREDNOSTNI PAPIRJI. LJubljana. 1% investicijsko posojilo 75.50— 76.50, vojna odškodnina 304—306, zastavni listi 20 do 22, kom. zadolžnice 20—22. Celjska 194 den., Ljubljanska krediina 175—200, Merkantilna 100 do 102 zaklj. 102, Praštediona 865—868, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165—175. Strojne 70 den., Trbovlje 288—305, Vevč« 100 den., Nihag 25 bi., Stavbna 55—65, Šešir 103-104, zaklj. 104. Zagreb. 7% invest. posojilo 74—75, agrari 41—43, vojna odškodnina 303—303.50, junij 306— 307, julij 311 bi., Hrv. e=k. 101—102. Kred. 104— 105, Hipobanka 57—58, Jugobanka 93—94, Praštediona 865—867.50, Riiečka .Etno-. 135 zaklj., Slavenska 50 zaklj., Srpska 131—132, Zem. Bos. 125 do 130, Šečerana 250 -260, Nihag 28 bi., Gutmann 220—230, Slave:; 110—125, Trbovlje 300—310, Vevče 102—110. Slavonija 35—86. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 800.000. Živno 705.000, Alpine 221.100, Greinitz 114.000, Kranjska industrijska 250.000, Trbovlje 396.000, Hrv. esk. 116.000 Levkam 123.800, Hip. banka 715.000. Avstrijske tvoVnice za dušik 220.000. Gutmann 280.00, Mundus 1,108.000, Slavonija 40.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm, fco nakl. postaja 190—200, Trami, 3/3 do 5/6, fco meja 290, Deske, 18 mm, 24 mm, paralelne, monte. fco meja 500 den., Bukovi pragovi, 2.60 m, 14X24, fco meja 38 bi., Testcni, mcn'.e, teo meja 530. Žito in poljski pridelki: Pšenica, 76 kg, 2% primesi, fco bačka postaja 310, bi., Koruza bačka, fco vagon nakl. posta ia 138 bi.. Koruza sremska, fco vag. nakl. post. 145 b!., Koruza sremska, fco vagon dolenjska postaja 1 vag. 180 zaklj., Koruza inzuhmka, drobna, fco vagon Beltinci 165 bi., Oves rešetani, fco vag. nakl post. 185 bi.. Ajda domača, fco vagon nakl. post. 255 bi., Proso rumeno, fco vagon slov. post. 200 bi., Rž, fco vagon slov. post. 200 bi.. Koruza činkvintin, fco bar. poslja 215 bi. kotlarji 9 in 22; urarji 31 in 44; zlatarji 16 in 136, od teh samo v Celju 114 zlatarskih vajencev in celo tudi nekaj vajenk, pasarji in srebrarji 6 in 14, elektromonterji 40 in 108, graverji in izdel. štampiljk 7 in 10, žebljarji, puškarji, nožarji, izdel. inštrumentov, pilarji, optikarji, livarji, izdel. kos in srpov, izdel. pločev. izdel., kovinski strugarji, izdelovalci žičnih tkanin, razni instalaterji in monterji; skupaj 35 mojstrov in 145 vajencev. V lesni stroki: sodarji 84 in 118; podobarji 8 in 13; tesarji 12 in 30; Žagarji 14 in 17; košarji ali pletarji 5 in 11; stolarji, sitarji in rešetarji, bičevniki, lesni strugarji, izdelovalci harmonik in orgel, ščetarji; skupaj 25 in 34 vajencev. V oblačilni stroki: modistinje 50 in 120, klobučarji 13 in 15, krznarji 9 in 23, ple-tilke 33 in 85, tkalci 8 in 77, vezilje, izdel. kravat, vrvarji, čipkarice in tekstilija skupaj 13 in 46 vajenk. Cer&veni vestnilc SPORED PROCESIJ? PRESVETEGA REŠNJEGA TELESA V STOLNICI V LJUBLANI. Ob osmih slovesna pontifikalna maša. Ob pol devetih se prične ob vedrem vremenu pomikati procesija, ki gre: Pred Škofijo, skozi Stritarjevo ulico pred frančiškansko cerkev, I. blagoslov. _ Skozi Wolfovo ulico, mimo Zvezde, Gosposko ulico pred križevniško cerkev, II. blagoslov. _ Skozi Križevniško ulico, čez Šentjakobski most pred šentjakobsko znamenje, III. blagoslov. — Po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo, IV. blagoslov. Razvrstitev. I. Šole: 1. Tretja mestna deška osnovna šola. 2. Prva mestna deška osnovna šola. 3. Prva deška meščanska šola. 4. Trgovska šola. 5. Pripravnica z deško vadnico. 6. Realka. 7, Državna realna gimnazija na Vrtači. 8. Državna realna gimnazija na Poljanah. 9. Prva državna gimnazija. II. Društva: 1. Prosvetna zveza z zastavo. 2. Krekova mladina in krščanski socialisti. 3. Krščansko žensko društvo. 4. Katoliško mlade-niško društvo. 5. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. 6. Akademična društva »Danica«, »Zarja« in »Borba«. Starešinstvo. III. Ženske Marijine družbe: — 1. Dekliška Marijina družba iz Lichtenthurma. 2. Dekliška Marijina družba iz Križank. 3. Uršulinska tretja kongregacija, 4. Kongregacija Marije Pomočnice. 5. Stolne kongregacijc z zastavo. 6. Uršulinska notranja kongregacija. 7. Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih. IV. Bandero Naše Ljube Gospe. — Ženske svetilke. _ Udeleženke v narodnih nošah. V. Bandero presv. Rclnjega Telesa. Moški svetilci. Moške Marijine družbe. Stolna Vincen-cijeva konferenca. VI. Dečki in deklice. VII. Prvi oddelek vojaštva z godbo. VIII. Mestni magistrat. Trgovska zbornica. Uradništvo. Univerza. IX. Oo, frančiškani Duhovščina. Presvetli z Najsvetejšim. X. Veliki župan z uradniki in častniki. XI. Drugi oddelek vojaštva. Verniki po ulicah, kjer se pomika procesija, naj pokažejo spoštovanje do presv. Rcšnjega Telesa s tem, da okrase in razsvetle okna na ulico. Občinstvo se naproša, da s prehodi čez ulico ne trga procesije. Krščanski takt zahteva, da verniki pokleknejo, ko gre mimo Najsvetejše. Sv. maše so od 4 do 8 vsake pol ure. Po slovesni osmi sta šc dve tihi sv. maši: ob 9 in pol 12. * Romanje na T/sat. Kat. prosvetno društvo na Homcu, p. Radomlje tem potom sporoča vsem pri-glašencem za romanje na Trsat, da je polovično vožnjo na Sušak ministrstvo snobračaja dovolilo. Zavzel se je za to g. poslanec Štrcin. Kakor hitro dobimo od glavne direkcije državnih železnic še , dovoljenje za poseben vlak, kar upamo v nekaterih dneh. potem damo takoj natisniti izkaznice in jih razpošljemo vsem priglašincem. Oni, ki še niso poslali 50 Din za parnik in društvene stroške, naj to čim prej store. Kogar veseli, da poroma na lepi Trsat in napravi prijeten izlet na Jadransko morje, je še čas za priglasitev. Naslov: Kat. prosvetno društvo na Homcu, p. Radomlje. Socialni v^stniU Vajeniška statistika za Siovenijo. (Nadaljevanje.) Po ekspoziturah Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Sloveniji šteje Ljubljana 1244 podjetnikov, ki zaposlujejo 2637 vajencev in vajenk, Maribor 854 in 1716, Celje 837 in 1517, Ptuj 530 in 835, Jesenice 336 in 608, Kamnik 246 in 3%, Kočevje 237 in 367, Kranj 398 in 698, Krško 579 in 889, Logatec 167 in 231, Novomcsto 386 in 616, Tržič 138 in 232, Zagorje 244 in 445, Gornja Radgona 326 in 485, Konjicc 265 in 404, Murska Sobota 600 in 870, Slovenjgradec 253 in 384 in Šoštanj 202 in 298; skupaj 6892 obrtnikov in 950 trgovcev, ki zaposlujejo 12.228 obrtnih in 1400 trgovskih vajencev in vajenk. Vajenci po rojstnih letih izkazujejo sledeče številke: rojeni leta 1912 — 86, 1911 — 934, 1910 — 2359, 1909 — 3072, 1908 — 2767, 1907 — 1747, 1906 — 1027, 1905 — 555, ostali so mlajši; za večje število pa sploh manjka rojstnih dat. Porazdelitev mojstrov in vajencev po strokah, ki jih v predidočem članku nismo omenili, je: Kovinske obrti: kleparji 97 mojstrov in 189 vajencev; mehaniki 52 in 185j Spori ATLETIKI, CELJE : ASK PRIMORJE. Danes, v četrtek, ob 17. uri ol> vsakem vremenu. Skoro po triletnem presledku nastopijo danes v Ljubljani celjski Atletiki, kateri so se v zadnjem času kvalitativno zelo dvignili. Gostovanje celjskih Atletikov je značilo jca Ljubljano vedno zanimivo srečanje, kar se pričakuje tudi danes. Atletike je dobro izvežbal znani dunajski reprezentativni igralec Duersehmidt, kateri nastopa sedaj pri prvorazrednem dunajskem profesionalnem klubu \V.A.C.-u. Njegovo dunajsko šolo je klub i danes ohranil, a vrzeli v moštvu dobro spopolnil. Prazno mesto Duerschmidta kot srednjega krilca je zavzel Aistrich, ki nastopa na tem mestu z uspehom, kar je tudi dokazal ob priliki medmestne tekme Ljubljana : Celje'. Nadalje spo-polnujejo krilsko vrsto še halfa Kuhen in Oresch-nig. Mogočen oslon ima moštvo v svojem obrambnem triju, kjer igra znani branilec Šaleker in Stožir, h mladi vratar kaže velike sposobnosti ter je predvsem njegova zasluga na lepem rezultatu navedene medmestne tekme. Napadalno vrsto tvorijo predvsem mladi, a ambicijozni igralci, ki so vsled svoje prodornosti in hitrosti zeio nevarni za nasprotnikova vrata. Kvaliteto Atletikov nam kažejo rezultati, ki so jih pred kratkim dosegli kot na primer proti mariborskemu Rapidu v Mariboru 1 : 2, a ob priliki zadnje pokalne tekme so svojega domačega rivaia SK Celje zmagali z 4 : 1. Tekma se odigra na igrišču ASK Primorje in sicer ob vsakem vremenu. Trening predtekmo igra SK Slavija z rez. ASK Primorja ob 15.30. NURMI TRENIRA. Če leti Nurmi enkrat ali dvakrat po 400 m, že dobro ve, za katero progo do 10 km je tedaj najbolj razpoložen. To sklepamo po času, ki ga je porabil za 400 ali 800 m. Ta način ga usposobi, da leti samo enkrat na teden do gkrajne meje. Moči ne zapravlja in hoče doseči nameravane uspehe na kolikor mogoče ekonomičen način. Med treniranjem gleda na uro samo dve minuti ali tri, »drugi deli so prosti za drugo hitrost'. Drugi tekači, ki niso takega treniranja vajeni, morajo leteti polovico ali dve tretjim proge v najhujšem tempu in vedo šele nato, kakšen bo končni uspeh. Ta časovni čut Je gotovo v zvezi z onim znanim smislom za čas, ki om nt primer usposobi, da zvečer na minuta lahko povemo, kdaj se bomo zjutraj zbudili. Čut za čas Je pri Nurmiju tako razvit, da takoj ve, če ga kdo hoče varati in mu zakliče napačne minute, kadar nima ure pri sebi. Uspehi novega načina treniranja so se kmalu pokazali: vse teke polka je dobil Nurmi, v času, ki se je zdel prej nemogoč. Bil je pn i tako na cesti kakor v gozdu ali kjerkoli, če je bilo treba n. pr. 20 km marširati, je rajši tekel kot hodil. Takrat so ga »odkrili«. V Helsingforsu so tekali vojaki po parku za stavo. Eden od njih je tako hitro priletel na cilj — k startu nazaj — in toliko pred drugimi, da so vsi mislili, da ni tekel po pravi progi. To je bil Paavo Nurmi in tedaj je prvič zbudil splošno pozornost Leto 1919. je bilo za Nurmija kot tekača od-ločivno. 10 km je pretekel takrat že v 32 : 56, 5 km pa v 15 : 31.5. Tedaj se mu j etudi prvič posrečilo, da je tekel 3000 pod 9 minutami, 8 : 58.1. Bil je torej že dober tekač, a še daleč proč od mednarodne elite. Pa je šlo naprej, in vsako leto je prineslo nove rekorde. Po izbirnih tekmah leta 1924 je Nurmi videl, da je v prav dobri formi, in se je priglasil za pariško olimpiado. Tek na 1500 in 5000 metrov je bil določen na isti dan, samo par ur je bilo vmes. Da bi videl, ali bo mogel nastopiti v obeh tekih, jc naj prvo sam poskusil, s samo 50 rfti— nutanii rnsd obema startoma. Najprvo je poskusil na 1500 metrov, tri ure so merile, vse so kazale 3 :52.6, nov svetovni rekord. Zgled Nurmijev je potegnil tudi druge za njim, in vsi, ki so tedaj z jim tekli, so dosegli takrat najboljši čas v njih življenju: 4 :00.9, 4 :04.7, 4 : 04.7. Če bi bila konkurenca hujša, bi bil končni rezultat gotovo še za par sekund boljši. »Samo 1500 m sem hotel teči v rekordnem času; 5000 m sem hotel teči samo. da poskusim, če bom mogel zmagati oba teka v enem dnevu. A tudi tek na 5000 m se je končal tako dobro, kakor nisem niti najmanje pričakoval. Nisem imel ure pri sebi, ker sem smatral tek itak samo za po-skušnjo.« Kako je tekel, pa v soboto. Nurmijeve mere: Velikost 174 cm, teža 65 kg, prsi 89 cm, stegno 50.5 cm, meče 35.5 cm. TURNEJA HAK0AH-E V AMERIKI. Odpotovala je. Vsega skupaj je igrala v Ameriki 10 iger. 6 jih je dobila, 2 sta bili neodločeni, 2 je zgubila. Goalov je napravila 32, nasprotniki 19. Zadnja igra, proti ameriškemu moštvu v Phi-ladelphiji, je pokazala tako veliko njeno premoč, da so se gledavci domačinom igravcem kar ro-gali. Gledavcev 30.000, za Philadelphijo rekordno število. Igre: Hakoah—Ne\vyorško moštvo 4 :0, H.— N. Y. Giants 0 : 3, H.—Providence 2 :2, H.—Spar-ta v Chicago 6 :1, II.—moštvo St. Louis 4 :2, H.—moštvo Chicago 2 : 3, H,—Brooklyn Wanderers 6 : 4, H,—Nev Jersey team v Newarku 3 :3, H.— N. York Giants 2 :1, H.—ameriško moštvo v Phi-ladelphiji 3 :0. ŽENSKI SP0RT NA FRANCOSKEM. Enakopravnost žensk se je v športu zelo pozno izvojevala. Tudi na Francoskem. Danes je pa šport v Franciji na zelo visoki stopnji, bodisi kvalitativno kot kvantitativno. O tenisu niti ne govorimo ne; to je oni spori, ki se je gojil v ženskih vrstah povsod najprej, kaj šele na Francoskem, kjer nam imena Lengleu, Broquedis in Coutos-lavos toliko povedo. Manj vemo o drugem športu. Francozinje gojijo nogomet; vsako leto se bije boj za prvenstvo, v dveh razredih, in za pokal. Poleg tega se vršijo tekme z Belgijo in i Anglijo. Hockey imajo Francozinje zelo rade. od vseh vrst sporla jim je najbolj simpatičen in ima zato največ prislašinj. 0 tekmi London—Park so prinesli listi tostran iu onstran Kanala cele stolpe poročil Francozom je tek cross-country prav všeč, vsak dan kaj beremo. In tudi ženske so navdušene zanj; bilo je nekoč v februarju, moker in mrzel dan, 45 jih je bilo za tek priglašenih, vse so prišle in so tekmovale, 7 km po blatu in snegu. Pri Parizu je majhen koketen stadion. ;Stade Elisabethc; tam kraljuje največji pariški d 8 m siri klub, »F e m i n a-Sp o rt«. Tako je tam kot v panju, nove članice prihajajo, ta plačuje članarino, ona bi rada to igrala, druga nekaj drugega itd. Prva tajnica Brule pripoveduje: >Nad tisoč členic imamo. Začetek je bil seveda težek, samo par pristašinj športa nas je bilo. denarja nič, sveta za športne prostore nobenega. Bile smo pa trdne, vztrajne in navdušene in smo zmagale. Ker je bil šport tedaj »moda«-, smo dobile kmalu zelo veliko članic. Večina je seveda brž izostala, ostalo je pa jedro resnih delavk, ki so se razdelile na vse naše odseke. Hitro se je naše delo izplačalo; začeli so se zanimati za nas, dobile smo visoko podporo, in sedaj je vse v prav dobrem razvoju. — Članicam hočemo vcepiti športnega duha. Priredimo jim najprvo splošni tečaj za telesno kulturo in za ritmično gimnastiko in jim vzgojimo čut za disciplino, ki je me ženske zalibog premalo poznamo. Športna disciplina je že zalo potrebna, ker se naše sestave tako hitro menjajo v nasprotju z moškimi; ta se poroči, druga gre po končanih študijah nazaj na deželo itd. Le stroga disciplina nas drži skupaj. Naše članice obljubijo, da bodo svoje otroke vzgajale zmeraj v športnem duhu.« In tajnica pokaže skupino slik na steni. Mlade matere vidimo in njih otroke; skačejo in tekajo po travi in pesku, bijejo žogo in se veselijo življenja, zraka in solnca. OrSLO"YENEO, dne 3. junija 1926. drugim na vrtu gostilne pri Sojarju. Sodeluje domžalska godba. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev prihodnjo nedeljo. Bog živil — Srenjski odbor. Naše tiifašivo Skupščina Akademske svete bo jutri v petek 4. junija ob 8. uri zvečer. Na sporedu je razgovor o počitniškem delu. Ker so počitnice pred durmi, zato je dolžnost vsakega akademika, da se sigurno in točno udeleži skupsčine. Slov. dij. »veza. Kakor je bilo že enkrat jav-ljeno se vrši 22., 23. in 24. avgusta zborovanje hrv. kat. dijaštva v Dubrovniku. Prehrana dnevno deset dinarjev. Kdor namerava potovati naj se zglasi do 15. junija. Vožnja polovična. Leos priredimo tečaj na Oljski gori v dneh 0.—11. avgusta. Natančnejši s po red objavimo kasneje. Naznanila Osrednja «veza javnih nameščencev in npo-kojencev sa Slovenijo sklicuje za nedeljo, 6. t m. javni informativni zbor, ki se bo vršil v Narodnem domu v Celju ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: Situacijsko poročilo glavnega odbora. Vabljen je vsak aktiven in upokojeni javni nameščenec, vse strokovne in krajevne organizacije brez izjeme pa so naprošene, da delegirajo na zbor tudi oficijelne zastopnike. Za glavni odbor O. Z.: M. Lilleg, predsednik. Šiška. Kat. prosvetno društvo iu pa tukajšnji >0rel< priredita v nedeljo, dne 6. junija izlet v Kamniško Bistrico. Odpeljemo se s prvim vlakom, ki odhaja iz Šiške ob 5.14 zjutraj. Zbirališče na državnem polodvoru. Za sv. mašo preskrbljeno. Vse članstvo, kakor tudi vse prijatelje naSili organizacij vabimo k skupnemu izletu v lepo gorenjsko naravo! — Odbora. Nemčija In Društvo narodov. Poročevalec pariškega »Tempsa« v Ženevi je sporočil svojemu listu, da je zvedel, da je ena največjih zaprek, ki so marca meseca bile onemogočile vstop Nemčije v Društvo narodov, odstranjena: namreč s tem, d« je Brazilija opustila svoj odpor proti podelitvi stalnega sedeža Nemčiji v zveznem svetu. Z nemške strani pa se nasproti tej vesti ugotavlja, da stvar še ni tako daleč dozorela. Nič še ne kaže, da je Brazilija svoje stališče izpremenila. Znano je samo, da so od strani Brazilije (kakor tudi od Španske) dana neka pomirjevalna zagotovila, toda absolutno brez vsake obveznosti. Dne 6. iuniia bo v Cerknici celodnevna prireditev Vrhniškega orlovskega okrožja. Potei;edforcm/a Izgubil se je v ponedeljek v Trzinu pri Domžalah pes, ki sliši na ime »Valdit; ima pasjo znamko S štev. 772. Kdor ga je naše! naj to sporoči proti nagradi na naslov: Triplat, Ambrožev trg 9, Ljubljana. Darovi Za poRorclre v Harijah, pošta Bisterza via Fiume je daroval bivši ondotni karat sedaj bene-ficijat na Skrručni č. g. F. Dežman vsoto 600 Din. Iskrena hva'a! Vremensko poročilo Meteorolo§ki zavod v Ljubljani, dne 2. junija 1926. Višina barometra 308'8 m Opazovanja Barometer Toplota 1 Uc!. vlogo | » r/n Veter ln brzino f m Oblnč-nosi Vrsta padavin V Ljub- krni | 0-10 oh opazovanju »mm 1107" ljani je L|oblfana (dvorec) 7 8 14 759-6 759-5 756-0 11-2 12-7 19-2 88 83 48 NE 0-5 SE 0-5 SSW 4 9 9 3 megleno 8-5 B se 21 /55-9 15-8 60 SW 2 4 s ^ g S Zagreb 8 759-1 13-0 91 W 3 10 dež 4-0 a —. Belgrad 757-7 15-0 95 W 1-5 10 13-0 L. '3 >2 > P Sarajevo 759-1 130 92 W 3 10 dež 4-0 Skoptfe 758-7 19-0 74 NNE 15 7 2-0 Z o. Dubrovnik 756-7 19-0 90 mirno 10 53-0 ° Praga 7 760-7 2*0 — SW 0-5 tO megla 4-0 Ajaiuiucici jc icuuuioii xia uiuiano yiauiuu. — vlsoiu zrac.ni uai< (Daromeier nad /ob mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Pregled vremena od (Podatki datirajo od 26. Nizki tlak (Kumbor 756) odhaja iz SHS v Rumunijo mestoma z močnimi vetrovi in nevihtami. Hladni val je na potu proti Danski (Frank-furt 767). Biskajskemu zalivu se približuje novi topli val (niz. tlak) z ojačenimi strujaml. — V Alpah je vedro in največ padavin beležimo v okrožju; FruS.ke gore. Toplota je v SHS nekoliko I padla, drugod porastla. 27. Nizki tlak krene v N (Irska 754), a visoki še vztraja od N morja do nas. — Večinoma je vedro; deževalo je v E SHS (v Belgradu naliv). Toplota je visoka v Franciji in Rusiji, v srednji Evropi nizka. 28. Nizki tlak v Šved i ji (751) izziva v La Manchu jačje vetrove. Visoki tlak se širi od Španije (760) z mrnim, večinoma vedrim, tuintam tudi z deževnim vremenom, vsled česar je hlad dosegel n. pr. v Kosovski Mitrovici 5°. 20. Nizki tlak prepluje celo N Evropo prodirajoč v nadaljnem k Črnemu morju z zmernimi strujami. Hladni val (vis. tlak) še mestoma vseeno občutimo (Tuzla 6°), dasiravno zapušča naše pokrajine; naročito globok je njegov vpliv v S Italiji (Napoli 4°). — Dan je večidel oblačen; vedro je v NE in SW SHS. Deževalo je v izvestnih predelih in malo. Toplota pada v N in S, v srednji Evropi raste. 30. Nizki tlak se razširja iz N k Črnemu mor ju ter vzbuja v La Manchu jake vetrove, segajoče vzdolž Podonavja do naše bližine. — Deževalo je vsled tega na mnogih mestih, tudi v SHS, razun Slovenije. Toplota neznatno raste. 31. Nizki tlak v Angliji je na pohodu v N (748); vzlic temu še traja živahno kretanje ozračja v La Manchu. — Na Balearih razsaja orkan. Vedro je samo nad doljnim Jadranom, deloma tudi v osrednjih delih SHS. Deževalo je v Sloveniji. 26. do 31. maja 1926 8. ure doličnega dne.) Pregled toplote v gorenji dobi: Spitsbergi . . . .... -3 _ -1 0 Leningrad . . . • • • . H 8 13 10 13 16 Moskva..... . . . . 17 15 ___ _ 17 14 Stockholm . . . . . . . 15 16 16 Varšava .... 12 15 '20 Budapest .... 13 14 17 16 15 Miinchen .... 10 15 13 11 13 Berlin..... 12 17 15 16 'IS Seydisfjord . . . 1 2 _ 3 f) London ..... 14 15 13 1? 25 15 16 15 13 17 16 18 18 18 Madrid..... _ 15 9 19 16 18 19 18 19 ?l Messina .... 19 2H 20 20 20 14 15 16 _ 13 Odesa..... — 18 17 18 19 Cankarjeva proslava v soboto 5. t. m. In v nedeljo 6. t. m. v mariborskem gledališču. 3839 A 54/26—12 Prostovoljna jov. dražba. V zapuščini po FILIPU GANDEJU, posestniku in pekovskemu mojstru v ŠoStanju št. 52, se bodo pri sodišču v Šoštanju dne 16. junija 1926 ob 10. uri frodala zemljišča vi. št. 599, 41 in 291, kat. obč. oštanj — to je na najpromet. kraju v Šoštanju — HIŠA s pekarno in prodajalno s potrebnim inventarjem, gospodarsko poslopje ter 8 vrtnih in travniških PARCEL — Izklicna cena in obenem najmanjši ponudek znaša za celo posestvo 137.304 Din. — Dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri okrajnem sodišču v Šoštanju med uradnimi urami. Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 29. maja 1926. Mizar. POMOČNIKA dobrega, i »čem.. Franc Goljar, Dravlje - Št. Vid, Sedlarski UČENEcT poštenih staršev, se takoj sprejme; prednost ima Ustt, ki se je že nekaj časa učil te obrti. Hrana in stanovanje v hiši. _ Naslov se izve v upravi »Slovenca, pod It. 3811. Gospodična iz ugled, rodbine, z večjim kapitalom, želi poročiti agilnega samostojnega trgovca, 35 do 45 letnega. - Pisma na upravo lista pod »Bodočnost«. Fant za snažem'e jedil. orodja, se išče. -Vprašati: Hotel Štmkelj. » ..................... Pfladenič sredniili let, trgovec in Inducirijalec, neomadeže-vane preteklosti, želi znanja v svrho ženitve z mladenko v starosti od 18 do 28 let, krščansko vzgojeno in ugled, staršev. Trgovsko in gospodinjsko izobražene imajo prednost. - Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, je poslati do 15. jon. upravi »Slovenca« pod: »Vigred«. 3710 ČRN PES volčje pasme, sc pogreša. Odda ali prijavi naj se proti nagradi na Karlov-ški cesti št. 18. 3709 Prodajalca (PRODAJALKO) manufakturne stroke. Samo prvovrstne moči naj so ponudijo pod »Poštni predal št. 157, Ljubljana«. Kompanjona z jamstvom in dobrimi referencami, sprejmem k dobro vpeljani tekstilni trgovini. - Ponudbe pod »Poštni predal Stev. 157, Ljubljana.« 3727 Pfltnllf z mehaničnimi I UIIIIIV predmeti, kateri stalno potuje, želi vzeti še kako drugo konfekcijo. - Ponudbe pod: -Potnih« 3799 na upravo. V-' ,■«.„> Pridobivale novih naročnikov! V globoki žalosti naznanjamo, da je naJa dobra, zlata mama, stara mama in tašča, gospa Ivanka Kornič v sredo dne 2. junija po kratki in mučni bolezni, pre-videna s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne mamice bo v petek dne 4. junija 1926 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Star! trg it. 9, na pokopališče pri Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v cerkvah sv. Jakoba, sv. Nikolaja in Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 2. junija 1926, Globoko žalujoče rodbine: Malčilia Me.gdič, Rozika Weber, hčerki. Anton Kornič, sin — in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Zahvala. Srčno se zahvaljujem vsem, ki so se me spomnili ob bridki izgubi mojega očeta, gospoda Ivana Avsenika pom. direktorja poštne hranilnici v Ljubljani Posebno hvalo sem dolžna rodbini Erženovi, katera mi je v (težkih urah zvesto stala ob strani, ter zdravniku gosp. dr. A. Slivniku v Radovljici. Dalje se iskreno zahvaljujem darovalcem krasnega cvetja in mnogoštevilnemu občinstvu, predvsem pa njegovim stanovskim tovarišem ter zastopnikom javnih uradov za spremstvo na njegovi zadnji poti. Z a p u ž e pri Lescah, dne 2. junija 1926 PAVLA AVSENIK. mm Vsem, ki ste jo poznali in čustvovali z njo, naznanjamo žalostno vest, da je danes ob pol 5. uri zjutraj Vsemogočni rešil dolgega in mukepolnega trpljenja našo nad vse ljubljeno, komaj 17 letno hčerko, sestro, vnukinjo, nečakinjo in sestrično Olgo Pogoreuc Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 3. junija t. 1. ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti na larno pokopališče. Rajnico priporočamo v večni spomin in molitev. V Šmarju pri Jelšah, dne 1. junija 1926, Žalujoča rodbina Josip Pogoreuc inšpektor finančne kontrole Nova križarska vojska otrok. Francoski spisal Henry Bordeaus. Prevedla K. H. 55 Ženi iz Pierrelongua, ki je razdelila mleko svojih krav in tudi sivk in o med sedem in dvajset križarjev, ki so odhajali, je rekel Lipe: »Dam vam, kar mi je dal papež.« »Kaj pa ti je dal papež?« »Besede, ki jih morate poslušati: Pristopite vsak dan in 5e ne morete vsak dan, čim največkrat mogoče k mizi Gospodovi 1 Za skodelico mleka vam bo dal Jezus svojo ljubezen.« »Za sedem in dvajset, mali,« odgovori starka, ki zna šteti. »Toda vidim, da si mu pravil o sivki, ki sem jo pomolzla.« In v dolino je prišla vest o njihovem prihodu še pred njimi: »Naši romarji so se vrnili. Vrnili so se iz Rima.« Ko pa so se prepričali, da manjka med romarji Tomaža, so zviteži zmajali z glavo: »Videli srno Tomaža, ko je odletel po zraku. Nismo ga videli, da bi bil prišel nazaj na zemljo. Stric Tomaž je čarovnik.« Vpili so o čarovništvu in nihče ni maral verjeti, da je bil Slric Tomaž postal kanucin. V gozdu Marije Kristine je Andrej pozdravil svoja drevepa in zopet vzel sekiro v roko. Če ga kdo vpraša, kaj je treba misliti o Rimu, mu rad pove svoje rimske v tiske: »Voli imajo dolge rogove in kavarna je prav tako velika kot ona v Termignonu. Toda vino zalcplja usta.« Pernuška se resno vmešava: »Pozabil si papeža, Andrej.« »O papežu se ne govori. Ubogi ljudje kot mi ne morejo govoriti o njem.« Učitelj je v šoli učil otroke tudi nekoliko o arhitekturi, kar ni v učnem načrtu: »Mi se moramo naučiti zidati. V zidanju se pokaže veličina človeka. On pušča nekaj za §eboj. Podirati je neumno in zastonjsko delo. In, da zidamo, moramo verovati.« Župnik je potegnil z gobo preko sedmero poglavitnih grehov in na pročelju so se zopet pokazale freske starega umetnika. V molitvi poravnava svoj dolg stari gospe iz Turina in vsako jutro se odpravi znova veselo na lov, na lov poln divjačine, na lov za človeškimi dušami. Lipe in Ančka sta bila nekaj dni predmet občnega nezaupanja in nepriljubljenosti. Mali otroci v šoli, razen Katinke in Jančka, so jima zavidali njuno slavo, in starši prav tako. Vprašajte vendar Girardko, ali vprašajte Fourchonko. ali jc res. da sta oba kri- žarja prejela obhajilo iz papeževih rok in Girardka in Fourchonka se vam bosta v obraz smejali. Mari mislite, da ste idijotki? veste kaj je na stvari, in si ne daste ničesar natvesti. Sta li bila Klavdij in Klav-dija na tem znamenitem potovanju? Torej, ker nista bila, kaj ostane od vse te zgodbe in kje bi bila enakost, če bi eni blesteli in drugi ne? Toda Katinka in Janček sta ohranila vero v Lipeta: »Nisva te zapustila. Šla bi bila s teboj, toda s silo so naju odvedli.« . Lipe ju je potolažil: »Ker nista mogla iti, bo Jezus prišel k vama.« Ko so minuli dnevi — zadostovalo jih je malo, kakor jih vedno zadošča za velike dogodke — je v vasi in v Maurieuni zakrilo pozabljenje križarsko vojsko otrok. Le Lipe in Ančka še čuvata zvesto svoj pobožni spomin. Kadar je mala deklica v skušnjavi, da bi se zlagala ali ne bi ubogala, se hitro potipa po licu, ki ga je papež pobožal. In Lipe vidi še vedno oni dolgi pogled, lei je počival na njem. In izpolnjujeta svetih besed najtežje naročilo, ono, katero večina zanemarja: Goreči v izpolnjevanju svojih dolžnosti... Konec. •O a A«jj> i a*""! M) H C , ti H C3 C*» ^ "-17 .. o o 1 d "--o g-P , S® £ ° •! b 1-1 .. — t? E o n xi -a a o> bč So-0 , % 1 55 g*!.S 5 v N I CJ 2 jS ; j v" c a S P I D« «4 ■ - ' »čs ® 5 = s S S..9.K a o.2 N 9 Bi 5, v < ._ 4?" g S © od • r § s e s50 s ® S 2 o I * sll^l f I A k. a CG> Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri lad. Barafia. 6/1 X«.}. ♦ + '»toV. f •itif..it»..'5t*..stf.x nčhanifrio umetno vezenje vi za-dorov, pregrinjal, perila, monograiuov. oblek Itd., A fluo belo In barvasto entlanje.ažurlranje, prcdtlshauje Plažeh A Mlheš, Ljubljana Dalmatinova ulica Sfev. 13 j; x| Edinobrezkonkurenčno podjetje,najfinejša Izvršitev. IV "Vi najnižje cene In najkulontnejsia postrežba, i '»Jv"'jri% "iJS"}"'!5 X Čebelarji, pozor! 6 dobro uljudenih Žnider-Sičevih panjev ima poceni raprcdaj TOMŠIČ, Polhov Gtadcc. 3812 Mizar, tovarna Lamprct v Šoštanju rabi tri prrovrst. JMIZARSKE ~m: pomočnike Starost od 30 tlo 35 let. Vljudno naznanjam cenj. odjemalccm, da sem se s svojo trgovino v Lcscab štev. 5 PRESELILA na št. 3, Za nadaljnjo naklonjenost se priporoča Franj3 Mlakar, naslednica, Lesce 3. V Trnovskem pristanu IŠČEM SHRAMBO za kolo in obleko za čas kopanja v opoldanskih urah. Ponudbe na upravo pod: »Ljubljanica« 3838. PARCELO PRODAM priprav, za manjšo vilo. Leži blizu Tivolija. Vprašali: Cesta v Rožno dolino št. 10 (Vrtača). Vrtne STOLE in MIZE za vesclicc in posebne prilike p o s o j u j e m po zmernih cenah. Gostilna »pri Lozarju«, Rožna ul. št. 15, Ljubljana. 3840 Parni stroj že rabljen, kupim za parno žago, od 15 do 25 KS. - Resne ponudbe se naj pošiljajo: Ivan ŠušterSič, lesna trgovina, Logatec. VELIKA ME-BLOVANA za 2 osebi, event. s hrano, s c takoj odda. — Rimska cesta 10/11., desno Trgov, potnik z večletno prakso, stroka poljubna, išče mesta. Najraje v Ljubljani ali v Mariboru. - Ceni. ponudbe na upravo lista v Mariboru pod: »Slovenija«. i stroj skoraj nov, malo rabljen, je naprodaj. - Nasiov v upravi lista pod št. 3821. Žimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljivel, otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobile najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tepetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). 2922 S prodajo cenih srečk morete brez vsak.1 iuvestl- j eijc na lahek način zaslu-j žiti dnevno 100 Din. lnte- ! resenti nuj pošljejo svoje, pomiri b« na: SUBOTIOA. poštni predal 43. 3S13 Stavbno podjetje ACtETTO & drugovi družba z o. z Maribor, Frančiškan, ul. LETOVIŠČE PENSION BCTTNER pri Sv. Lovrencu nad Mariborom na Pohorju, v ue-posredni bližini smrekovega požrla, v krasni logi. -Dnevna oskrba 3S Din; sobe z eno posteljo 300 Din, /. dvoma S00 Diu na mesec. Veliko kopališče za plava-njo brezplačno. - Prospekt proti vposlatvl 2 Din v znamkah. 3691 Proda se nova, enonadstr. HIŠA z vrtom blizu Rimskih Toplic. — Pojasnila daje HOTEL »NOVA POSTA« - RIMSKE TOPLICE. 3817 Celo življenje traja, — v par letih sc izplača WECK-ova priprava za vkuhavanie - Tovarn, zaloga: FRUC-TUS, Ljubljana, Krekov trg 10, - Tudi na obroke! DRVA-C E BIN Wotlova ulica l/II. - Telefon .Sli Trgovina ; meš. blaga sc s stanovanjem proda. - Pisma (po-I nudbe upravi pod St. 3802. Posestvo T(1 oralov, z veliko hiSo, pri Mariboru, za 1)5.000 Diu; v Mariboru gostilno in vilo proda Zagorski — Maribor, Tatenbahova ulica 19. 3829 Rabljeno POSTELJO železno ali leseno, z mo-droci in pernico, kupim. - Naslov se izve v upravi »Siovenca-r pod št. 3846. 2 otroška VOZIČKA športna, sc prodasta. — Lip, Reber št. 3/U. Razne stelaže in več drugih trgovskih stvari poceni proda Franjo MLAKAR - LESCE. žanitev. Fant v najlepši dobi išče znanja z gospodično, ki ima veselje do obrti in nekaj premoženja ali primeren prostor, lahko s posestvom v pritličju, v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Jezerce« na upravo »Slovcnca«. Diesel - motor 70 konj. sil, malo rabljen, kompleten, v najboljšem stanju, se zaradi povečave obrata proda. Resnim in zanesljivim kupcem se omogoči plačevanje tudi na obroke. -Pism. vprašanja na upravo lista pod štev. 3841. Drago Kostno galanterija, parfuruerija vrvar. in pletarsko blago Maribor, Vetrinjska 26 ; Hiša naprodaj. I Vsled rodbin, razmer sc proda v Starem trgu 1 ori Višnji ;'ori (Dolenjsko), hiša z lepim sad- vrtom in vrtom za zelenjavo ter njivo in gozdom. Pose-i stvo leži tik ob drž. cesti in je 12 min. oddaljeno od želez, postaje. Hiša je pripravna za kakšno obrt, svoječasno je bila v njej mizarska delavnica, ozir. bi služila vpokojencu kot miren dom. — Pojasnila daje iz prijaznosti g. Jos. Štepcc, župan in posestnik v Starem trgu pri Višnji gori. T. RABIČ lfo. Ljubljana DVE HIŠI v Trnovskem predmestju Ljubljane, z velikim dvoriščem in vrtom, se zaradi lastnikove odsotnosti prodasta za 140.000 Din. Pism. vprašanja pod šifro: »Gradaščica« St. 3797 na upravo »Slovenca«. Dvokolesa znamk Tribuna Diamant, Favor. Styria, Frera, Bianchi, Champion, Reoord, Prezosion. Leg-nano v zalogi, pnevmatika najfinejSe vrste Dunlop, Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. Ceniki franko, prodaja ua obroke. F. BAT JE L, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4 Nova KOSILNICA naprodaj. Poirve se pri: F. Pleterski, Vodnikov trg 5, LJubljana. 3793 Priporoča se železnina A. SUŠNIK Ljubljana, Zaloška cesta. šivalni stroj »SINGER« -»c malo rabljen, se ugodno proda. - Vprašati je: Ob Brodu Stev. 7 — Maribor. V NAJEM IŠČEM JtiBp- dobro idočo Z MEŠANIM BLAGOM, na deželi; udeležim se tudi kot DRUŽABNIK s kapitalom 100.000 Din — oziroma kupim HIŠO na deželi, pripravno za trgovino. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 3780. ADVOKAT Dr. JG5IP LAVRIČ vljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno V RIBNICI (pri .Praleriu') Razpis. TOBAČNA TOVARNA V LJUBLJANI razpisuje na dan 5. julija 1.1. ob 11. uri javno ustmeno licitacijo za prodajo raznih cdpadkov od železa, in to: starega litega železa od peči .... ca. 2.000 kg starega litega železa od mašin. delov , ca. 2.000 kg starega kovanega železa in pločevine . ca. 10.000 kg starega železa valjanca ...... ca. 1.000 kg stare železne žice ca. 500 kg starih nožev...... .... ca. 2.000 kg Intcresntom-tuzemcem je vložiti do 10. ure dneva licitacije kavcijo v iznosu Din 900.—, inozemcem v iznosu Din 1800.— v blagajno tobočne tovarne v Ljubljani. Razpisani materijal, kakor tudi specialni pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani. IZ PISARNE TOBAČNE TOVARNE V LJUBLJANI, " Tov. štev. 715/2 ex 1926, najboljši pravi Maršner-ovI šumeči limonad ni bonboni v vrečicah. — V2 Htra dobre Simonade za 1 Din se dobi povsod. G2avna zaloga: JOS. \ilTEel liublfrna. Sv. Petra £.13 Splošno kleparstvo. Vodovodna instalacija. NAZNANILO ! 61. občinstvu naznanjam, da sem PRESELIL svojo obrt iz Čevljarske ulice 4 v Hrenovo ulico 7 in se cenj. odjemalcem priporočam za nadaljnjo naklonjenost. L KOŠAK, Hrenova ulica 7. ,i(iiiiiiiiii!!!iui!:t:iniiiitHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiii!iiiiimiiimH mar|eške Joplice | priJCovem mestu [ idiličen ktaj v Jttški dolini od 15. uiaia otootjene. Sezona traja do konca septembra. | £ahke terme 27°, 29°, 30° Getzija. 1 priporočljive za revmatike s srčno hibo, nevrastenike in h^pertonike i, dr. 1 3"erme vsebujejo narauno ogljikovo kislino. 1 tfenzijon: hrana in stanovanje s kopeljo dnevno 2)in 46-—. Uprava. Šmiimiimiiin........................................................................ Vsi hočejo zlatnik, ki se nahaja v ZL9T0R06 TEHPEHTIHOVEM MILU. Poskusite tudi Vašo prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila! srečo in ■ sgljivi ka- 1 itega mila! m LADISLAV I. PREMELČ TRGOVEC MELANIJA SCHREY-EVA POROČENA DNE 3. JUNIJA 1926 BREZJE LJUBLJANA zastopnike V mestih, trgih in večjih krajih iščemo za prodajo brezkor.k. vsakemu trgovou, obrtniku, društvu In privatniku neobhodno potrebno;;a, v vsoh kult. državah patent, predmeta. - Pogoj vsestransko znanje ln takoj potreben kapital 600-1200 Din, Afftl, osebam laslguran velik zaslužek. Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod ..Nujno-' 3830 Dermena za čepe, gože, biče, bi-čevnikc, modne pasove, motvoz (špage), šmis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zidarje, štrange, cungeljce, pasove (gurtne), dreto nudi po najnižjih cenah tvrdka OsvaSd Dobeic, Ljubljana Sv. Jakoba trg Stev. 9. Pri Icošnfi se pije samo rastlinski ::: zdravilni liker ::: * E. JERAS in DRUG LJUBUANA - MOSTE Znižane cene in nai-večje skladišče dvo-J koles, motorjev, ši-1 valnih strojev, otro-^ škth vozičkov, vsakovrstnih nadome-l stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-hranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki tranko. WTHIBUMA" - F. B. L., tovarna dvokoles in otrošk.h vozičkov, Ljubljana Karlovska 4 Nepremičnine ceno naprodaj! 200 du-numov PRTMA NJIVE v enem kosu s hlSo: 2 sobi, kuhinja s hlevom in koruzarno, oddaljsno 2 km od postaje DragočaJ pri Banjalukl: 1 kos prima njiva, 35 dunumov na periferiji Banjalnko 1 kos primi) njiva. Vi duuumov na periferiji Banjalnko 1 kos prima njiva, .VS dunumov na periferiji Banjaluke 1 kos prima njiva, 16 duitnmov v mestu Banjaliika. ob roki Vrbas. more se izrabiti tndi vodno moč. J pritlični blSI, ona s 4 sobami, draga z 2 sobama in prit.iklin.-imi. s 5 duni zemljišča v mostu Banjalukl z elektr. razsvetljavo, vodovodom in izvrš. kanalizacijo. 2 ennnadstrnpnl hliil, moderno zgrajeni, v mestu Banjalnki. — Več blš, zemljišča, večja aH manjša posestva, vso v bližini mesta Banjalnko. J dnnum Jfl enak 100« kvadr. metrov. — lz prijaznosti dajo pojasnila A. BRLAICOVIČ — ZAOREB, Gundnllčeva 1, na katerega naj so obrnejo reflektanti. 3758 jSt> NA VAGONE in NA DROBNO butava in hrastova DRV9 ter BUKOVO OGLJE lastne produkcije, vsakovrsten OKROGLI LES, dalje TRBOVELJSKI PREMOG, MAVEC po konkurenčnih cenah pri tvrdki D. MARUŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra c. 40. Moški fini bokskalf nizki in visoki Din 198"« Pri „VOIKA", Mublians KazpoiUJa se tnal po pofitnem povzetju. ali VILO, na lepem prostoru v Ljubljani, KUPIM. - Ponudbe pod šiiro; »Hiša ali vila« upravi lista. GRICRR&MEJRC Samo Šele bu ]ova ul. 3 naj soli dn ša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija. Vodna moč od 100 KS naprej, že ali še ne zgrajena, z ali brez poslopij, SE IŠČE V NAKUP. Ponudbe pod: »Vodna moč« 3760 upravi. Edino največje in naimodern@3$e podjetje specielno te vrste v Sloveniji MegftariČ RaCŽO, lkiciwd Maribor, Glavni trg 21 Telefon inferurban 476 BrxoJawi; Meznarič Maribor Trgovci, zahtevajte ponudbe! Za Jugoslovansko tiskarno v Uubliani: Karol C>£. Izdaiateli: dr, Fr. Knlovee. Urednik: Franc Tersetflar. t