Splošni pregled. 701 Kdor se sploh zanima za bitje in žitje človeka, bo vedno s pridom in dobičkom čital članke psihologične vsebine. Posebno pa je to dandanes neizogibno potrebno za vzgojitelje in učitelje, kajti le tako bodo prav razumevali svoje ljudi. Bratina. Slovenski zemljevid „Matice Slovenske". Ves zemljevid bo 91 cm širok in 125 cm dolg ter izide v 4 listih. Dobiti ga bo ali enostavno na papirju ali napetega na platno. Glede napetega na platno je razločevati troje: a) vsak izmed 4 listov je nalepljen na dobro, sivkasto platno in razdeljen v 16 delov (torej zložljiv, v žepnem formatu); b) vsi 4 listi se prilepijo skupaj na močno, belo platno, toda tako, da se da ves zemljevid zložiti v 4 dele (zemljevid bi se dal obesiti); c) vsi 4 listi se prilepijo skupno na močno, belo platno kot celota; vsak zemljevid dobi zgoraj in spodaj ličen lesen rob in obešalo. Napetje stane: sub a) 2 K 52 h (za vse 4 liste), sub b) 3 K, sub c) 3 K 90 h. — ,Matica Slov." prosi p. n. gg. poverjenike in naročnike zemljevida sploh, da bi ji z naročilom obenem blagovolili javiti, ali in kako naj se poedinim zemljevid prilepi. Kdor pošlje le 5 K (ozir. ako ni matičar, 6 K), dobi zemljevid enostavno na papirju; na to se opozarjajo zlasti oni, ki so že naročili zemljevid in doposlali 5 K. Na naročila se ne ozira, ako se obenem ne pošlje denar. Družba sv. Mohorja v Celovcu nam piše: „Vsled večjega dela v tiskarni in ker je izvršila vse knjigoveško delo v lastni, povečani in z novimi stroji opremljeni knjigoveznici, je dogotovila družba malo pozneje kakor lansko leto letošnji književni dar za svoje člane. Vendar bodo društveniki prejeli knjige tako zgodaj, kakor je bilo v navadi prejšnja leta. Ko jih bosta zima in dolgi večer zbirala na klopi ob topli peči in ob čedni mizi v kotu sobe, bodo že lahko črpali zdravo hrano za glavo in srce iz novih knjig, ki jim je bodo prinesle letos za stari dve kroni precej več kakor druga leta. Razpošiljanje knjig se prične prihodnji teden; najprej jih prejmo najoddaljenejši člani — v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v raznih krajih zunaj slovenske zemlje; 2. poreška, krška in senjska škofija; dalmatinske in bosenske škofije; djakovska, zagrebška in ogrske škofije; sekovska in videmska; 3. ljubljanska; 4. goriška; 5. tržaško-koprska; 6. lavantinska škofija. Celovški in vsi člani, ki prejemajo knjige naravnost v tiskarni, naj pridejo čimprej ponje, da nam ne bodo delale predolgo napotja v itak tesnih naših prostorih. — Vse književne pošiljatve spremlja naša iskrena želja: Daj jim Bog obilo svojega blagoslova!" Metrični vzori Prešernove podoknice „Luna sije", — Obče priznana zasluga prof. Murka je, da je pokazal na zvezo nemške in slovanske romantike in to zvezo tudi utemeljil (Deutsche Einfltisse aui die Anfange der bohmischen Romantik). Vzbudil je obilo mladih moči, ki so [mu sledile na začrtani poti. Manjka nam pa sistematičnega dela, ki bi osvetljevalo zvezo nemške romantike z dobo naše slovenske, a pričakujemo ga iz peresa prof. Murka samega in gotovo I 702 Splošni pregled. bomo videli v drugem zvezku njegove „Siidslavische Literatur" (Amelang, Lipsko) plodove njegovih raziskavanj. Posamezne črtice o takih stikih, specijalno glede Prešerna, pa nam je Murko že podal v ,,'Mislih k Prešernovemu životopisu" (Zvon 1901, str. 130.). Dokazati se da, da so posebno v formalnem oziru vplivali na Prešerna A. W. Schlegel, Brentano, Chamisso, Ruckert in Uhland. Kot primer, kako je Prešeren ravno svoje pestre metrične oblike povzel od njih, nam navaja Murko znano „Luna sije". Sodi, da je posnel obliko po Brentanovi „An eine Kranke"?fTa oblika je $fl samojpodobna, ne pa čisto enaka Prešernovi: ** w* Bleibt nur stille, Gottes Wille Hat auch dich ja auserseh'n, Alle Armut, alle Fiille Wird auch dir voriibergerTn. Radi tega hvali Murko Prešerna, češ, da ima njegova kitica en verz in eno rimo več. Ko sem raziskaval po nemških romantikih o Prešernovih vzorih, se mi je posrečilo najti po obliki Prešernovi podoknici." popolnoma enako pesem v Riicker-tovem „ Liebesfruhling" (Zweiter Strauss Nro. 47). Navajam za zgled prvo kitico: Jene Stunden, Die geschwunden Mir entfernt von dir, mein Gliick, Muss mit Zagen Ich beklagen Und sie bringt kein Gott zuriick. Pesem iste oblike pa nahajamo že tudi v „Trutznachtigall" jezuita Fridr. von Spee. Na pr. str. 220. (izd. 1. 1683. Frissenius, Koln, ki mi je bila pri roki): „Eine christliche Seel redet von dem Creuz und Wunden Christi": Manche Stunden Jesu Wunden Ich mir setz ob Augen mein, Thu mich wenden Zu den Handen, Zu der Seit und Fiifien sein. Istotako malo dalje, str. 224.: „Ecloga von Christo dem Gekreuzigten unter der Person des Hirten Daphnis und bei Gleichnufi eines jungen Wildes." Verjetno $6 seveda ni, da bi bil Prešeren posnel to obliko iz „Trutznachtigall", pač pa najbrže nemški romantiki.iPodobnih oblik imajo romantiki in tudi Spee dovolj, toda edino pri Ruckertu sem našel na navedenem mestuKpopolnoma enako. Najbolj resnici podobno je torej, da jo ima Prešeren iz Riickerta. Seveda stoji Prešeren umetniško visoko nad njim, debloma že zato, ker ne dela s tako upornim materijalom, kakor je nemški jezik. „Pod oknom" je res prava glasba, ravno radi blagoglasnosti in polnozvočnosti našega jezika, ki je izmed slovanskih poleg ruskega najbolj prikladen za pesem, za liriko. To pa vsled raznolikosti in deloma tudi gibljivosti naglasa in radi velike Splošni pregled. 703 J?2 množine besed, ki so naglašene na zadnjem zlogu. Ta naš mali jezik je kakor nobeden drugi slovanski (razen ruskega) sposoben, v pesmi izraziti razpoloženje čisto glasbeno. Berimo Prešerna, Ketteja, Zupančiča — prava uresničenja hovoro-mantičnih Verlaineovih zahtev: „De la musique avant toute chose, de la musique encore et toujours!" Značilna je tudi v tem oziru izjava hrvaškega kritika Domjaniča v „Savre-meniku", ki pravi, da je pri čitanju naše lirike v Ilešičevem „Cvieču" obžaloval, da ni Slovenec. Prešeren je pa tudi že kot pesnik sam na sebi genij, ki daleč prekaša vse one, ki so mu služili kot vzori ali izpodbuditelji. Ni ga pesnika, ki bi ne bilo pri njem literarnih vplivov in reminiscenc, a za to gre, kako jih je pesnik v sebi predelal, zato gre, ali je v umetniško dovršeni obliki izrazil veliko individualnost. Če nihče drugi je to gotovo storil naš Prešeren, ki bi ga svetovna literarna zgodovina —