397

398

In memoriam

In memoriam

Arheološki vestnik 64, 2013, str. 397–407

Iva Mikl Curk (1935–2013)

Dr. Iva Mikl Curk izhaja iz ljubljanske meščan­ske družine in je bila deležna klasične izobrazbe, kar je dalo pečat njeni poklicni poti in oblikovalo prodoren način njenega razmišljanja. Sodila je k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novoustanovljenem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. V arheologijo je vnesla širok, danes ponovno zelo aktualen holisti­čen pogled na kulturno dediščino in ga udejanjala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življensko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in leta 1999 Slovenskega arheološkega društva.
Z dr. Ivo Mikl Curk sem začela sodelovati pred tridesetimi leti. V tem času je bila dr. Cur­kova že vodilna slovenska konservatorka, ki je s strokovnim znanjem sodelovala tudi pri mnogih jugoslovanskih projektih. Tik pred razpadom skupne domovine je prevzela predsedovanje ju­goslovanskemu komiteju Icomosa. Ko sem tedaj pod njenim vodstvom urejala dokumentacijo o arheoloških najdiščih na Republiškem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v prostorih starega uršulinskega samostana poleg Maximarketa, sem dobila priložnost seznaniti se tudi z njenimi številnimi arheološkimi raziskavami. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, v Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju in svoja spoznanja redno objavljala doma in v svetu. Napisala je veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. Njena konservatorska stališča so bila nekajkrat vključena v besedila mednarodnih konvencij.
Kasneje, ko sem v Mestnem muzeju sodelovala kot mlada raziskovalka v kabinetu dr. Ljudmile Plesničar Gec, sem imela priliko spoznati dr. Curkovo tudi osebno. Kot dobri poznavalki rimske keramike in Emone sta dr. Plesničarjeva in dr. Curkova postali moji doktorski mentorici in v njuni družbi sem se podala tudi na svojo prvo konferenco. To je bil mednarodni kongres društva za preučevanje rimskodobne keramike RCRF leta 1988 v Plevnju v Bolgariji. Če sem dotedaj poznala Ivo predvsem kot ugledno konservatorko in arheologinjo, sem jo od tedaj dalje spoznavala tudi kot prekaljeno raziskovalko rimskodobne keramike. Obe z dr. Plesničarjevo sta prijateljevali z mnogimi uglednimi člani društva RCRF. Éva Bónis, Olga Brukner, Klára Póczy, Dénes Gabler so bile le nekatere izmed njih. Dr. Curkova je bila znana po svojem natančnem poslušanju, kritičnem razmišljanju in suvereni diskusiji z danes že legendarnimi strokovnjaki, kot so bili npr. svetovljanski Howard Comfort, ugledna Maria Schindler, prijazna, a sila natanč­na Elisabeth Ettlinger, vedno za šalo razpoložen Hans-Jörg Kellner, malce nergava Collet Bémont in z drugimi avtorji še danes temeljnih razprav o rimski keramiki.
Posebno občutenje pripadnosti, morda neke vrste solidarnosti, jo je povezovalo s kolegi iz vzhodnega bloka, med katerimi smo imeli Slo­venci vedno poseben položaj. Diskusije z njimi, posebej z raziskovalci iz skupne jugoslovanske domovine, so bile bogate, iskrive in duhovite. Šale, seve, neprevedljive v kateregakoli od neslovanskih jezikov, so spremljale salve smeha. Tiste čase je za strokovnjake z vzhoda veljalo pravilo, da ni bilo konference brez referata, posterjev pa tudi še ni bilo. Sledile so ure dolgočasnega prebiranja podat­kov, statistik in togega ugotavljanja podobnosti z najdišči na zahodu. Na konference smo z veliko skrbjo in nemajhno tremo nosili na pisalni stroj napisane prevode referatov in diapozitive, neredko pa tudi kakšno črepinjo, ki je nismo znali klasifi­cirati. In trepetali, da bi se kaj nepripetilo, npr. da bi se listi ne pomešali med branjem referata ali se razsuli diapozitivi tik pred nastopom. Na tihem pa tudi, kako bo referat sprejet med kolegi, posebej tistimi z zahoda.V trenutkih napetosti je običajno priplavala na površje kakšna drobna anekdota, kot npr. o diapozitivih dr. Plesničarjeve, ki so se ji ob izstopu iz taksija usuli iz torbice naravnost pod kolo avtomobila. Je reklo hrsk in referat je šel v maloro. Ali pa denimo Ivina zgodba o Johnu Hayesu, ki se nikakor ni mogel naučiti, da je črka k na koncu, c pa na začetku njenega priimka in je ponavadi v konferenčni mikrofon vedno narobe napovedal njeno ime. Zadnja skupna konferenca, ki sta se je udeležili tudi dr. Curkova in dr. Plesničarjeva, je bila leta 1998 v Yorku z nepozabno gostiteljico Vivien Swan.
Ivini prispevki o keramiki, objavljeni v Aktih RCRF, v Arheoloških vestnikih in drugod, so izra­žali izviren pristop, kjer sta vedno prišla do izraza njeno izjemno poznavanje prostora in raziskovalska intuicija. Keramiko je v nasprotju s tedanjim usta­ljenim tipološkim in strogo kronološkim pristopom obravnavala s širšega vidika, s konteksta izvornega prostora in globljega razumevanja rimskodobne politične ekonomije. Seve, tu je dobilo posebno vrednost njeno odlično poznavanje domačih najdišč in raziskav, ki jih je kot vodja skupine za kulturno dediščino v Zavodu SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani dobro spoznavala pri svojem vsakdanjem delu. Iva je bila na prvem mestu raziskovalka rimske dobe. Predano delo z gradivom med njenim prvim službovanjem na Ptuju, v letih med 1958 in 1965, je Ivo zaznamo­valo za vse življenje. V tem času je nastala njena temeljna študija, doktorsko delo Terra sigillata in sorodne vrste keramike iz Poetovija, ki je izšla v Vukovarju leta 1969. Študija je še danes vredna vse pozornosti, saj prinaša pregled in celosten vpogled v uvoženo keramiko v Petovioni. Delo je odraz in sad Ivinega urejanja in revizije muzejske zbirke ter inventarizacije starejšega arheološkega gradiva v depojih. Ta čas je na Ptuju tudi izkopavala in opravila temeljito topografijo mesta in okoliša. Opravljeno delo je ostalo vse do konca življenja temeljni vir njenega znanstvenega spoznanja o Petovioni in ji omogočilo celostno razumevanje pomena zaledja in gospodarskih virov za rimsko mesto. Na tem znanju, ki ga je vse življenje vestno dopolnjevala, je zraslo njeno odlično poznavanje rimske vojske, pripadajoče ekonomije in vezane trgovine. Njene študije o gospodarskem pomenu Ptujskega polja za nastanek legijskega tabora v Petovioni so še danes veljavne in služijo kot dragocena podlaga nadaljnjim raziskovanjem.
Kljub pionirskemu delu, ki ga je dr. Curkova opravila na področju raziskav tere sigilate, pa je ni bilo najti med skupino avtorjev Conspectusa. Da drugačnost ni vedno zaželena, znanje pa je vse prevečkrat tudi prikrita oblika moči, je Iva zelo dobro vedela že tudi iz domačih logov. Do­stojanstveno je ubirala pot, ki ji jo je v veliki meri odrejala tedanja (kot jo nam sedanja) družbena in politična situacija. Kot dobra poznavalka klasič­nega sveta je vedela, da moč ostaja, spreminjajo se zgolj njene oblike. Moder človek pa vselej išče poti udejanjanja Dobrega. Ta njena drža je posebej prišla do izraza zadnja leta, ko se že oslabljena od bolezni ni umaknila, temveč je do zadnjega dostojanstveno delila svoje znanje z nami. Za Ivo je bilo znanje moralna obveza izobraženca in ne plen službenega ali družbenega položaja.
Mnogo izkušenj in veliko znanje so ji omogočili aktivno mednarodno sodelovanje na področju varovanja arheološke dediščine in prišli do izra­za pri domala vseh pomembnih konservatorskih posegih v Sloveniji. Pospešena gospodarska rast je od sedemdesetih let dalje z industrijskimi, grad­benimi in kmetijskimi posegi začela neustavljivo spodjedati arheološko dediščino. Številna zaščitna izkopavanja, neredko pravo uničenje najdišč, so odprla nova poglavja v konservatorski službi. Dr. Curkova se je s posebnim posluhom in modrostjo posvečala vključevanju arheoloških spomenikov v mestno okolje. Številni primeri dobre prakse, kot najdišča farna cerkev v Kranju, starokrščansko središče v Ljubljani, Ajdovščina in Hrušica, reševa­nje Simonovega zaliva in nenazadnje Školarice, so posreden in neposreden rezultat njenega širokega strokovnega razumevanja arheološke vede kot po­membne družbene sile. Že zelo zgodaj je vedela, da je dediščina predvsem družbeni dogovor. K temu je brez dvoma veliko prispevalo znanje, ki ga je Iva žela v življenjskem dialogu s soprogom dr. Jožetom Curkom, zgodovinarjem, raziskovalcem in sijajnim poznavalcem slovenskih mest. Njen mednarodni ugled in zavzetost sta pripomogla, da je bil po osamosvojitvi slovenski komite Icomosa sprejet kot enakovreden v družbo mednarodno priznanih komitejev.
Zavedala se je pomembnosti širjenja strokov­nega vedenja v javnosti in med prvimi pisala arheološka poljudna dela, med drugim Rimljani na Slovenskem, Sto zgodb arheoloških spomenikov v Sloveniji in številne vodnike. Z njimi je udeja­njala najzgodnejše oblike sodobnega heritološkega koncepta, ki temeljijo na dediščini kot družbenem pojavu in kot nedeljivi celoti spomenikov, pokra­jine in njenih prebivalcev. Iz izkušnje je vedela, da zgolj z zakoni ni moč zagotavljati uspešnega ohranjanja arheološke dediščine. Ključ uspešnosti so osveščeni ljudje.
Po odhodu v pokoj je z veliko vnemo nadaljevala svoje raziskovalno delo. Končno je nazadnje le imela čas za teme, ki se jim prej ni mogla posve­titi. Nastali so mnogi prispevki na temo pokopa, o vlogi ženske v rimski družbi, o rimskem mestu, ekonomiji in drugo. Pod nevsiljivimi naslovi so to male sinteze njenega velikega poznavanja in celostnega razumevanja rimske dobe.
Dr. Curkova se je rada odzvala na naša pova­bila, ko smo sprožili obravnavo arheološke dedi­ščine v muzejih. Z zadovoljstvom je spremljala naša prizadevanja za uvedbo doktorskega študija heritologije in novega predmeta Arheologija za javnost na dodiplomskem programu. Potrpežljivo je brala prve razprave in širokogrudno razdajala znanje. Znala je obzirno opozoriti na napake, a tudi pohvaliti. Na moje kritično razmišljanje v reviji Ampak je odgovorila po cezarjansko kratko in jasno, kot se klasicistu spodobi, z verzom: “Lev, dobro zatulil.” in s pripisom (Shakespeare, Sen kresne noči III). Nekajkrat se je pridružila tudi sestankom muzejskih arheologov in njene vselej zadržane, toda upoštevanja vredne pripombe so nas opozarjale na pomen strpnega dialoga. Moje ognjevite govore je znala duhovito, toda vedno prisrčno prijateljsko pogasiti s parolami v real­socialističnem duhu, kot npr. “Tovariši, odslej bo vse drugače!” Smeh nas je razorožil nepotrebnega naboja neučakanosti in nas (me) hkrati soočil z dejstvom, da je družbeni – in s tem tudi politični okvir vedno odprto bojno polje, kjer ob strokovni podkovanosti največ štejeta dialog in poznavanje družbenih procesov. To je prišlo do izraza tudi ob priliki, ko se je na dr. Curkovo obrnila na pomoč mlada doktorandka, ki je opravljala raziskavo o vplivu politike na ohranjanje arheološke dediščine v Ljubljani. Iva se je kljub napredujoči bolezni ljubeznivo odzvala in s tem omogočila vpogled v zakulisne dogodke iz danes tako malo razumljivega povojnega časa.
Z Ivinim odhodom so se zaprla vrata v odda­ljeno in v morda še dragocenejšo polpreteklost, ki nam omogoča razumeti ne le dediščinsko politiko, temveč tudi našo komplicirano sodobno slovensko družbo. Izgubili smo odlično poznavalko rimske dobe, priznano konservatorko z mednarodnim ugledom in častno članico Icomosa. Mnogi so z njenim odhodom izgubili srčno tovarišico v naj­boljšem pomenu te besede in globoko, gosposko žlahtno dušo. Ali kot je ob njeni smrti dejal dr. Milan Sagadin: “Njena blagohotnost, mirnost in trdna strokovna presoja so nam takrat, ko smo začenjali svojo strokovno pot, pomenili dragoceno oporo in vzpodbudo. Izkušnje in veliko znanje so ji omogočale, da je znala na probleme pogledati nekoliko z distance in jim s tem odvzeti ostrino trenutka.”
Poslovila se je Vestalka slovenske arheološke dediščine. Iskrena in globoka hvala ji za vse.
SIT TIBI TERRA LEVIS
Verena VIDRIH PERKO

Izbrana bibliografija Ive Mikl Curk

1956
M. L. Bernhard: Lampki starożytne. Muzeum Narodowe w Warszawie. Warszawa 1955. – Arheološki vestnik 7/3, 1956, str. 327-329.
Zofia Gansiniec: Geneza Tropaionu. Polskie Towarzystwo Archeologiczne. Biblioteka archeologiczna 5, Wars­zawa, Wroclaw 1955. – Arheološki vestnik 7/4, 1956, str. 477-478.
1957
Römische Forschungen in Niederösterreich. Band III. Carnuntina [...] 1956, Graz, Köln 1956. – Arheološki vestnik 8/1, 1957, str. 88-89.
1958
Arheološka izkopavanja v Dolgi vasi. – Svet ob Muri 3/1–2, 1958, str. 129-133.
1960
Ptuj. – Varstvo spomenikov 7, 1958–1959 (1960), str. 293.
Brestje. – Varstvo spomenikov 7, 1958–1959 (1960), str. 327.
Rabelčja vas. – Varstvo spomenikov 7, 1958–1959 (1960), str. 339.
Sp. Hajdina. – Varstvo spomenikov 7, 1958–1959 (1960), str. 342.
1961
Poročilo o sondiranju v Dolgi vasi pri Lendavi. – Arheološki vestnik 9–10, 1958-1959 (1961), str. 173-184.
Résumé: Rapport sur les sondages a Dolga vas pres de Lendava.
Izola. – Arheološki pregled 1, 1959 (1961), str. 103-104. Soavtorica: Elica Boltin.
Ptuj (Poetovio). – Arheološki pregled 2, 1960 (1061), str. 127-128.
Erich Swoboda: Carnuntum, seine Geschichte und seine Denkmäler. Dritte, neu bearbeitete Auflage. Römische Forschungen in Niederösterreich. Band I. Graz-Köln 1958. – Arheološki vestnik 9–10, 1958-1959 (1961), str. 192-193.
1962
Rimske najdbe iz Ptuja po letu 1954. – Arheološki vestnik 11–12, 1960-1961 (1962), str. 153-186.
Zusammenfassung: Römische Funde aus Poetovio (1954–1960).
Poetovijski četrti mitrej. – Ptujski zbornik 2, 1962, str. 212-218.
Ptuj, Varstvo spomenikov 8, 1960–1961 (1962), str. 211-213; str. 247-249.
Formin, Varstvo spomenikov 8, 1960–1961 (1962), str. 235-236.
Ptuj (Poetovio) - Antička nekropola. – Arheološki pregled 4, 1962, str. 163.
Novo odkriti spomenik rimskega materinskega božanstva v Ptuju. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgo­dovino 10/3, 1962, str. 187-189.
1963
Dva drobca steklenih posod z zlatom iz Petovije. – Arhe­ološki vestnik 13-14, 1962-1963 (1963), str. 491-495.
Summary: Two Fragments of Glass Vessels Adorned with Gold from Poetovio.
Poetovio, Ptuj - rimski nalazi. – Arheološki pregled 5, 1963 (1964), str. 93-95.
Poetovio (Ptuj) - Preseka i Ptuj - Formin - rimska cesta. – Arheološki pregled 5, 1963 (1964), str. 163.
1964
O podobi in zgodovini rimskega Ptuja. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 12/1, 1964, str. 74-75.
1965
K topografiji rimske mestne četrti na današnjem Zgornjem Bregu v Ptuju. – Arheološki vestnik 15–16, 1964–1965 (1965), str. 259-282.
Résumé: Supplément a la topographie du quartier urbain a l'emplacement de l'actuel Zg. Breg a Ptuj.
Bemerkswerte Reliefsigillata aus Poetovio. – Acta Rei Cre­tariae Romanae Fautorum 7, 1965, str. 75-80.
K sliki naselbinske keramike rimskega Poetovija. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 1, 1965, str. 75-86.
Zusammenfassung: Beitrag zur Siedlungskeramik des römischen Poetovio.
Ptuj. - Varstvo spomenikov 9, 1962-1964 (1965), str. 153; str. 183-184; str. 195-196.
Videm pri Ptuju, Varstvo spomenikov 9, 1962-1964 (1965), 158-159.
Ptuj. – Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 4 (Ljubljana 1965). Soavtor: Jože Curk.
1966
Keltski sledovi v duhovni in materialni kulturi antičnega Poetovija. – Arheološki vestnik 17, 1966, str. 417-420.
Résumé: Les traces celtiques dans la culture spirituelle et matérielle de l'antique Poetovio.
Poznoantično grobišče na Zgornjem Bregu v Ptuju. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 2, 1966, str. 46-62.
Résumé: La nécropole de l'antiquité avancée de Zgornji Breg a Ptuj.
Ciganska jama pri Željnah. – Varstvo spomenikov 10, 1965 (1966), str. 189.
Judovska hiša pri Moverni vasi. – Varstvo spomenikov 10, 1965 (1966), str. 194.
1967
Rimski napis z vnožja Ptujskega gradu. – Arheološki vestnik 18, 1967, str. 193-201.
Zusammenfassung: Eine römische Inschrift vom Fuß der Ptujes Schloßberges.
Poskus rekonstrukcije rimske stavbe na Zg. Bregu v Ptuju. – Varstvo spomenikov 11, 1966 (1967), str. 5-9.
Résumé: L'essai de reconstruction d'un bâtiment romain de Zgornji Breg a Ptuj.
Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland, Heft 35, Festschrift für Alphons A. Barb. Herausgeben vom Bur­genländischen Landesmuseum in Eisenstadt, Eisenstadt 1966. – Arheološki vestnik 18, 1967, str. 480.
1968
Gospodarstvo na ozemlju današnje Slovenije v zgodnji antiki. – Arheološki vestnik 19, 1968, str. 307-320.
Résumé: L’économie sur le territoire de la Slovénie actuelle dans la haute antiquité.
Beiträge zum Studium der Töpferwerkstätten im heutigen Slovenien (Jugoslawien). – Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 10, 1968, str. 5–10.
Einige Charakteristiken der römischen materiellen Kultur im nordwestlichen Jugoslawien. – Archaeologia Iugosla­vica 9, 1968, str. 49–54.
Terra sigillata iz Poetovija. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 4, 1968, str. 64-82.
Zusammenfassung: Terra Sigillata aus Poetovio.
Rekonstrukcija podobe antičnega Ptuja. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 16/2, 1968, str. 77-79.
Prispevek k poznavanju rimskih vodnih poti pri nas. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 16/2, 1968, str. 80-82.
1969
Terra sigillata in sorodne vrste keramike iz Poetovija. – Dissertationes 9 (Ljubljana, Beograd 1969).
Prispevek proučevanja rimske keramike k poznavanju go­spodarske zgodovine naših krajev. – Arheološki vestnik 20, 1969, str. 125-138.
Résumé: Contribution de l'étude de la céramique romaine a la connaissance de l'histoire économique de nos lieux.
Terra sigillata iz dolenjskih grobišč. – Razprave 1. razreda SAZU 6, 1969, str. 181–184.
Résumé: La “terra sigilllata” des nécropoles de Dolenjska (La basse Carniole).
Prispevek k proučevanju rimske loščene lončenine v Slove­niji. – Razprave 1. razreda SAZU 6, 1969, str. 185–194.
Résumé: Contribution a l’étude de la poterie romaine vernissée en Slovénie.
Gradišče nad Pivko pri Naklem. – Varstvo spomenikov 12, 1967 (1969), str. 100-101. Soavtor: Peter Fister.
Zgodovina arheološkega raziskovanja v Ptuju. – V: Poeto­vio-Ptuj. 69-1969. Zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici (Maribor 1969), str. 7-15.
Résumé: Histoire des recherches archéologiques.
Značilnosti materialne kulture Poetovia v I. stoletju n. št. – V: Poetovio-Ptuj. 69-1969. Zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici (Maribor 1969), str. 31-36.
Résumé: Caraktéristiques de la culture materielle de Poetovio au 1er siecle de notre ere.
Urbanistični razvoj antičnega Poetovija. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 5, 1969, str. 137-140.
Iz najstarejše zgodovine Sevnice. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 17/3, 1969, str. 139-140.
Iz tisočletne zgodovine Ptuja (Ptuj 1969). Soavtor: Anton Klasinc.
Prof. d-r Josip Klemenc. – Živa antika 19 (Skoplje1969). Posebni odtis.
1970
Urbanistične značilnosti rimske kolonije pri nas kot smernice za spomeniškovarstvene posege. – Varstvo spomenikov 13-14, 1968–1968 (1970), str. 23-28.
Résumé: Caraktéristiques urbaines de la colonie romai­ne chez nous comme directions pour la conservation des vestiges.
Charakteristiken des Terra Sigillata-Importes aus Rheinza­bern in den südwestlichen pannonischen Raum. – Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 11/12, 1969–1970 (1970), str. 5-7.
Dolga vas pri Lendavi. – Varstvo spomenikov 13-14, 1968–1968 (1970), str. 161.
Sevnica. – Varstvo spomenikov 13-14, 1968–1968 (1970), str. 166-167.
Izola. – Varstvo spomenikov 13-14, 1968–1968 (1970), str. 188.
Nekaj novih podatkov o rimski naselbini v Dolgi vasi pri Lendavi. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 6, 1970, str. 6-9.
Zusammenfassung: Einige neue Angaben über die römische Siedlung in Dolga vas bei Lendava.
Ptuj (Ljubljana, Ptuj 1970). Soavtor: Jože Curk.
1971
Predmeti iz obdobja selitve narodov v zbirki Ptujskega muzeja. – Arheološki vestnik 21–22, 1970–1971 (1971), str. 123-126.
Résumé: Quelques objets de la période de la migration des peuples dans la collection du musée de Ptuj.
Oblike ptujskih posod iz terre sigillate. – Časopis za zgo­dovino in narodopisje n. v. 7, 1971, str. 22-26.
Zusammenfassung: Die Formen von Terra Sigillata-Gefässen aus Ptuj.
Nekaj misli k naselbinski podobi rimskega Nauporta. – Živa antika 21, 1971, str. 273–277.
1972
Nekaj misli o poznoantični materialni kulturi v Sloveniji. – Arheološki vestnik 23, 1972, str. 376-383.
Zusammenfassung: Zum Studium der spätrömischen materiellen Kultur in Slowenien.
Fram. – Varstvo spomenikov 15, 1970 (1972), str. 152-154.
Ljubljana. – Varstvo spomenikov 15, 1970 (1972), str. 157.
Spodnja Hajdina. – Varstvo spomenikov 15, 1970 (1972), str. 159-161.
Vrhnika. – Varstvo spomenikov 15, 1970 (1972), str. 167.
Sp. Grušovje pri Slovenskih Konjicah - raziskovanje rimskih cest. – Arheološki pregled 14, 1972, str. 75.
Ohranjeni mitreji na Slovenskem. – Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 31 (Maribor 1972).
1973
Zur Datierung der Keramik der ältesten Siedlungschichten in Emona. – Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 14–15, 1972–1973 (1973), str. 125–127.
Vom Beginn der Römerzeit im nördlichen Jugoslavien. – Archaeologia Iugoslavica 14, 1973, str. 41–44.
Rimska keramika v Sloveniji (Ljubljana 1973). Soavtorja: Peter Petru, Zorka Šubic.
Vodnik za ljubitelja arheologije. – Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 42 (Maribor 1973).
1974
O preučevanju rimske lončenine iz središča Emone. – Situla 14–15, 1974 (Opuscula I. Kastelic sexagenario dicata), str. 239–242.
Zusammenfassung: Zu den römischen Töpfereifunden im Zentrum Emonas.
Hrastovec v Halozah. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 92.
Sv. Ana v Halozah. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 92.
Cirkulane. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 92.
Sedlašek v Halozah. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 94-95.
Stoperce v Halozah. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 95.
Žetale. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 163.
Majski vrh v Halozah. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 171.
Paradiž v Halozah. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 173.
Turški vrh. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 176.
Hrastovec pri Zavrču. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 181.
Čermožiše pod Donačko goro. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 184.
Formin. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 196.
Izola - Simonov zaliv. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 198.
Loka pri Črnem Kalu. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 200.
Vranje pri Sevnici. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 215-216.
Kranj. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 217.
Vareja v Halozah. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 244.
Formin, Ptuj - provincijsko - rimska nekropola. – Arheološki pregled 16, 1974, str. 69-70.
Nekaj novih podatkov o rimski naselbini v Dolgi vasi pri Lendavi. – Lendavski zvezki 2, 1974.
Balduin Saria in slovenska arheologija. – Časopis za zgo­dovino in narodopisje n. v. 10, 1974, str. 217–218.
1975
Arheološka najdišča Slovenije (Ljubljana 1975). Sodelavka.
Zapažanja o temni rimski kuhinjski lončeni posodi v Slove­niji. – Arheološki vestnik 24, 1973 (1975), str. 883-900.
Summary: Observations of Roman Dark Clay Cooking Pottery in Slovenia.
La nécropole de Formin. – Inventaria Archeologica Jugo­slavija 19 (Bonn, Beograd 1975).
Rimski vodovodi Ptuja. – Ptujski zbornik 4, 1975, str. 59-62.
Zusammenfassung: Die römischen Wasserleitungen von Ptuj.
Ob arheološkem topografiranju Haloz. – Časopis za zgodo­vino in narodopisje n. v. 11, 1975, str. 172-182.
1976
Poetovio I. – Katalogi in monografije 13 (Ljubljana 1976).
Utrdbe Nauporta ob Ljubljanici na Vrhniki. – Arheološki vestnik 25, 1974 (1976), str. 370-386.
Summary: Nauportus fortresses by the River Ljubljanica at Vrhnika.
Ob 9. Mednarodnem srečanju društva. Rei Cretariae Ro­manae Fautorum. – Arheološki vestnik 26, 1975 (1976), str. 13-14.
Preučevanje rimske keramike kot vir za slovensko krajevno zgodovino. – Arheološki vestnik 26, 1975 (1976), str. 178-181 (= Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 16, 1976 [Ljubljana 1976]).
Zusammenfassung: Studium der römischen Keramik als Quelle für die Ortsgeschichte Sloweniens.
Nekaj novih zapažanj o rimskih naseljih v Spodnjem Grušovju in Slovenski Bistrici. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 12, 1976, str. 16-30.
Résumé: Sur les habitations romaines de Spodnje Grušovje et Slovenska Bistrica.
K nastanku in prelomnicam v razvoju nekaj manjših rim­skih podeželjskih naselij v sedanji Sloveniji. – Materiali 15, 1976, str. 47–50.
Zusammenfassung: Zu den vereinzelten Entwicklungs­phasen einiger kleineren römerzeitlichen Siedlungen im jetzigem Slovenien.
Kaj nam govori pri nas najdena lončenina o rimskih navadah v prehrani. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24, 1976, str. 1-5.
Rimljani na Slovenskem (Ljubljana 1976).
Osnove za spomeniško valorizacijo znotraj večjih naselij iz arheoloških dob. Urbanizem Poetovia (Ljubljana 1976), poročilo RSS.
1977
Novo iz Formina. – Arheološki vestnik 27, 1976 (1977), str. 135-183.
Zusammenfassung: Neues aus Formin.
Einiges über die padanischen Sigillaten von Emona. – Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 17/18, 1977, str. 81–84.
Iz vsakdanje prakse varovanja arheoloških spomenikov. – Varstvo spomenikov, 21, 1977, str. 5-10.
Formin. – Varstvo spomenikov 21,1977, str. 209-214.
Ločica pri Polzeli. – Varstvo spomenikov 21,1977, str. 234.
Markovci pri Ptuju. – Varstvo spomenikov 21,1977, str. 235.
Ptuj, Rabelčja vas. – Varstvo spomenikov 21, 1977, str. 247.
Ptuj, Zg. Breg. – Varstvo spomenikov 21, 1977, str. 252-254.
Rimska mesta v Sloveniji - nekaj arheoloških in spomeni­ško varstvenih paralel. – V: Antički gradovi i naselja u južnoj Panoniji i graničnim područjima, Materijali 13 (Beograd 1977) str. 9-12.
Pota varovanja arheoloških spomenikov v SR Sloveniji [Savez društava konzervatora Jugoslavije] (Beograd 1977) str. 137-140.
1978
Poetovio v pozni antiki. – Arheološki vestnik 29, 1978, str. 405-411.
Zusammenfassung: Poetovio in der Spätantike.
K emonski keramiki. – Arheološki vestnik 29, 1978, str. 741-752.
Zusammenfassung: Zur Keramik in Emona.
Dokazi kontinuitete na rimski cestni mreži Slovenije. – V: Putovi i komunikacije u antici, Materijali 17 (Beograd 1978) str.
Rimska amfora in mortarij. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26, 1978, str. 1-4.
M. Schindler, S. Scheffenegger, Die glatte rote Terra sigil­lata vom Magdalensberg, Kärntner Museumsschriften 62, Klagenfurt 1977. – Arheološki vestnik 29, 1978, str. 777-778.
Osnove za spomeniško valorizacijo znotraj večjih naselij iz arheoloških dob. Urbanizem Peotovia (Ljubljana1978), poročilo RSS.
1979
Terra sigillata iz emonskih grobišč. – Arheološki vestnik 30, 1979, str. 339-371.
Zusammenfassung: Terra sigillata aus den Gräberfeldern von Emona.
Rimska lončenina z nekaterih emonskih najdišč. – Arhe­ološki vestnik 30, 1979, str. 372-387.
Zusammenfassung: Römische Keramik von einigen Fundstätten in Emona.
Relazioni e influenze della Magna Graecia sulla Jugoslavia di N–O. – Magna Graecia 14, 1979, 2 str.
Poetovio v 3. stoletju. Nekaj novih podatkov. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 15, 1979, str. 37-42.
Résumé: Poetovio dans le 3eme siecle – les renseigne­ments noveaux.
Spodnje Grušovje. – Varstvo spomenikov 22, 1979, str. 313.
Ptuj. – Varstvo spomenikov 22, 1979, str. 307-311.
Osnove za spomeniško valorizacijo znotraj večjih naselij iz arheoloških dob. Urbanizem Peotovia (Ljubljana1979), poročilo RSS.
1980
Nekaj vojaških starin iz Poetovione. – Situla 20–21 (Zbornik posvečen S. Gabrovcu), 1980, str. 431–437.
Summary: Some military antiques from Poetovio.
Dragoljub Bojović, Rimska keramika Singidunuma, Zbirke i legati muzeja grada Beograda, Beograd 1977. – Arhe­ološki vestnik 31, 1980, str. 335-336.
Osnove za spomeniško valorizacijo znotraj večjih naselij iz arheoloških dob. Urbanizem Peotovia (Ljubljana1980), poročilo RSS.
1981
Arheološka preteklost pohorskega Podravja (Slovenj Gradec 1981). Soavtorji: Bogo Čerin, Ivan Tušek, Mira Strmčnik-Gulič, Stanko Pahič, Marija Lubšina Tušek.
Nekaj najdb sigilate iz Ptuja. – Arheološki vestnik 32, 1981, str. 56-67.
Summary: Some terra sigillata finds from Ptuj.
Nekaj aktualnosti iz dvogovora: naša družba danes in arheološki spomenik. – Arheološki vestnik 32, 1981, str. 566-567.
Several Novelties from Roman Ptuj. – Archaeologia Iugo­slavica 20-21, 1980-1981 (1981), str. 108-116.
K oblikovanju nekaterih definicij iz varstva kulturnih spomenikov - konservatorstva. –Varstvo spomenikov 23, 1981, str. 47-54.
Teorija varstva arheoloških spomenikov v naši praksi. – Varstvo spomenikov 23, 1981, str. 81-94.
Arheološko konservatorstvo na naših tleh v 19. stoletju. – Varstvo spomenikov 23, 1981, str. 111-114.
Jahrbuch des Bernischen Historischen Museums 55–58, 1975–78: Elisabeth Ettlinger, Stempel auf römischer Keramik der Engehalbinsel [...] Katrin Roth-Rubi, Helvetische Reliefsigillaten und die Rolle der Werkstatt Bern-Enge, Acta Bernensia VIII, Bern 1979. – Arheološki vestnik 32, 1981, str. 680-681.
1982
Neues über südgallische Sigillaten im nördlichen Jugosla­vien. – Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 21–22, 1982, str. 41–47.
Varstvo arheološke dediščine v SLO - spoznanja v Sloveniji. – Varstvo spomenikov 24, 1982, str. 99-101. Soavtorja: Nada Osmuk, Marijan Slabe.
Topografske raziskave (Ljubljana 1982), poročilo RSS.
1983
Starokrščanski center v Emoni / Old Christian Center in Emona. – Katalogi in monografije 21 (Ljubljana 1983). Soavtorji: Ljudmila Plesničar-Gec, Jaroslav Šašel, Irena Sivec, Peter Kos.
O registru premične kulturne dediščine. – Argo 22, 1983, str. 88-91.
Olga Brukner, Rimska keramika u jugoslovenskom delu provincije Donje Panonije, Dissertationnes et mono­graphiae, Beograd 1981. – Arheološki vestnik 33, 1982 (1983), str. 529-530.
Dasen Vrsalović (1928-1981). – Arheološki vestnik 33, 1982 (1983), str. 515-516.
Slovo od dr. Petra Petruja. – Argo 22, 1983, [9] str. Soavtorji: Stane Gabrovec, Drago Svoljšak, Sergej Vrišer, Marjan Vidmar, Nace Šumi, Predrag Medović.
Dr. Bernarda Perc (1929 - 1983). – Argo 22, 1983, str. 152-153.
1984
Sledovi rimskega zemljemerstva na Dravskem polju?. – Arheološki vestnik 34, 1983 (1984), str. 353-357.
Zusammenfassung: Spuren römischer Landvermessung auf dem Dravsko polje (Draufeld)?
Zur Sigillataproduktion von Poetovio. – V: Studien zur römischen Keramik, Vorträge des 13. internationalen Kon­gresses der Rei Cretariae Romanae Fautores in München, Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 23–24 (München 1984), str. 61–68. Soavtorji: Mira Gulič, Ivan Tušek.
K podobi zahodnih grobišč rimskega Ptuja. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 20, 1984, str. 181-185.
Zusammenfassung: Zum Gesamtbild der westlichen Nekropolen Poetovios.
Pridatki v rimskih nekropolah Slovenije kot vir za spozna­nje antičnega človeka pri nas. – Živa antika 34, 1984, str. 245-249.
Iz deleža Ljubljane pri spoznavanju nastanka rimskodob­ne civilizacije pri nas. – V: F. Gestrin (ur.), Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo. Gradivo s Posveto­vanja o zgodovini Ljubljane, 16. in 17. novembra 1983 v Ljubljani, Kronika (Ljubljana1984), str. 46-50.
Elisabeth Ettlinger, Die italische Sigillata von Novaesium, Novaesium 9, Limesforschungen 21, Berlin 1983. – Ar­heološki vestnik 35, 1984, str. 364-365.
Zilka Kujundžić, Poetovijske nekropole, Katalogi i monogra­fije 20, 1982. – Arheološki vestnik 35, 1984, str. 365-367.
Bernarda Perc (1929-1983). – Arheološki vestnik 35, 1984, str. 349-350.
Petru Petruju. – Varstvo spomenikov 26, 1984, str. 5-6.
Slovenija od predzgodovine do zgodnjega srednjega veka, Arheološka raziskovanja (Ljubljana1984), poročilo RSS. Soavtor: Stane Gabrovec.
1985
Posoda iz rimskih nekropol v naših krajih o navadah pri mizi. – Arheološki vestnik 36, 1985, str. 179-185.
Zusammenfassung: Gefässe aus den Römernekropolen in unseren Gegenden und über Bräuche bei Tische.
O središču Poetovione. – Arheološki vestnik 36, 1985, str. 285-313. Soavtor: Ivan Tušek.
Zusammenfassung: Über das Zentrum von Poetovio.
Arheologija zadnjih desetletij o posebnostih rimskega Ptuja. – Ptujski zbornik 5, 1985, str. 399-403.
Zusammenfassung: Die archäologische Forschung der letzten Jahrzehnte über die Besonderheiten Poetovios.
Pridatki v grobovih zahodne nekropole v Poetovioni kot morebitni odraz socialne strukture mestnega prebival­stva. – V: Sahranjivanje pokojnika sa aspekta ekonomskih i društvenih kretanja u praistoriji i antici / Enterrement des défunts de l’aspect des mouvements sociaux et éco­nomiques dans la préhistoire et l’antiquité. Materijali / Actes 20 (Beograd 1985), str.169–175.
Zusammenfassung: Grabbeigaben der westlichen Nekro­pole in Poetovio – ein Zeugniss der sozialen Struktur der Stadtbevölkerung.
Prikaz arheološke baštine u vremenu i prostoru kao po­moć pri zaštiti. – Godišnjak zaštite spomenika kulture Hrvatske 8–9, 1982–1083 (1985), str. 29–33.
Enciklopedija Jugoslavije 1, A-Biz, Jugoslavenski leksiko­grafski zavod, izdaja v slovenskem jeziku, Zagreb 1983, gesli arheologija in arheološka najdišča. – Arheološki vestnik 36, 1985, str. 369.
Jugoslavija – znamenitosti, kulturni spomeniki, umetno­stni zakladi, Enciklopedični vodič, Yugoslaviapublic, Beograd 1983, [...] Avtor prikaza SR Slovenije dr. Lev Menaše. – Arheološki vestnik 36, 1985, str. 370-371.
Tone Knez, La nécropole de Beletov vrt, Novo mesto, Inventaria archaeologica Y 259-268, Ljubljana 1981. – Arheološki vestnik 36, 1985, str. 414.
Dr. Ivan Komelj (1923 -1985). – Argo 23–24, 1984–1985 (1985), str. 174-175.
1986
Rimski kastel v Zalogu pri Ljubljani. – Arheološki vestnik 37, 1986, str. 227-235.
Zusammenfassung: Das römische Kastell in Zalog bei Ljubljana.
Alcune annotazioni sulle fornaci della Jugoslavia. – V: Tecnologia nell’antichita 6, Rivista di archeologia 10, 1986, str. 80–81.
Arheološki drobec in polharstvo na slovenskem. – V: M. Apostolski (ur.), Zbornik posveten na Boško Babić. 1924-1984. Posebni izdanija 3 (Prilep 1986) str. 277-278.
Anton Sovre in arheološko raziskovanje Ptuja. – V: K. Gantar, F. Jerman, J. Moder (ur.), Sovretov zbornik. Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev 11 (Ljubljana 1986) str. 85-87.
1987
Rimska lončena posoda na Slovenskem. – Razprave Filo­zofske Fakultete (Ljubljana 1987).
Zusammenfassung: Die römische Gefässkeramik in Slowenien.
Buying and selling pottery, some evidences from north-west Yugoslavia. – Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 25–26, 1987, str. 403-408.
Les guerres contre les Marcomans du IIe siecle et les trouvailles céramiques de la zone entre Pannonie et Italie. – Revue archéologique de l’Est et du Centre Est 38, 1987, str. 241–246.
Ingeborg Huld-Zetsche, Mithras in Nida-Heddernheim, Archaologische Reihe (Museum f. Vor- u. Frühgesch. Frankfurt am M. 1986). – Arheološki vestnik 38, 1987, str. 476-477.
Izpoved konservirane nepremične stavbne dediščine iz antike in njene dileme. – V: E. Mihevc-Gabrovec, K. Gantar, M. Benedik (ur.), Antični temelji naše sodobnosti. Referati slovenskih udeležencev na 4. znanstvenem zborovanju Zveze društev za antične študije Jugoslavije v Pulju od 12. do 17. oktobra 1986 (Ljubljana 1987) str. 85-89.
Raziskave za varstvo in predstavitev kulturne dediščine (Lju­bljana 1987), poročilo RSS. Soavtorji: Nace Šumi et al.
1988
Določanje prostorskih enot s skupnimi lastnostmi. – Varstvo spomenikov 30, 1988, str. 31-34.
Prispevki za konservatorsko metodologijo. – Varstvo spo­menikov 30, 1988, str. 362-364.
Simonov zaliv, Izola / Saint Simon, Isola. Predstavitev. Arheološka izkopavanja 1988 / Presentation. Archaeologi­cal excavations 1988. – Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran (Piran 1988). Soavtorji: Daniela Tomšič (ur.) et al.
1989
Simonov zaliv. – Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 240-241. Soavtor: Marko Stokin.
Poskus dopolniti védenje o kolonizaciji v rimskem Ptuju. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 25, 1989, str. 109-114.
Summary: An attempt to improve the knowledge about the colonisation at the Roman Ptuj.
Novejša arheološka odkritja na Ptuju. – Zgodovinski časopis 43, 1989, str. 25-35.
Zusammenfassung: Neuere archäologische Entdeckun­gen in Ptuj.
Oblikovalni značaj stavb Ptuja v pozni antiki. – Lihnid 7, 1989, str. 207-211. Soavtor: Ivan Tušek.
Summary: The characteristic forms of the buildings in Ptuj in the Late Antique period.
Varstvo naše dediščine (Ljubljana 1989). Soavtorji: Matjaž Puc, Nataša Štupar-Šumi.
“Metoda razvojnih usmeritev naravne in kulturne dedišči­ne na kmetijskih območjih” : iz ekspertize. – Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 371-374. Soavtorja: Vera Germek, Stane Peterlin.
[Summary:] Method of development orientations of natural and cultural patrimony in rural areas.
Mirjana Sanader: Kerber u antičkoj umjetnosti, Split 1986. – Arheološki vestnik 39-40, 1988–1989 (1989), str. 643.
Slavko Ciglenečki: Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jhdt. im Ostalpenraum, Ljubljana 1987. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 25, 1989, str. 294-296.
Blagoj Jevremov, Vodnik po lapidariju I. Pokrajinski muzej Ptuj, Zbirka Vodniki (Ptuj 1988). – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 25, 1989, str. 296-297.
Stoletja kletarstva na Ptuju (Ptuj 1989). Soavtorji: Jože Curk, Kristina Šamperl-Purg, Andrej Brence, Anton Skaza.
Centuries of winery in Ptuj (Ptuj 1989). Soavtorji: Jože Curk, Kristina Šamperl-Purg, Andrej Brence, Anton Skaza.
1990
Prostorska ureditev grobišč rimskega Ptuja. – Arheološki vestnik 41, 1990, str. 557-575.
Zusammenfassung: Die Raumgestaltung der Nekropolen des römischen Ptuj.
Rožanec. Črnomelj. – V: Arheološka najdišča Dolenjske. Ob 100-letnici arheoloških raziskovanj v Novem mestu, Arheo – Dossier Dolenjska (Ljubljana 1990), str. 97-98.
Welche Bevölkerungsschichten haben vorwiegend Sigil­laten (aus Rheinzabern) gebraucht? Beobachtungen aus Nordwest-Jugoslawien. – Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 27–28, 1990, str. 29–33.
Zur Romanisierung des täglichen Lebens durch das Mili­tär. – V: Akten des 14. Internationalen Limes-kongresses 1986 in Carnuntum, Der römische Limes in Österreich 36/1, 1990, str. 133–141.
Le ricerche archeologiche nella R. S. di Slovenia negli ul­timi anni. – V: La Venetia nell’area padano-danubiana. Le vie di comunicazione, Venezia 1988 (Venezia 1990), str. 433–445.
K razmerju med posameznikom in skupnostjo v varstvu dediščine. – Varstvo spomenikov 32, 1990, str. 23-29.
[Summary:] On the relation between an individual and the community in the field of monument conservation.
Sigrid Mratschek, Fragment eines Acobechers aus Nau­portus, Arh. vest. 38, 1987. – Arheološki vestnik 41, 1990, str. 741-744.
[Summary] 
Arheo, glasilo Slovenskega arheološkega društva, 9 - te­matska številka. – Časopis za zgodovino in narodopisje 26, 1990, str. 284-287.
[Summary] 
1991
Natives, Romans and newcomers in the eastern Alps du­ring the 2nd century. – V: V. A. Maxfield, M. J. Dobson (ur.), Roman Frontier Studies (Exeter 1989), 248–251.
Zur einheimischen Keramikherstellung in den Donau­provinzen. Die Rolle des frühen Importes aus Italien in West-Jugoslawien. – Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 29-30, 1991, str. 105-108.
Römische Altertümer Sloweniens als Freilichtmuseen und Parkanlagen. – Savaria 20/1, 1991, str. 75-86.
Roman traces in Landscape and Preservation of Archae­ological Heritage. – V: J. Pavúk (ur.), Actes du XIIeme Congres International des Sciences Préhistoriques et Protohistoriques, Bratislava 1991 (Bratislava 1993) str. 419–423.
Praktična funkcija in kulturna dediščina. – Varstvo spo­menikov 33, 1991, str. 129-133.
[Summary:] Practical function and cultural heritage.
Conspectus formarum terrae sigillatae italico modo con­fectae [...]. Bonn 1990. – Arheološki vestnik 42, 1991, str. 244-245. Soavtor: Jana Horvat.
[Übersetzung]
Joseph Aloysius Stanfield, Grace Simpson: Les potiers de la Gaule Centrale. Revue archéologique Sites 37 [...], 1990. – Arheološki vestnik 42, 1991, str. 246.
Ptuj starih dob. – Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 176 (Maribor 1991).
Irma Čremošnik (1916-1990). – Arheološki vestnik 42, 1991, str. 234.
Rudolf Noll (1906-1990). – Arheološki vestnik 42, 1991, str. 240.
1992
La ceramica italica e i trasporti verso il nord-est. – Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 31–32, 1992, str. 465–474.
Konservatorstvo kot humanistična disciplina. – Varstvo spomenikov 34, 1992, str. 154-160.
Summary: Art conservation as a branch of the humanities.
Ljiljana Bjelajac: Terra sigillata u Gornjoj Meziji. Posebna izdanja / Arheološki institut 23. Beograd 1990. – Arhe­ološki vestnik 43, 1992, str. 216-217.
Arheološka topografija Slovenije, Irena ŠAVEL, Topograf­sko področje XX (Prekmurje), SAZU 1. razr., Inštitut za arheologijo, Ljubljana 1991. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 28, 1992, str. 356-357.
Slavko Ciglenečki: Polis norikon, Podsreda 1992. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 28, 1992, str. 357-358.
Marjanu Zadnikarju za sedemdesetletnico. – Varstvo spo­menikov 34, 1992, str. 7-8.
1993
Po poteh rimskih vojakov v Sloveniji / In the Footsteps of Roman Soldiers in Slovenia (Ljubljana 1993). Soavtorja: Slavko Ciglenečki, Davorin Vuga.
Raw ceramics in Slovenia. A brief survey. – V: Archeometria della Ceramica. Problemi di Metodo. Atti 8 SIMCER - Simposio Internazionale della Ceramica, Rimini, 10-12 Novembre 1992 (Bologna 1993) str. 99–108.
Petoviona v sožitju z bližnjimi in daljnimi kraji. – V: Ptujski arheološki zbornik. Ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva (Ptuj 1993) str. 205-218.
Summary: Poetovio in coexistence at home and abroad.
Za razvoj delovnih metod - arheološka dediščina. – Varstvo spomenikov 35, 1993, str. 76-77.
Erwin Ruprechtsberger: Ausgrabungen im antiken Lentia. Die Funde aus Linz, Tiefer Graben-Flügelhofgasse. Linzer Archäologische Forschungen 20. Linz 1992. – Arheološki vestnik 44, 1993, str. 327-328.
Poklic? Konservator ---. – Vestnik 10, 1992–1993 (Lju­bljana 1993).
Jubilanti. – Varstvo spomenikov 35, 1993, str. 68-69.
V spomin. Tone Knez. – Varstvo spomenikov 35, 1993, str. 69-70.
1994
Značilnosti varstva arheološke dediščine na Ptuju. – Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Letno poročilo 1994, 1995, str. 182-193. Soavtorja: Marija Lubšina Tušek, Ivan Tušek.
Howard Comfort (1904-1993). – Arheološki vestnik 45, 1994, str. 268.
Stanko Pahič - sedemdesetletnik. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 30, 1994, str. 182-183.
1995
Simonov zaliv – tera sigillata from the first field campaigns. – Opuscula romana 20, 1995, str. 249–253.
Lagoena, Öllampe und Balsamarium in Slowenien – zum Aufkommen der Römischen Lebensweise. – Živa antika 45, 1995, str. 213-222.
Sto zgodb arheoloških spomenikov v Sloveniji (Ljubljana 1995).
Irena Šavel, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 31, 1995, str. 371-372.
Zakon o varstvu, ne zakon o dediščini. – Razgledi, 17. marec 1995, št. 6, str. 18.
Kaj početi z nepremično naravno in kulturno dediščino. (1.). – Razgledi, 17. mar. 1995, št. 6, str. 18-21. Soav­torji: Črepinšek, Maja, Fister, Peter, Grobovšek, Jovo, Hazler-Papič, Milena, Hoyer, Sonja Ana.
1996
Arheološki vir k vlogi ženske v rimskem Ptuju. – Ptujski zbornik 6/1, 1996, str. 157-187.
Zusammenfassung: Archäologische Quellen zur Rolle der Frau.
Konfinacija v Ljubljani - že v rimskih časih?. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 44, 1996, str. 1-3.
Rimska umetnost. – V: Enciklopedija Slovenije 10 (Ljubljana 1996) str. 226-233. Soavtor: Jože Kastelic.
1997
Iz materialne kulture k vprašanjem verstva in premožnosti na slovenskem ozemlju ob koncu 4. st. – Arheološki vestnik 48, 1997, str. 179-189.
Zusammenfassung: Von der materiellen Kultur zur Frage von Religion und Vermögenverhältnissen im heutigen Slowenien am Ende des 4. Jhs.
Ästhetik und römische Grabanlagen. Ein Versuch am Ma­terial von Slowenien. – V: B. Djurić, I. Lazar (ur.), Akten des IV. Internationalen Kolloquiums über Probleme des provinzialrömischen Kunstschaffens, Situla 36 (Ljubljana 1997) str. 67-72.
Gedanken zur “Legionskeramik” – am Beispiel Poetovio. – Acta Rei Cretariae Romanae Fautorum 35, 1997, str. 51–54.
Territoriale Unterschiede der großen Hauskeramik in Slowenien – Neue Beobachtungen und neue Fragen. – V: S. Bianchi, B. Fabbri (ur.), Il contributo delle analisi archeometriche allo studio delle ceramiche grezze e comuni. Il rapporto forma/funzione/impasto, 1997, Székesfehérvár (Bologna-Imola 1997) str. 110-116.
Grabhügel im Stadtgebiet Poetovios und römische Raum­nützüng. – V: 4. Internationale Tagung über römerzeitliche Hügelgräber (Veszprém, 10-15. September 1996), Balácai közlemények 5 (Veszprém 1997) str. 97-104.
Claustra Alpium Iuliarum als Grenzgebiet unterschiedlichen Ethnien in der späten Kaiserzeit und in den Kleinfunden. – V: Roman Frontier Studies 1995. Proceedings of the XVIth International Congress of Roman Frontier Stud­ies, Oxbow Monograph 91 (Oxford 1997) str. 439–444.
K zakonitostim kontinuitete v razvoju naselij in krajine. – Varstvo spomenikov 36, 1994–1995 (1997), str. 73-82.
Abstract: On the principles of continuity in the development of settlements and the land.
Nekaj drobcev o poznorimskem obdobju v naših krajih. – Zgodovinski časopis 51, 1997, str. 445-482.
Zusammenfassung: Zur Spätrömischen Zeit in Slowenien.
Rimljani ob Muri. – V: J. Balažic, B. Kerman (ur.), Po­krajinski muzej Murska Sobota. Katalog stalne razstave (Murska Sobota 1997) str. 23-36.
Janez Gojkovič (1913-1995). – Varstvo spomenikov 36, 1994–1995 (1997), str. 139.
1998
Verbreitungsgebiete der römischen Materiellen Kultur zu Tatsachen der vorrömischen Periode. – Alba regia 27, 1998, str. 11-15.
Vera Rupp: Wetterauer Ware - eine römische Keramik im Rhein-Main Gebiet, [...]. Schriften des Franfurter Mu­seums für Vor- und Frühgeschichte – Archäologisches Museum 10, 1988. - Arheološki vestnik 49, 1998, str. 407.
Dragoslav Srejović, Čedomir Vasić: Imperial Mausolea and Consecration Memorials in Felix Romuliana, Gamzi­grad, East Serbia, Beograd 1994. – Arheološki vestnik 49, 1998, str. 407-408.
Petar Petrović, Milena Dušanić, Olga Brukner, Velika Dautova-Ruševljan: Fruška gora u antičko doba, Novi Sad 1995. – Arheološki vestnik 49, 1998, str. 408-409.
Roman limes in the Middle and Lower Danube. Uredil Petar Petrović. Đerdapske sveske. Posebna izdanja 2. Beograd 1996. – Arheološki vestnik 49, 1998, str. 409-410.
Naš dolg do iznajdbe bogov. – Rast, april 1998, let. 9, št. 2 (56), str. 133-137.
“Infelix fatis exterrita dido”: še k rimskemu kipu iz Noršin­cev. – Zbornik soboškega muzeja 5, 1998, str. 149-156.
1999
“Arma virumque ---”. Ob tvarnih virih o rimski dobi na Slovenskem (Ljubljana 1999).
Nit, šivanka, preslično vreteno in rimski grobovi v Slo­veniji. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 35, 1999, str. 303-316.
Zusammenfassung: Der Nähfaden, die Nadel, der Spin­nwirtel und die römerzeitlichen Gräber in Sloweniens.
2000
Vino, pivo, sodi, kadi, mehovi ... (Nekaj rimskodobnih drobcev iz notranjosti Slovenije). – Annales. Series historia et sociologia 10/2, 2000, str. 511-518.
Summary: Wine, beer, barrels, vats, wineskins … (Some Roman fragments from the Slovene interior).
Ptuj svetega Viktorina. Kako ga kaže urbanistično tkivo in tvarna kultura. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 48, 2000, str. 1-10.
Ljudmila Plesničar-Gec, sodelovec Velko Toman: Antične freske v Sloveniji I : Katalogi in monografije 31/ 1, 2, Narodni Muzej Slovenije, [...] – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 48/3, 2000, str. 128-130.
O pijačah pri obredih in zabavah. Stroki rešene arheološke najdbe. – Rast, februar 2000, let. 11, št. 1 (67), str. 35-40.
Éva B. Bónis (1919-1999). – Arheološki vestnik 51, 2000, str. 253-254.
2001
Rimska svetišča na slovenskem kot urbanistični fenomen. – V: Ptuj v rimskem cesarstvu. Mitraizem in njegova doba / Ptuj im Römischen Reich. Mithraskult und seine Zeit / Ptuj in the Roman Empire. Mithraism and its Era. Mednaro­dno znanstveno srečanje, Ptuj, 11. –15. oktober 1999, Archaeologia Poetovionensis 2 (Ptuj 2001) str. 327-334.
Zusammenfassung: Römische Kultstätten in Slowe­nien – als urbanistisches Phänomen.
Dextra crinem secat..... atque in ventos vita recessit. Die Messer, das Schneiden und die römischen Gräber Slowe­niens. – V: Vestigatio vetvstatis, Centar za arheološka istraživanja 20 (Beograd 2001) str. 325-333.
In vsaka stezica pripelje te v Rim ... Ceste in arheološka dediščina. – Rast, oktober 2001, let. 12, št. 5(77), str. 438-443.
2002
Condatomagus und Poetovio in Pannonien - zur gleich­zeitigen Keramikproduktion. – V: Céramiques de la Graufesenque et autres productions d’ époque romaine. Nouvelles recherches. Hommage a Bettina Hoffmann, Archéologie et histoire romaine 7, 2002, str. 259-272. Soavtorica: Marija Lubšina Tušek.
2003
Za razmejevanje obdobij - poslednja “rimska” keramika?. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 39, 2003, str. 13-26.
Zusammenfassung: Zum Abgrenzen der geschichtlichen Perioden - die letzte “römische” Keramik?
2004
Drava, njen breg in Poetovio. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 40, 2004, str. 239-252.
Zusammenfassung: Drava, die Ufern und Poetovio.
Dum lucet - bibamus sodales. Ali kako arheologi razu­memo Stare – Nekaj primerov iz Slovenije. – Keria 6/2, 2004, str. 7-32.
Zusammenfassung: Dum lucet - bibamus sodales. Ob und wie wir Archäologen die Alten verstehen.
Irena Lazar: Rimsko steklo v Sloveniji, Ljubljana 2003. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 40, 2004, str. 741-743.
2005
Religious and Magical Beliefs, Funeral Gifts and Writ­ing - a Few Details from the Roman Period in the Northern Adriatic Hinterland. - Histria Antiqua 13, 2005, str. 311-322.
“Tam cvete penez” - Noriško-panonske gomile v Pomurju in razslojenost prebivalstva v rimski dobi. – Zbornik soboškega muzeja 8, 2005, str. 99-115.
Summary: ‘That’s money blossoms’ Noricum-Pannonian Tumuli of the region of Prekmurje and the stratification of its population in the age of Roman antiquity.
Verkehrsrichtungen, Wehranlagen und ihr Einfluß auf die Raumentwicklung einer römischen Stadt - Beispiel Poetovio. - Godišnjak XXXIV / Centar za balkanološka ispitivanja 32, 2005, 239-251.
2006
Sigillata, namizno in kuhinjsko posodje / Sigillaten, Ta­fel- und Hauskeramik. – V: L. Plesničar-Gec, Emonski forum / Emona Forum, Annales Mediterranea (Koper 2006) str. 85-98.
Stanko Pahič (1924-2003). V spomin. – Varstvo spomenikov 41, 2006, str. 183.
2007
Christoph Hinker: Flavia Solva vor der Stadtrechtsver­leihung. Befunde und Funde aus der insula XL, Schild von Steier [...] Beiheft 3. Graz 2006. – Arheološki vestnik 58, 2007, str. 458-459.
I Santi Canziani nel XVII centenario del loro martirio / Sveti Kancijani ob 1700-letnici mučeništva, [...] Trieste 2005. – Arheološki vestnik 58, 2007, str. 466-467.
2008
Podjetnik, tehnolog ali zbiralec. - Sigilata o eni od hiš rim­skodobnega Ptuja. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 44, 2008, str. 5-23. Soavtorica: Paola Korošec.
Summary: Entrepreneur, technologist or collector - Sigi­lata on one of the Ptuj houses from the Roman period.
2009
Glas iz slepe ulice (romanizacija). – Arheo 26, 2009, str. 159-160.
2011
Dominikanski samostan na Ptuju. Valorizacija, interpreta­cija, konservatorski program, čustva / The Dominican priory in Ptuj. Evaluation, interpretation, conservation programme, emotions. – Varstvo spomenikov 46, 2011, str. 78-115.
2012
Pogled nazaj - osebno, ob izidu dveh monografij Inštituta za arheologijo. – Arheološki vestnik 63, 2012, str. 301-304.
Mateja BELAK, Andreja DOLENC VIČIČ