PoStnina v dr*«tvi SHS pavSalirana.
Stane:
Za celo leto.....K 30"—
za pol lefa......«  15'—
za Cetrt leta.....«    750
za  1 mcsec......«    250
Posamezna Stevilka 80 vin.
. UredniStvo   in   upravniStvo  je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovzu), prilliCje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Krvava stavka.
Ko se ]e pncela zeleznicarska stavka, smo bili prepricani, da jo bodo zeleznifiarji izvedli mirno in dostojno. Delavstvo je goto-vo upravi6eno tudi s stavkanjem poskusati, da doseze zboljSanje svojih zivljenskih pogo-jev, toda stavka ne sme biti nikdar nasilna in zlocinska.
Sedanja stavka je pa kmalu spoftetka prekoraeila dopustne meje, postala je iz mezdnega gibanja politicna stavka, katero so hoteli komunisti prav na boljSevi&ki na6in izrabiti v dosego svoje popolne zmage. Pri-6eli so boj za „sovjetsko republiko" v ruski obliki.
Brezvestni hujskaci so priceli vzlasti v Ljubljani hujskati svoje pristaSe k ropanju in pobijanju. V soboto dne 24. aprila t. 1. se je zbrala velika mnozica stavkujocih v pred-mestju Ljubljane in se je zacela pomikati proti srediStfu jtuesta. Zastavila jib. je 6eta oroznikov in straznikov. Mnozica pa je ho-tela s silo prodreti kordon. Vsled hujskanja kornunisticnih agitatorjev so zapeljani ijudje napadli oroznike, jim skuSali iztrgati orozje iz rok, iz vrst komunistov sta padla dva strela z revolver]em na strazo, komandant oroznikov je bil zadet v nogo, drugi oroznik je istotako omahnil v prah, zadet od strela zlocinske roke. V silobranu so oddali oroz-niki ve6 strelov proti napadajoci mnozici in oblezalo je na mestu deset mrtvih in sicer devet moSkih in en otrok, ranjenih pa je bilo 21 oseb. Boj se je vrSil ravno pred bolnico „LeoniSca." Iz Leonisca so prihitele usmiljene sestre in zdravniki ranjencem na pomoc.    Gospod konsistorjalni svetnik Janez
Nov solski zakon.
Okr. sol. nadzornik Pavel Flere.
V svojo mlado drzavo, v kateri smo se ujedinili Slovenci, Hrvati in Srbi, smo v vsej javni upravi prinesli vsak svojo dedscino iz drzave, v kateri smo ziveli prcj. V prvem hipu se ta uprava ni dala izpremeniti, ne da bi nastala zmeda in bi nihce ne vedel, katerih naredb naj se drzi. Dasi pa so mnogi od prevzetih zakonov in naredeb ze zastareli, danaSnjim razmeram neprimerni in potrebni preureditve, vlacimo Se staro dedS6ino s seboj, obenem pa se ze pripravlja nova ureditev, ki naj izednaci in razmeram primerno ust-vari upravo.
Tako dedScino imamo tudi v Solstvu, od katerega izvzamemo Se danes Solstvo, ki je za ves narod obvezno, t. j. danaSujo ljudsko solo. Pri nas v Slovaniji'se drzimo Se starega avstrijskega Solskega zakona, ki je z nekate-rimi izpremembami veljaven tudi za Dalma-cijo in Istro, Hrvatska ima svoj stari ljudsko-Solski zakon, pravtako Srbija, ki ga je raz-tegnila tudi na Makedonijo, svoj zakon ima Bosna in Hercegovina, Velika Vojvodina, Medjimurje in Prekmurje pa slabo ali dobro urejajo svoje narodno Solstvo po madjarskem solskem zakonu.
Kalan je prihitel podeljevat umirajocim za-krament sv. olja. Komunisti, med njimi zen-ske, pa so ga zaceli biti s pestmi, neka zen-ska ga je udarila s palico po glavi, da mu je kri oblila tilnik. Duhovnik je omahnil na tla. Usmiljene sestre, ki so obvezovale ra-njence, je tolpa opljuvala. Cloveku se jezijo iasje, ze ko eita ta porocila. Ali je res mo-goce, da so tudi nasi Ijudje ze tako po-divjani.
To so najznacilnejSe slike iz dosedanje stavke. Hvala Bogu, da je bila oblast mocna dovolj, in da je zaduSila v kali vse take ne-varne poskuse. Vlada je dala zapreti vse vodje komunisticnega gibanja v Ljubljani in drugod. Tudi pri nas v Ptuju je glavni agitator Roze na varnem.
Velika nasilstva so dalje izvrSili komunisti v Trbovljah in v Hrastniku. Na &elez-nico med Zidanim mostom in Hrastnikom so stavkujoci navalili hlode in skale. Ko je pri-vozil vlak, je moralo osobje v vlaku te ovire sproti odstranjevati. Pred Hrastnikom je bil vlak 24. aprila t. 1. napaden od vecje tolpe s kamni in streli. VojaSka posadka je mora-la streljati na napadalce. En napadalec je bil ustreljen, 2 ranjena in ujeta. Ko je do-spel vlak v Trbovlje, je bila postaja zasede-na od oborozenih delavcev, ki so imeli v okolici kolod.vora postavljene celo strojnice. Tracnica je bila iztrgana. StavkujoCi so ople-nih zivilski vlak.
Tudi pred postajo v SI. Bistrici so zlo-6inski komunisti poSkodovali menjalno napravo in je sko6il vlak s tira.
Danes je red povsod vspostavljen. Mocna vojaSka posadka je zasedla posebno premo-govni revir Trbovlje—Hrastnik, vlaki vozijo neovirano.
Velika nevarnost je od nas odstranjena-
Da tako stanje za dolgo casa ne more biti vzdrzno,ce hoce enotno prosvetnoministrst-vo, v 6igar podrocje Solstvo spada, imeti pregled in red, je jasno. In vsaj ena naloga stopa tozadevno pred zakonadajo, namrec ta, da vse to razlicno Solstvo izenaci.
NajenostavnejSe za. to bi bilo, da se od dozdaj obstojecih najboljSi zakon napravi merodajen za vso drzavo ; to pa ni mogofie iz enostavnega vzroka, ker od prej naStetih noben zakon ni toliko dober in primeren za vse okoliScine, da bi se mogel priznati za „na)bol]Sega." Ta ima pogreSke v tern vpra-Sanju, ta v onem in ti pogreSki bi kvarno vplivali na Solski razvoj v onem delu drzave, kjer je bila uredba dozdaj boljSa.
Drugi nacin izenacenja bi bil, 6e bi se iz vseh dozdaj obstojecih zakonov izbralo naj-boljSe in se tako ustvaril en enotni zakon. A tudi to ne bi bilo lahko mogoce, kajti vsi dosedanji zakoni zive ze lepo vrsto let in se niso izpremenili., kakor se je izpremenil cas, ki so ga preziveli, in s casom vred raz-mere. Dokaza imamo dovolj v starem avstrij-skem zakonu, ki ureja ljudsko Solo ze nad 50 let, a ureja ga vedno po istem nacinu, dasi so zivljenske razmere in potrebe danes clsto drugacne kakor so bile pred 50 leti.
Kako vidimo, za izenacenje obstojecega ni primerno, 6e bi se izena6ilo vse z enim od obstojecih zakonov, ni pa tudi primerno, da bi se iz vseh nekaj izbralo in iz tega iz-
Zalostno, da smo se zaceli ze pobijati med seboj. Ali res Se nismo zreli za svobodo, katero smo upali dobiti v novi lastni drzavi ? NaSe kmetsko ljudstvb naj pred vsem ne pozabi, da pomenijo ravno za njega komunisti najvecjo opasnost. Ako zavladajo komunisti, bo postal kmet zopet suzenj na svoji zemlji, delal bo roboto za gospode komuniste — kakor na Ruskem. —
Nevarnost je za sedaj, kakor smo povdar-jali, odvrnjena. NaSa dolznost pa je, da pre-precimo za vedno jednake dogodke. Strnimo se vsi, ki nam je na srcu blagor naroda, bla-gor domovine, v mocne enotne 6ete proti vsem razdirajocim elementom. Vstran mora, kar je gnilega, ce tudi — s silo.
j          Gospodarstvo.
¦                                                                                                                                                       •
'•mm................. .... ........    ..,                                                                         "
Napotki k letoSnjemu zatiranju peronospore.
V zadnji Stevilki tega lista se glasi zadnji stavek pod zgornjim naslovom „Ce bi nastopilo zopet hladno vreme (pod 15° C), tedaj lahko s prvim Skropljenjem Cakamo, dokler tako hladno ostane". Ker je med tern v istini postalo hladno, saj imamo po noci k vecjemu 8 do 10° C, se torej sedaj Se ne mudi Skropiti, pa6 pa bo treba to delo opra-viti takoj, ko bo zopet toplejSe. Ker pa se opaza, da mnogi vinogradniki Skrope drugo-krat navadno prepozno, kar je vzrok, da med prvim in drugim Skropljenjem naatopi pero-nospora, ne moremo dovolj opozarjati vino-gradnike, da naj ne odiagajo z drugim Skropljenjem predolgo, ampak naj opravijo to delo 10 do 14 dni po prvem. Skropimo pa lahko brez pomisleka med cvetenjem, ako razmere to zahtevajo, ker to nikakor ne Skoduje cvetju.
bora aestavilo novo. Zakonodaja in drzavna uprava se morata marve6 odlociti, da ustva-rita nov Solski zakon. Ta pa mora biti tak, da bo upoSteval naSe sedanje zivljenske razmere in potrebe in se bo oziral na to, kar so uceni raziskovalci spoznali za dobro in p:)trebno pri narodni izobrazbi. Biti mora tedaj naroden in moderen.
Preden za6nemo razpravljati o podrob-nostih teh naSih zahtev do zakona, Se dve, tri o zakonski obliki.
Rekli smo ze, da mora enotni drzavni Solski zakon izenaeiti Solstvo. Pri tern si seve-da ne smemo misliti Sole vsled zakona povsod tako enake, da bin. pr.ucitelj v Srbiji pod docela drugacnimi narodnogospodarskimi razmerami moral u6iti deco prav tisto in samo tisto kakor ucitelj v Sloveniji, kjer bo moral zopet biti pouk n. pr. na Gorenjskem drug kakor v Slovenskih Goricah itd. Solsko delo kot tako je notranje polje prostega duSevnega dela, uravnavajo ga le krajevne in prosvetne razmere, a ostane nevezano vsled zakona in naredeb. Isto kakor s poukom je z vzgojo, za katero zakon pafi lahko predpiSe sploSno smernico s tern, da oznaci v Solskem smotru narodnostno, versko ali drugacno vzgojo, ne more pa v tem oziru postaviti vsega Solstva do skrajnosti na isto merilo. Skratka : nemo-goce je vse Solstvo potisniti v isti klobuk, ker bi bilo tu premalo prostora za Solski razvoj,   kakorSen   je potreben zaradi razvoja
—    2    —
Tretje Skropljenje se naj vrSi 14 po drugem, to je po konCaneni cvetju, ko so jagode vidne. Nadaljno Skropljenje je odvisno od vremena. Cim vlaznejSe je vreme, tem veCkrat je treba Skropiti. Posebno se priporoCa po drugem in tretjem Skropljenju grozdjo posebej poSkro-piti na tak naCin, da en delavec odgrinja liste od grozdja, katero drugi po&kropi. Ko pride Cas Skropljenja, je pustiti vse drugo delo, kajti, da se nikjer zamuda tako bridko ne maSCuje, kakor pri Skropljenju, se ,]e iz-kazalo lani veC ko dovolj. Lansko leto je tudi mnogi zamudil skropiti, ker ni irnel po-vezano mladje ali pa, ker je Cakal lepSega vremena. Ne eno, ne drugo ne velja, Skropiti se mora pravoCasno in Ce tudi ni poveza-no ali Ce malo rosi; -toliko galice ostane vedno na listju in grozdju, da zabrani za prvo silo obolenje in ko nastane lepo vreme in ko sepoveze, je Skropljenje ponoviti. Skoda pa, ki jo naredimo v nepovezanem vino-gradu s Skropljenjem na ta nacin, da polo-mimo tu in tarn kako mladico, ni daleko tako velika, kakor lahko nastane, ako odla-gamo Skropljenje le radi tega, ker Se nismo povezali. Kar se tice galicno apnene zmesi, je Se v mnogih sluCajih videti, da se ne pri-pravlja s potrebno pazljivostjo. Navadno dodajo zmesi naSi vinogradniki prevec apna, tu in tarn tudi premalo galice. Niti to, niti ono ni umestno. Koliko ja treba galice, je bilo opisano v zadnji Stevilki. Ce je pa prevec apna, se uCinek galice zmanjSa; taka prevec apnena zmes naredi skorjo, ki razpo-ka in se odluSci, ko postane suha ter odpade. Sveze ugaSeno, mastno apno, brez zrnkastih primeskov je najboljSe. Koliko je primeSati apna, se naj doloca z rudecim lakmuspapir-jem, ki postane moder v istem hipu, ko je dovolj apna ali pa s fenolftaleinpapirjem, ki je bel in postane zivo rudeC pri zadostni pri-mesi apna. Pred poskuSnjo s temi papirji^je seveda zmes dobro premeSati in poskuSnje po dolivu malih koliCin apnenega beleza veCkrat ponoviti, sicer se lahko vzlic poskuSnje s papirjem prilijs prevec apna. Ti papirji se dobe v lekarnah, drogerijah in pa pri drz. kmet. kemicnem preskuSevali&Cu v Mariboru in bi si jih naj nabavile trgovine v vino-rodnih krajih.
Nepravilni sestavi galicne zmesi je pri-pisovati v mnogih sluCajih neuspehe Skropljenja ;   veCja   pozornost   je   torej na mestu.
EnostavnejSe je delo z „Bosnapasto," ki uCinkuje istoodstotna ravnotako, kakor ba-krena galica, pa ima pred njo to prednost, da ji ni treba dodjati nic apna, da je v par minutah pripravljena za Skropljenje, ker se odmerjena enostavno razmeSa v vodi. Nadalje je   to   Skropivo   brez peska, ne zamaSi torej
Skropilnic in je uCinkovito tudi, Ce stoji dalj casa, med tem, ko mora biti galiCna zmes vedno dnevno sveza. Edino napako ima, da se njena ucinkujoCa tvarina rada vsede na dnu posode. Treba je torej pridno meSati Skropivo ne leprifnalivanjuvSkropilnice, ampak je tudi Skropilnice veekrat stresti na hrbtu med Skropljenjem, kar pa ne dela nobenih tezkoC in se je le Cuditi, da se vinogradniki ne po-primejo bolj tega sredstva, ki ima pri istem ucinku toliko prednosti pred bakrcno galico. Vinarski inStruktor Zupanc.
naroda in njegovih gospodarskih in prosvet-nih razmer.
Dasi hoCemo enotni Solski zakon, en in isti za vso drzavo veljavni zakon, je ze iz prejSnjega razvidno, kako tezavno je, zacrta-ti meje zakonu. Zakon nikakor ne sme vse-ga odloCati sam, nego mora pripuScati svo-bodo, da v njegovem okviru odloCajo v po-sameznih, na razmere se obraCajoCih, sluCa-jih tudi Solske oblasti, Solski zastopi, uCitelj-ski zbori in posamezni ucitelji. Popolnoma svobodno mora pustiti notranjost duSevnega Solskega dela, urediti pa mora okvir zuna-njosti. Za pouk na pr. se pac lahko predpi-suje, kaj naj se uCi, svoboda pa mora biti dana za kako, ki se ureja le z obCimi smer-nicami. A tudi ta ureditev mora biti taka, da ne stoji v nasprotju s priznanimi znan-stvenimi naCeli, ki so merodajna za notranje Solsko delo.
Na prvi pogled tedaj pomen zakonodaje ni tako velik. Napraviti mora mejo in ogra-jo, Ki brani in Sciti, nareja jarke, preko ka-terih prehud razboritez ne more, ter postav-Ija kantonske kamene in kazipote. Predvsem mora urediti pojme „mojeu, „tvojeu, ustvari-ti gmotne in pravne temelje zunanjih Solskih okoliSCin, imenovati sodelavce in jim pove-dati, kaj morajo v svoji sluzbi vrSiti. Zivlje-nju v Soli, vzgojnemu in ucneinu delu, pri-pravlja postava varen in urejen prostor, pre-
Mezdno gibanje trg. pomofcnikov in zakonita odredba nedeljskega pobitka. Trgovski gremij je v seji dne 16. t. m. prizna) trg. pomocni-kom v poviSanje meseCne plaCe sledece tockft: Mezda za moSko osobje, ucenja oproSceni iz-uceni do 21. leta 800 K, od 25. leta 1200 K, preko 25. leta 1600 K. Za nastavljenke zen-skega spola do 21. leta 720 K, od 25. leta 900 K, preko 25. leta 1200 K. Odpustna od-poved se je sporazumno dovolila za cas 3 mesecev in sicer v enem letu (15. februarja, 15. maja, 15. avgustu in 15. novembra) v teku 6 tednov. Ako se nastavljenec brez po-stavnega vzroka oipusti, se mora istemu 3 mesecna mezda izplaCati. Dopust za po6itek se mora vsakemu nastavljencu obojega spola vseh kategorij dovoliti in sicer pri sluzbenem Casu od 1—4 let 14 dni, od 5—10 let 21 dni in crez 10 let 30 dni, orozne vaje se vStejejo kakor dopust. Za cas dopusta ali orozne vajo ima nastavljenec pravico do pol-nega niesecnega placila. Trgovski podjetnik, oziroma trgovec, kteri ima 2 pomoCnika, sme imeti samo 1 u6enca v svoji trgovini in trgo^ina, ktera nima nobenega potnoCnika, tudi ne vec" kot enega ucenca, oziroma va-jenca. Vsak uCenec, kteri je dovrSil svojo ucuo dobo, 3e ucenja oprosti in more najmanj pol leta v tisti trgovini zaposlen biti- Neiz-uceni pomocniki, oziroma pomoCnice se ne smejo v trgovinah nastavljati. Pri zborovanju gremija se je pokazalo, da ima Ptuj Se dovolj takih gospodov Sefov, kteri imajo umevanje in cloveSko srce za svoje sotrudnike in takim moramo priStevati v prvi vrsti naSega narodno zavednega trgovca Franca Lenarta, kteri je pri seji prvi povzdignil svoj glas za naS ob-stoj v casu te straSne draginje. Vsa Cast, slava in hvala mu ! — Dne 18. t. m. se je na Ptuju od pristojne oblasti vendar enkrat vpeljal nastavljencem zazeljeni nedeljski po-6itek, kteri v drugih mestih Jugoslavije ze delj Casa obstoji in se tudi v obcnem trgov-
skrbuje delavcu v Soli njegovo pravico, nje-gov kruh, ga 6uva znotraj ter mu dovoljuje prosto gibanje napram zunanjim motenjom. In niC veC. KakrSnegakoli vpliva od zunaj na znotraj, vpliva na vzgojno in uCno delo v Soli, pa ne sme postava dovoljevati niko-mur razen tistim, ki jih sama za to doloCi, t. 1. edino le Solskemu nadzorniStvu.
Pri tem vpraSanju se moramo pomuditi Se malo dalje. Mnogokedaj se namreC sliSijo take in enake besede : „Ti plaCujeS za Solo in ti moraS imeti pravico, da odloCaS o tem, kaj in kako naj se uCi!" Ne, prijatelj ! Ti plaCujeS tudi za sodiSCe, a ne boS si 'ezal kruha pravice sam, to opravi za to izuCeni sodnik; ti pomagaS z davki vzdrzevati drza-vi uradniStvo pri davCnem oddelku, pa si ne boS zato predpisoval davkov sam, temveC stori to v to doloCena komisija; in konCno vzdrzujeS tudi cerkev, a v njej ne boS imel besede ti, marveC v to postavljeni duhovnik. Kar omenjamo zato, ker je vsekakor treba povedati, da ne zakon in ne odredbe ne bodo odloCali, kako in kaj za notranje Solsko delo, marveC bodo dali le smernice, ka-zipot, ki pa ga postavijo v zakonu in nared-bam znanstvena naCela ter goapodarske in prosvetne razmere ; prva narekuje veda, pri drugih soodloCajo Solski zastopi.
Iz tega, da smo za zakon odloCili prav-zaprav le   malo snovi in   Se to   v   najSirSem
skem prometu ni pokazal v nikako Skodo. Trgovec in njegov pomoCnik nista kakor motorji ali kaki drugi stroji, ampak Cloveka, ktera potrebujeta tudi poCitka in miru, ker Bog je doloCil, da se 7. dan praznuje. Misli-mo tudi in smo zagotovljeni, da se bo naSe ljudstvo na dezeli in v okolici temu prilago-dilo, ker marsikaj smo se morali v nove razmere privaditi, kar pred vojno ni bilo zmisliti, vse gre, samo dobra volja mora biti.          J.
Gremij ptujskih trgovcev na obratno ravna-teljstvo Jul. 2el. Podpisani gremij ptujskih trgovcev prosi nujno ravnateljstvo juzne ze-leznice v Ljubljani, da se pred 20 dnevi ob-javljeni rok 6 ur za izkladanje blaga iz va-gonov podaljSa zopet na 24 ur, ker v 6 urah nikakor ni mogoCe iztovoi-iti jednega ceiega vagona in odpeljati od kolodvora. Ta naredba stoji v takem nasprotstvu s praktiCnimi de-janji, da mora ali prisiliti zelezniSke uradnike, da vestno vsake ure ne belezijo, ali pa, da bi stranka, katera priCakuje od kod kak vagon blaga, morala direktno z vozi in ljudmi Cakati vagon, da bi ga takqj iztovorili, in in Ce ima ta stranka samo par konjev, je to dejansko nemogoce, da bi se to v 6 urah zgodilo. Pri tem poldanska ura, ki se vendar mora dati prosto vsakemu delavcu za obed in tudi zivina se mora po dve uri hraniti. Ta naredba je tako kriCeCe nasprotna z res-niCnimi potrebami na vsaki postaji, da se moramo Cuditi, kako se je mogla izdati tako neprimerna in po dejamkih razmerah za iz-vrSevanje celo nemogoCa naredba. Ako se je hotelo 8 to naredbo zadeti veriznike, je ta naredba za trgovce neopraviCeno breme, posebno ker je dokazano, da se vagoni pred 24 urami tezko izpraznijo. Blagovoli se tedaj naj 24 urna doba za izlozenje vagonov zopet uveljaviti, in za poznejSo dobo pa se lahko poljubna   odSkodnina   tudi   v na'dalje doloCi.
Pozor! Po Haloaah hujskajo brezvestni hujskaCi ljudi, CeS, da naj gredo 1. majnika v Ptuj, kjer bo vsakdo dobil ali si lahko vzel blaga, kolikor bo jhotel. Opozarjamo ljudi, da naj ne gredo na lira in ne hodijo v Ptuj na uro gledat; kajti ti hujskaCi imajo ljudi za norca in jih hoCejo voditi samo za nos. Nekaj hujskaCev je zo pod kljufiem, drugi pa Se bodo sledili.
Zahvala. Komanda Dravske divizijske oblasti, brambni odsek v Ljubljani, poroCa z dne 31. marca t. 1, Stev. 10.049|Bo, da je kavarnar Janko VuCak v Ptuju daroval za vojne invalide in sirote znesek 80 K, ter se mu s tem v imenu vseh invalidov najtopleje zahvaljuje.
RazpiS. TobaCna trafika v Ptuju, Mino-ritski trg Stev. 5, je do 20. maja 1920 po-tom  javnega   nateCaja   razpisana.    Enoletni
obsegu, je razvidno, da priporoCamo za no-vi Solski zakon le okvirni zakon, ograjen prostor, primeren za svobodno kretanje. Za-koni, ki obravnavajo preveC podrobnosti, navadno niso najboljSi : presojevalec sluCajev po razmerah je z zakonom pretesno vezan in lKii je vzeta moznost lastnega presodka. A omenjeno svobodno kretanje v okviru za-kona sme biti po besedilu zakona le tako, da je vsaka svojevoljnost in vsaka nepostav-nost izkljuCena: Zakon mora biti toCen in jasen ter ne sme dopuSCati nikake dvoum-nosti. Biti mora tedaj tak, da izravnava razmere ; Ce Casih hipoma celo ovira razvoj, kar je pri mnogostranskem nasprotstvu do Sole tudi mogoCe, pa mora dovoljevati, da Soli prijazni Cinitelji z njim samim izsilijo na-predek.
II.
Ko smo tako premotrili obCe zahteve, ki jih imamo do Solskega zakona, se obrnemo lahko do posameznosti, ki naj jih vsebuje.
Prvo in najpoglavitnejSe za nas je vpra-Sanje : Kdo ima pravico in dolznost do Solstva ?
Da moremo na to vpraSanje doloCno od-govoriti, je potrebno, da pogovorimo to, kaj Sola pravzaprav hoCe, kaj je njen namen in pod katerimi pogoji ga lahko doseze.
Sola prevzame otroka, ki ja bil do tedaj
—    3    —
kosmati dobicek je znaSal 22.559 K 11 v. Poloziti ae mora, predno se ponudba izrofci, 2200 K jamScine.
Samoumor na ielezniSki progi. Dne 10. te-kocega meseca se je 22 let stara Ivana Vuga, uradnica taborificne uprave v StrniS6u, vrgla na zelezniSki progi blizu postaje Sv. Lovrenc na Dr. p. pred vlak, ki jo je po-polnoma razmesaril. Vzrok samoumora ni znan.
Zalostna irtev tihotapca Lojzeka Salamu-na iz SlavSine. Edini sin premozne vdove, se je podal pred nekaj tedni v Avstrijo z jajci, da bi jib. tam par vinarjev drazje pro-dal. Zalibog Lojzeka pa je zadela krogla iz vojaSke puSke ravno v glavo. StariSi, ne pu-Scajte svojih otrok na mejo, ker je Skoda mladega zivljenja.
Poiar. Dne 18. t. m. zjutraj nastal je v gospodarskem poslopju posestnika Adama Ornika v Trnovskem vrhu ogenj. Zgorelo je omenjeno gospodarsko in hiSno poslopje, zivez, ter gospodarska in hiSna oprava. Skoda znaSa priblizno 80.000 kron. Zavarovano pa je bilo za 1400 kron. Vzrok pozara se sa ni mogel dognati.
Polar v PrJStove. Dne 3. aprila t. 1. po-poldan je nastal v vinicarakem poslopju po-sestnice Gabrijele SelinSek v Pristavi, obfiine Slatina, ogenj. Zgorelo je omenjeno poslopje. ter zivez, obleka in drugo iinetje vinifiarja. Skoda znaSa priblizno 15.000 K. Zavarovano pa je bilo za 2400 kron. Vzrok pozara ni znan,   sumi   se   pa, da je v dimniku nastal.
Za uniSevanje hros&ev je dolocil okrajni zastop v Ptuju nagrado in dicer za liter uni-cenih hroSCev 20 vin. Te nagrade izplaCuje-jo Solska vodstva nabiralcem.
PolitiSne vesti.
Preki sod za veleizdajo in zlocme zoper driavo. LDU Beograd, 26. aprila. Na pred-log ministra za notranje posle je ministrski svet sklenil, uvesti postopanje po prekem sodu zoper veleizdajo in zlocine proti drzavi po § 85 kazenskega zakona.
Italijani popustili v reSkem vprasanju. Ob-novljena direktna pogajanja z Italijo. LDU Berlin, 26. aprila. Kakor porocajo iz Milana, je na podlagi Wilsonove spomenice z dne 9. deeembra Italija popustila v reSkem vprasanju.
LDU Berlin, 26. aprila. „Deutsche AH-gemeine Zeitung" javlja iz Lugana : Po za-nesljivem porodilu je Italija v reSkem vprasanju popustila. Priznala je, da se stvori nev-tralna obrezna drzava.
LDU Pariz, 27. aprila. Listi objavljajo nastopno brzojavko iz San Rema : Mirovna konferenca je prejela brzojavko od g. Trutn-bifia, ki izjavlja, da ni mogel poslati vesti, ker so brzojavne in   telefonske   zveze   preki-
izrocen le odgoji starsev, da za ga skupno s temi nadalje vzgaja in mu da zivljenje po-trebno izobrazbo duha. Namen sole je tedaj vzgoja in pouk. Vzgojo mu mora dajati ta-ko, kakrSno zahtevajo interesi one druzbe, za katero ga vzgaja; v nasem sludaju, kjer tvori narod svojo lastno drzavo, je treba, da vzgoji Sola otroka v prvi vrsti narodnostno. Pri tern pa rie sme pozabiti, da je tudi kot pripadnik svojega naroda ud vsecloveSke druzbe, zato mora Sola poleg narodnostnega gojiti tudi clovecanski, druzabni (socijalni) Cut. S tern pa vzgoja ni zakljucena ; treba je tudi, da se goje plemenita custva posa-meznika v odgovornosti napram sebi in na-pram drugim, da se vzgoji clovek iiravstve-no. Pri naSem slovenskeru plemenu sloni nravstvenost v obCe na verstvu, a te vzgoje nima cerkev sama v rokah. "Zato na tern me-stu lahko povemo, da priznavamo in smo zato, da tudi zakon prizna cerkvi pravico za sodelovanje pri vzgoji, da ga no more dovo-liti edino njej te pravice. Mora pa zakon od onega, ki prevzame dolznosti za Solo, zahte-vati, da upoSteva vsestransko vzgojo. Le v taki svobodi Sola res lahko doseze svoj vzgoj-
njene; ravnotako se zdi, da je v Jugoslaviji nastal notranji nered. Gospod Trumbic je prosil zato delegate, da ne sklepajo prej o jadranskem vpraSanju, dokler on ne stopi v direktne razgovore z Italijo. Nitti je izjavil, da se strinja s tern, da se ta direktna poga-njanja z Jugoslavijo zopet zacno. To vpra-Sanje se torej na konferenci v San Remu ne bo vec razpravljalo. Zavezniki bodo cakali, dokler se direktna pogajanja se koncajo.
Seja narodnega predstavm'Stva. LDU. Beograd, 27. aprila. 83. sejo zacasnega narodnega predstavniStva je otvoril prvi podpredsednik J dr. Ribar ob 16. uri 45 minut. Protokol je bil sprejet brez pripombe. Ko so bile te for-malnosti izviSene, je imel dr. Ribar krasen govor v spomin pokojnega predsednika dr. Draze Pavlovica. Nato je govoril predsednik vlade g. Protid in v imenu vlade izrekel narodnemu predstavniStvu sozalje ob smrti prvega predsednika. Ob 17. uri 15 minut je dr. Ribar zakljucil sejo in napovedal prihod-njo za jutri popoldne ob Sestnajstih z istim dnevnim redom.
Drustvene vesti.
Ptujska dramatiiina podruinica prosi p. t. igralke in igralce, da vrnejo uloge, oziroma knjige, katere se nahajajo Se v njihovih rokah, g. knjiznicarju.
Razno. 1..........................................................J
Cene na Dunaju. Na Dunaju stane naj-slabSa moSka srajca 200 K, navadna zimska suknja 6000 K, obleka po meri 8000 K, par crevljev J.000—2000 K, (crevljarski pomocni-ki zahtevajo 50.000—60.000 K letne place), deznik (ruarela) 1000 K, Sipa za navadno okno 100 K.
Nesreca z avtomobilom. V nedeljo se je zgodila na Gorenjskem pri Bledu velika av-tomobilska nesreca, pri kateri se je smrtno ponesrecil trgovec Komjanec Josip iz Pevme pri Gorici. Vsled slabe ceste je namrefj avto-mobil zadel ob ograjo ter se prevrnil. Vsled sunka so vsi pasazirji padli iz avtomobiia, kateri se je preobrnil, tor pokopal pod se omenjenega trgovca. Avtomobil je vozil g. Jakil ml.
Velika nesreia se je zgodila v soboto v Svetem v Komnu. Trije domaci fantje so pod vodstvom vojaSke straze odnaSali muni-cijo, ki je bila tamkaj nakopicena. Pri tem je iz neznanih vzrokov ncnadonia eksplodiral en zaboj in nato Se dva druga. Vsi trije fantje so bili pri tem tezko ranjeni; istotako tudi straza, ki je strazila delavce. Ranjence so   prepeljali   v   trzaSko   bolniSnico,   kjer  je
ni namen. Le v svoji lastni svobodi lahko racuni na to, da ji pri njenem vzgojnem delu lahko pomagajo starSi otrok, cerkev, javnost in drzava. Le v svoji lastni svobodi sine pricakovati uspehov, ker si njena vzgoja ne bo nasprotovala z vzgojo doma, ne z vzgojo v cerkvi in ne z ono v javnosti; a tudi le v lastni svobodi bo lahko poravnava-la preostra nasprotstva med vzgojo doma in vzgojo katerekoli druge strani. Tako svo-bodo pa doseze Sola lahko le tedaj, ce stoji pod mogocno zaScito ; a najmogocnejSo za-Scito v drzavi nudi lahho le ta sama. Zato iz vzgojnega ozira priznavamo pravico do Solstva drzavi.
Sola   pa   ima   tudi   nalogo,   da  daje za
I zivljenje potrebno izobrazbo   duha,   da   nosi
znanosti   in vedo med  prosti narod   za   nje-
gov prid, da Siri pismenost in prosveto.    Za
tako vsestransko razSirjanje,  za  tako   demo-
i kratizacijo izobrazbe pa skrbi lahko zopet le
] mocen cinitelj. Tak, ki svoj'obstoj lahko va-
| ruje na zunaj in na znotraj, ki odbija silo in
j brani pravico, ki mu je vsled   njegove krep-
! kosti   mogoCe,   da pospeSuje in goji duSevno
' in posestno blagostanje svojcev.   In tak mo-
eden   fantov,    namre6   Leopold   Furlani,   ie umrl za poSkodbami.
2ena pobila mo2a s sekiro. Velikonocno nedeljo zvecer je v Podgorju pri Kamniku, 30 letna Marija KordeS udaiila svojega mo-za, ki je lezal v postelji in bil pokrit z ode-jo preko glave, s sekiro po glavi. Presekala je odejo in zadala svojemu mozu na glavi globoko rano. MoL je imel Se toliko moci, J da je ube^al k soaedorn in jim povedal, ka-ko ga je hotela zena umoriti. Zverinska zena je pa med tem upila pred hiSo, da so napadli moza roparji in ga hoteli umoriti. Ubijalko, pred katero se boji vsa vas zaradi njene nasilnosti in maSSevainosti, so zaprli, mo^a pa oddali v bolnico.
Tatvina V cerkvi. V cerkvi vPliberku na KoroSkem sta bila ukradena monStranca in kelih. Tat se je skril v zvonik in tako izvr-Sil svoj posel nemoteno. Ker je cerkovnik vrata v zvonik zaprl, se je tat spustil po vrvi cez priznico v cerkev.
Davek za vojne ilobifike. Regent Aleksan-der je podpisal ukaz o upeljavi davka na vojne dobicke. S tem ukazom je zopet v ve-ljavi za6asni zakon na vojne bogataSe, ki je bil ie v avgustu prejSnjega leta na dnevnem redu v parlamentu. S tem davkom na vojne dobickarje je vendar enkrat uresni6ena stara zahteva.
Zlati reki o treznosti. 1. Treznost je od-reSilni kri2, postavljen na Kalvarijo cloveStva. 2. Treznost je podobna zlatemu potoku, ki nikdar ne usahne. 3. Treznost je vir zado-voljnosti in mirne vesti. 4. Treznost u?tavlja j ost prezgodnji smrti in revScIni. 5. Treznost J polni zepe in hranilnicc. 6. Treznost je dru-zinam solnce sre6e, ljubezni in miru. 7. Treznost prazni noriSnice, sirotiSnice, jece in bol-niSnice. 8. Treznost je usmiljena sestra za pijance.    9. Treznost unicuje pivske navade.
Pes — casino pokopan.   Da so  igrali v zadnji   svetovni   vojni   vcasih   tudi pai   pre-rejSnjo vlogo, nam prida Old   Jack,   pes 38. : angleSkega   peSpolka,   ki  je   bil   v Londonu j Sastno pokopan. Ta znameniti pes se je ude-i lezil vojne v Franciji, kjer je reSil na   stoti-i ne ranjencev gotove smrti. Ko je pozneje po-I ginil v Londonu, so ga vojaki z veliko Cast-jo pokopali pod nekim hrastom. Sam polkov-I nik se je udelezil   pogreba   in   se   spominjal ' zaslug zveste zivali.   Nato so zadoneli bobni ! in iz 12 puSk je pocila salva, kot zadnja cast ' slavnemu psu.    Na pogrebu so zaceli vojaki psu-junaku nabirati   za   nagrobni   spomenik.
¦                                                                                                                                                                                    •
Listnica uredniStva,
Dopisnike, katerih dopisi niso objavljeni v tej Stevilki, vljudno prosimo potrpljenja. Pride prihodnjiC.                         UredniStvo.
j gocen Cinitelj je zopet drzava. Zato ji tudi pri drugem Solskem namenu priznavamo pravico do Solstva.
Posebno pa ji priznavamo pravico do Solstva, namenjenega najSirSim narodovim plastem, t. j. do ljudskega in meScanskega Solstva.
Kdor pa ima pravico, mora prevzeti tudi dolznosti. V tem oziru smo bili pri nas do-zdaj prav na slabem. Avstrijska drzava si je
' pa5 lastila pravico do Solskega nadzorstva, dolznosti pa je oddajala drugim; tako je morala obSina skrbeti za Solsko sta7bo in za vse zdrzevanje domace Sole, dezela je morala placevati uSiteljstvo. Da to nenaravno razmerje nekako zakrije, je drzava dala „ljudstvu besedo pri Soli", kakor se je reklo. Ustanovila je krajne Solske svete, katerim je zato, da ti z denarjem domacih obcin skrbe za Solo, obljubila neko nadzorovalno pravico (krajni Solski ogleda), soodlo5evanje pri na-meScanju uciteljskega osobja (predlog kraj-nega Solskega sveta ob razpisu ucitelJ3kih sluzb) in Se nekatere take drobtine.
(Konec sledi.)
—    4
BOSS!
ae
=lt
3L
MJ 9 Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, la uteklini zelodca in ftreves,
kronifinemu katarju zelodca in Sreves, 2olLnemu kamenu, hemoroidem in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljse sred-stvo naravno zdraviina voda „Roga&ka Siatina."
Roaaska Siatina
najvecje in najmodernejse zdraviliSce v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrothe-rapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopelji z otihikovo kislino, solne, smreCne, parne, zracne, solncne kopeli in kopeii z vroCim zrakom. — VojaSka godba (42 moz med istimi absolvirani koservatoristi.) — Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v najvecjlh svetovnih zdraviliSCih. (Urnet-niSki koncerti, tombole, plesni venCki, gle-dali§ke predsiave, kino, izleii i. t. d.
Sezija od 1. majado 15. oktobra.
li
RaDncifefjsfoo,
VJ;
at
^>
OGLAS ODPRAVE „JADRAN" MARIBOR.
SOL
samo po vagonih, dobavlja takoj: U-  IN   IZVOZNA  TVDRKA
f ERDO 5EKT,^k«bok
^^ KOROSKd CE5T/1 2 J. HHH
BRZOJAVI : 5EKT, MdRIBOK.
TELEF. 265.
Univerzalno cistilo krvi
(prah)   se   dobiva   v   lekarni   „pri   Zamorcu"
Ph. Mr. RUDOLF MOLITOR v Ptuju.
Nekaj
\
DuUllJllll IBllJI, delani, Cevijarske potreb§6ine, raznovrstno drobno ali galan-terijsko blago, razlicni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajofci predmeti, dobe se .'.   vedno po primerni ceni v trgovini   .*.
J. N. Petersic v Ptuju.
S^ liili in ill tii i
po   ceni   $e   na   prodaj   v    trgovini   ALOJZ
brenCiC, ptuj, Panonaka ulica  9, vsak dan
od 14- do 16. ure.
Vinicar
z ve6 delavskimi moemi se sprejine za ZavrSe. Vprasa se pri g. HUTTER V Ptuju.
Misi - podgane - stenice - scurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolie preizku§ena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim misim K 8-—, za podgane in miSi K 8"—, za Scurke 10 K; posebno moCna tinktura za stenice 7 K; unicevalec moljev praSelc proti usem v obleki in perilu, proti miavljam, proti u§em pri perutnini 6 K; praSek proti rnrfesom 6 K; mazilo proti uSem pri ljudeh 4 in 8 K; maziio za u5i pri ?.ivini 4 in 8 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (unicevalec rastlin) K 6'—, PoSilja po   povzetju    Zavod  za eksport
M. JOnker, Zagreb 112,  Petrinjska ulica 3.                            ,
Delniska pivovarna v Laskem C-KlaTFt
DEKLE
poSteno In pridno, ki bi se rabilo pri tobacni trafiki kot prodajalka in za vsa douia-ca dela, se takoj sprejrno. Kje, pove upi'ava lista.
sprejme ve6 izurjenih
take, ki so izurj eni pri cepljenju doge.
50MUEY,
I    I.   vrste,   dobro   ohra-?   njen, so proda. V ra-i,   cun   bi   se   vzel  tudi „Fliigelhorn."    Naslov pove uprava lista.
na binkostni pondeljek, dne 24. maja 1920 ob   2.  uri  popoldan   v  posojil.  prostorih
z slede6im dnevnim redom :
1.   PoroSilo naCelstva in nadzorstva.
2.  Potrjenje racuna za I. 1919 in razdelitev Cistega dobi5ka.
3.   Citanje revizijskega porodila.
4.  Volitev dveh fclanov na5e!stva.
5.   Slufiajnosti.
V sluCaju, da bi ob5ni zbor ne bil sklepCen, vr§i se v smislu § 35 pravil eno uro pozneje drugi obCni zbov, kateri skiepa brezpogojno.
J. Klemen^i^.
J. Sinko.
NAZNANILO   OBRTI.
Naznanjam cenj. obCinstvu v Ptuju in okolici, da sem otvoril v Ptuju v Vezjakovi hlSI, Srbski trg 7, nasproti gostilne Kossar
loncarsko in pecarsko obrt.
Prevzamem  vsa  nova   dela   peci in Stedilnikov, kakor
tudi kmetske peci po najnizjih cenah.
Z velespoStovanjem
FRANC MIK&A, lon6arski in pe5arski mojster.
Gostilna z mesarijo
v Ptujski okolici se vzame v najem.   — Naslov pove uoriiva  „Ptujskega lista."
Knpim
mm is tr i tin Una 1*1
letnik 1918 in 1919 (Halozan). KAROL RASPER,
PTUJ.
DRUZABNICA
z nekaj tisoc kron se isce za  ti'govino z me-
Sanirn   blagom,   ali   se   da   v najem. Naslov
pove uprava „Ptujskega lista."
^ V NAJEM ¦»
se odda takoj v 1. nadstropju (Srbski trg 2) ena velika dvorana pripravna za  pisarniske   prostore.  NatanCneje ¦----se izve v trgovini LENART, PTUJ. ¦
Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak.
Last „Tiskovne zadruge v Ptuju."
Tisk: W. Blanke v Ptuju.