ŠL 48. VTrslu, v sredo 1. decembra 1880. Tečaj EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. < V eJinoiti j« mol!», „EDINOST" izhaja vsako sredo; cena za v«9 lata je 4 gld. 40 kr., za polu luta 2 Rlrt. 30 kr., za Satrt leta I gld. 20 kr. — Za oznanila, kikir tudi z.i poslanice s s nlaiujj za navadil) četiristopno vrsto: 12 Jtr. Ča s« tiska 1 krat, 10, ce se tiska 2 krat, 8 Če se tiska :t krat, Za večje črke po prostoru. Pri Tečkratem tiskanji Je cena v primeri manjša. Na znar\je. Današnji list je slednji, ki smo pa poslali onim gospodom, kteri so od drugega poluletja, ali od zadnjega iSotrtlolja So naročnino dolini. Ako hočejo prihodnji list dobiti, naj denar takoj pošljejo. Nadejamo se, da bodo brez daljnih opominov storili, kar vsakemu poštenjaku čast in vest veleva. Naj v ozir vzomd to, da je cena našemu listu zelo nizka i ta se more vzdržati le tedaj, ako mu naročniki ne odtegujejo doline naročnino. _______Upraintšifo. Nemških konservativcev shod v Lino u. Poudarjali smo uže zadnjič veliko važnost nemških konservativcev shoda v Lincu ter rekli, da je liberalcem smrten udarec, Naj spregovorimo danes nekoliko več o njem, ker jo vreden, da se ga spominjamo. Zastopanih je bilo na shodu 39 nemških mest in vdeležilo se ga je brez linakega domačega ljudstva 9400 Nemcev, mej temi mnogo državnih in deželnih poslancev; kmetskega ljudstva je bilo dve tretjini. Ljudskva dvorana in vse galerije so bile natlačene ter lopo okra-Sene. Nad odrom jo visela velika podoba Njegovega veličanstva cesarja 1 nad njo so bile na črnem dnu zlatom z ipisano cesarjeve besede: »Naredite mir mej Moi\mi narodi«. Na stenah so bili pritrjeni prapori in grbi vseh avstrijskih dežel, na obeli straneh sta vihljala dva velika državna prapora z državnim grbom. Na oder so stopili: Škof Rudigier, grof Brandis, krez Alojzij Liechtenstein in skoraj vsi konservativni poslanci spodnjega in zgornjega Avstrijskega, Soinograškega, Tirolskega in Preda-relskega, in sicer poslanci državnega zbora in deželnih zborov. Ko je odbila ura eno, pozdravi grof Brandis zbrano ljudstvo s presrčnimi besedami. Dr. Fuchs je potem nasvetoval, naj se izvoli grof Brandis za prvosednika, kar se je zgodilo z aklamacijo. Prvosednik se zahvali za skazano mu Čast, izreče, da je zbor odprt, ter dii besedo knezu Alojziju Lichtensteinu, katerega ljudstvo, stn-pivšega na govornico, živo pozdravlja. Iz njegovega lepega govora posnamemo prihodnjič najvažnije stvari. Za njim je govoril, kakor njegov prednik, z veliko pohvalo slavnoznani državni poslancc Lienlmclier, ter bral potem to le resolucijo: »Nemško - konservativni strankarski shod izreka kot svobodni zbor konservativno mislečih nemških mož v Avstriji svoje prepričanje, daje le ona politika vsestranski zdrava, katera celo-knpnost in moč države, a tudi avtonomijo dežel jednako skrbno goji ter pospešuje, ki spoštuje ustavno vladno obliko in ki politično volilno pravico po načelu občno pravice razvija ter razširja, katera državljansko svobodo primerno pospešuje in združuje z redom, ki pospešuje uresničevanje opravičenih želja, katere so veli-krat uže izjavili konservativni poslanci v raznih zastopstvih glede poduka in odgoje mladine v ljudskih Šolal), katera dela enakotežje v državnem gospodarstvu s Ščedljivostjo in s pravičnim razdeljcvanjom davkov po merilu davkovske moči in ki z varovanjem pridobilne moči skuša marljivo zboljšatl narodno gospodarstvo, posebno pa kmetijstvo in obrt. »Nemško - konservativni strankarski shod .je nadalje prepričan, da se more uspešno uresničevanje tako konservativne politiko le od konservativne večine državnega zastopa v zvezi z jednako mislečim ininisterstvom in le potem pričakovati, ako se konservativna stranka ne prenagli v dosezan j i svojih ciljev, nego dela zmerno a dosledno, da ne pospešuje le interesov posameznih stanov ali delov prebivalstva, nego pospešuje jednako skrbno interese vsega prebivalstva, da ob popolnem in zvestem gojenji svoje nemške narodnosti spoštuje tudi pravice druzih narodnostij in da pridobi veljavo nem-škej narodnosti po naravnem razvoji in naravnej oliki, ne pa s prisilnimi zakoni, zato tudi nasprotuje v zvezi s konservativci drugih avstrijskih narodnostij vsakemu sčuvanju in pritiskanju narodov. »Nemško * konservativni strankarski shod izjavlja, da stoji konservativna stranka zakonom zvesta na ustavnih tleh, da se priznava h konservativnim načelom, da s zvestostjo do cesarja Naročnina in vsa drugo naj poJUJa unravnlštvu (Via detli pnitt, Cau Hiertchel, ,V /0 4 / piano) - Vfrankiraua pisma sj ne sprejemaj» II .k jpisi brez posebne vrednosti se na vračajo. - I'o«»inezn« Številke se dobivajo po 10 kr. v raznih tratikah |>o mestu. in drŽave združuje tudi zveslost do vsega prebivalstva ter je tako v najboljšem pomenu besede ljudstvena stranka. »Nemško - konservativni shod izjavlja, da no more videti, da bi bili dozdanji čini zdanje vlade nemško narodnost kako žalili ali pretili jej. Ta shod odločno odbija predrznost nemško-liboralne stranke, ki se vede, kakor bi le ona vse Nemce zastopala, izjavlja nadalje, da so trditve od nemško - liberalnega parteitaga na Dunaji sklencnc resolucije, češ, da se je nemškega prebivalstva po vseh krajih Avstrijo po-prijela neka globoka vznemirjenost, da jo parlainentna večina nemštvu, državnoj celokup-nostiinsvobodostnim ustavnim načolom sovražna in češ, da je končni cilj avtonomistlčne stranke, ki sc krivo nazivlje federalistiška, raztrganje one vezi, ki zdaj veže vse Nemce v Avstriji ter odrekanje države — da je vse to neodgovorno sleparjenje prebivalstva in obrekovanje avteno-mistov, posebno nemško - konservativcev, ter se končno ta shod slovesno zavarujo zoper ono izjavo v nemSko - liberalnej resoluciji, da more od nemških liberalcev samih prozvani boj motiti in zavirati uspešno gojitev državnih in gospodarskih interesov, posebno pa odložiti obrtska in kmetijska prafanja, ter izreka nemško-konservativni strankarski shod nadejo, da v teh besedah izraženej, najvišjim Ijudstvenim težnjam pogubnej nemško-liberalnej tendenci odločno nasproti stopijo konservativni poslanci vseh avstrijskih narodnostij, da narodnostni prepir obmolkne in da konservativni poslanci vso svojo moč in vos svoj čas v zvostein izpolnovanji svojih dolžnostij posvetijo uspešnej gojitvi državnih in narodno-gospodarskih interesov, posebno pa zboljšanju kmetijstva in obrtnosti in koncem v obrambo in pospeševanjo domačega dela na korist Avstrijo in njenih narodov«. To resolucijo je soglasno sprejelo 10.000 pričujočih Nemcov, ki so s tem ob tla vrgli ustavoverno table, da so so razbile na drobno kosce. Po tej resoluciji je grof TaafTe loliko rekel, da se nstavovercev nič več no boji, ker se mu je opirati na ljudstva, a ne na ljudi, ki bi radi seli na ministerske stole. Iz zanimivih govorov na tem shodu priobčimo prihodnjič važnišo reči. Dopisi. r*odLli©telx. Popotne črtic©. Spisal Tdro Poldetov. (Dalje). Postojnci so torej naravno na zaslužek jako pogoltni, to je vse prav in lepo; a zaslužek ne b> bil nič manjši, ako bi se kazali to, kar so, namreč poltene, dobre Slovence; tako pa so postali, žalibože, orodje gospodstva želnim Nem-Skutarjem in kedor prej plača, ta prej melje; intriga in še kaj druzega se šopiri v prijazni Postojni. S tem pa še nij rečeuo, da v Postojni nij rodoljubnih ljudij: komu nijso znane Lav-renčičeva, Ditrihova, Kotarjeva, Doksatova in še nekatere druge hiše, v katerih veje prav domači duh, in kateri narodnjak se no spominja blagodušnega narodnjaka rajnkega župana Lav-renčiča? On je postojnsko županstvo vodil mnogo let v pravem narodnem duhu in je povsod Postojno dostojno zastopal, Pred leti, ko nijso še nemškutarji zasejali svoje lulike v Postojno, imeli so sami narodnjaki, v prvi vrsti pa rajnki Lavrenčič vpijiv na ljudstvo; a v novejšem času velja pri takozvanih »purgarjih« samo denar. Premožni ljudje drže, ako so narodni, roke križem, ako so pa nemškutarji, pa tako plešejo, kakor žvižga na Notranjsko privandrani netn-Škutarski »Deus ex machina«, katerega postojnski narodnjaki menda zarad posebne govorniške zmožnosti zovejo tudi »Cicerona«. Ta in še nekateri drugi so najbrže uzrok, da je prav ta trg, ki je bil nekdaj uzorno naroden, zdaj tako narodno spriden, kajti oni »Ciceron« je imel za seboj ves aparat nemškutarskega terorizma, katerega je posebno čutil nek čisto nedolžni učitelj, katerega osoda ima na vesti omenjeni Ciceron, pa njegovi vohuni. A tudi tem ljudem je odklenkalo po zadnjih državno-zborskih volitvah, Postojna postane zopet popolnoma narodna, ker večina mladine je popolnoma narodna ter se ne meni za oportunsko nauke nemškutarskega »Cicerona«; prihodujost pa je lo v mladini, na njej svet stoji, tedaj tudi Postojna. V Postojni se nahaja tudi nek »Grand Holel d'Adelsberg«, kateri je namenjen kot pen-zijonat dobrega zraka in lepo narave iskajočlm tujcem. Lastniki tega hotela so večinoma tržaški Švicarji; poslopje, ki je stalo 120,000 golil, je v resnici velikansko in krasi Postojno. Dvomimo, ako se veliki troski za vzdržatev hfitela in obresti kapitala Izplačujejo; a to je gotovo, da bode hotel sčasoma jako aktiven, ako bode Trst napredoval; ako pa tega ne bode, kar Bog varuj, potem ima tudi to započetje slabo pri-hodnjost. To društvo uživa v Postojni posebne predpravice, a tudi to bi moralo iti do take meje, da ne Škoduje preveč interesom občinarjev, a kaj, ko je župan sam, ki je, kakor pravijo, zaslužil pri zidanju hotela dosti novcev, jako unet za ono gospodo in pred njo rad klečeplazi. No, in ti gospodje zopet trobljo v rog nemšku-tarjev pri volitvah in drugih prilikah, vsled Česar so pri narodu postali nepopularni. Njihova drznost je šla tako daleč, da so zahtevali, naj jim vlada in občina dasti jamo v najem za letnih gl. 1000, a ta namera jo izpodletela, vsled česar so ti gospodje postojnskega glavarja v »Wienor-Allgemelno Zeitung« napadli, da kot predsednik odbora za oskrbovanje nij na pravom mestu in da dela veliko slovansko politiko, od kar je nastopilo ministerstvo Taafle-jevo. Gospod glavar resnično nij neprijatelj Slovenccm, bil je celo nckedaj močno navdušen za slovansko idejo; toda o taki propagandi so vendar lo nemškutarji sanjali, ker pri njih je vsak človek, ki nij hud slavofag, agitator pan-slavistov, sumničenjo, opravljanje — t«> je stara njih taktika. Postojnski »Ciceron«, katerega jo lehko spoznati po zaspanem obrazu, sicer tili človek, a vendar tihotapno rije in snuje razne Iz Trma, 27. nov. (»Kres* ali »Zton*). Draga »Edinost«! Ker si zadnjič sprejela dopis »z Notranjskega«, nadejam se, da tudi meni ne odreČeš prostora v svojih predalih, da nekoliko zavrnem onega dopisnika. Jaz hočem mirno in brez strasti vzeti v pretres dopis in stvar, katero dopis razpravlja. Govori sc o prihodnjih naših leposlovnih listih. Iz prvih dopisnikovih besed bi si človek pričakoval nepristranske sodbe, kajtj navaja »Edinosti« prejšnjo številke, iz katerih veje mir-Ijlvosti duh, ki ga pa v dopisu pogrešamo. Uvod cika brez potrebo na prepir mej dvema poll-tiškima časnikoma*), o katerem si ti, draga »Edinost«, dozilaj previdno in pametno molčala. Dopisnik so tu postavi odločno na eno stran; malo niŽo pa trdi, da mu teh vrst ni narekovalo strankarstvo I Tega prepira ni bilo treba navajati za povod k ustanovljanju dveh leposlovnih listov In prenašati ga — vsaj posrednjo — na leposlovno in znanstvono polje ter rabiti vzburjenost nokaterih duhov v propad enomn leposlovnemu listu. To ni prav I Ako so prihodnji pisatelji ljubljanskega »Zvona« delalnl pri »Slov. Narodu«,") no izhaja še iz lega, da bi inorall pisatelji »Kresa« biti sodelovald kakega drugega polit, časnika, ali celo nasprotniki »Slov. Naroda« in to res tudi niso. Pa tudi ako bi bili; saj leposlovni list se no peča s politiko! G. dopisnik se odločno poteguje lo aa »Zvon«, drugemu listu pa odreka vso veljavo. ') Nam se zdi uvod tako splošen, du ne more nobenega Žaliti, ker Šiba le slabe lastnosti, osebnosti pa se čisto nič no dotika, nobeden ne more trditi: meni je to namenjeno, tedaj tudi ne «Narod<> l ne "SlovenecM. ' (Ured*.) ") Tega mi nismo tako nmeli. Dopisnik prav namreč: »Jaz menim, da nihče ne dvomi, da mora biti list dober v tahinih robih, katere idaj poznamo po Narodu kot sodelnlne«. Tieseda »sodelalno« se nanaša nu »Zvon«, a ne na »Narod", to je nedvorn* ljivo, ako se premisli, da je »Narod« naznanil Zvonovih sodelalcev imena. Teduj polemika o tera odpada. (Uredu.) potrebne in nepotrebne reči le sebi v slavo in korist, mej tem pa odlični narodnjaki polje puščajo temu manj zmožnemu nemškutarju, in prav malo skrbč za narodno Čast. SIcer moram reči, da nemškutarija v Postojni pojema; pravih zagrizlih nemškutarjev je tam komaj toliko kolikor prstov na eni roki, in njih vodja prav kinalo ostane brez armade; a slabi jeziki zarad tega vendar ne vtihno in še dolgo bodo govorili, da kedor no spoštuje 9.te božje zapovedi, nij vreden, da bi zastopal bogaboječl naš narod. Postojna ima sploh prav lepo prihodnjost, a ta prihodnjost jo dosti odvisna od prihodnjosti Trsta; Tržačanl, še celo »Irredentovci«, pa imajo šc vedno rajši Slovence, nego pa Nem-škutarje; uzrokov je Še drugih prav dosti, ki vsi glasno kriče: Postojna mora bili narodna l Iz Postojne drži vozna glavna cesta v Planino, v ta nekedaj jako bogati, a zdaj zelo zapuščeni kraj, poleg Planine je vellkansk grad »Haasberg«, nekdaj grofov Coronlnijev goriških, zdaj pa knezov WindischgriUz. Zadnja rodbina je tri največe notranjske grajščinc kupila od Coroninijev za niti poln milijona gold., tako sicer, da nij plača a vsakega debla niti po l krajcarju, torej pri tem kupu milijone pridobila, kajti Prodjama, Logatec in Planina, to tri graj-Ščine dajo zdaj vsako leto lesa v vrednosti To je predrzna sodba, kajti on sodi lista lile naprej, le po osobnostihl Počakajrno, da okusimo kaj sadu, potem bomo leliko sodili in si izbirali. Dobro blago se bo samo priporočalo, vzdrževalo in rasširjalo; slabše pa bo nsgbrŽe moralo propasti, kajti dveh leposlovnih listov Slovenci teško da bomo mogli vzdrževati. 8icer tudi poslednje nI nemogoč«, le manj pa škodljivo, temveč bi bilo prav koristno gledć na railičnost slovstvenega polja, ki ga bosta lista obdelovala. Saj smo imeli Slovenci nekedaj »ko ni bilo še toliko slovenske inteligencije« h krati .Glasnik« za leposlovne in znanstvene spise, »Cvetje« za daljše sestavke in »Torbico« za dijake; saj tudi zdaj »Vrtec« v svojem delokrogu za mladino vrlo napreduje; zakaj ne bi smela zdaj izhajati en leposloven In en leposlovni in znanstveni list? — Dopisnikova trditev, da so sodelovale! »Slov. Naroda« zmožni izdajati dober leposlovni list, naj velji; toda iz tega izvira to, kar lioče dopisnik reči, namreč, da drugi pisatelji niso za to. To je gotovo Žalitev pisateljev, ki so se oglasili za »Kres« in kateri so znani ko zmožni In Bpretni plsalcl v svojej stroki, dasi morda ne sodelujejo pri polit, časnikih. In ker uže o tem govorim, moram tu povedati, da meni ne imponira ime kakega pisatelja le zato, ker jc Bodelovalec kakega politlškega časnika. Prav nasprotno! Jaz sem te misli, da pravi leposlovei In učenjaki ne pišejo političkih Člankov ter v polit. Časnike dajo k večemu kaj za podlistek. SIcer so tudi pri tein lehko izjeme. Daljna dopisnikova trditev, da le v Ljubljani nam je mogoče Imeti dober leposlovni list, ne zdi sc mi vtemeljena. Saj Se glavni politiški list, kije donašal dnevno novice, Imeli smo nekoliko časa na 9krajnej meji domovine I Da so prejšnji listi »Glasnik«, »Zora«, dunajski »Zvon« Itd. propali, zato so bili drugi vzroki, ne pa daljava. Zakaj pa se tako krepko, duševno in materijalno, drŽf družba sv. Mohora v Celovcu, skoro zunaj slovenske domovine? Sploh, moram reči, da kakor mi ni bilo všeč, ko je nek list pisal proti ljub. »Zvonu« in hvalil le »Kres«, tako sem bil nevoljen, ko sem bral dopis »z Notranjskega« v zadnjej »Edinosti«, zlasti ker je vrhi vsega še precej robat. Le zadnji trije odstavki v njem so mi všeč ter tudi jaz kličem: Hodimo delalnl, poŽrtovalni in brezstrastno — nepristranski I Zdaj Še moj odgovor na vprašanje: »Kres« ali »Zvon«? Ker se je oglasil prej »Kres«, menim, da bi šla njemu prednost, toda tudi »Zvona« ne smemo prezirati; kajti za zdaj jo menda uže dognano, da bosta k letu oba izhajala. Zato naroČimo se na oba; Škodilo to gotovo ne bode. Morebiti še učakamo, da se s časom oba združita v en sam velik leposlovno-znanstveni list s podobami, ki bo zadoščeval vsem potrebam izobraženih Slovencev. Bog daj l Ti pa, draga »Edinost«, varuj se, da te no vpletejo v prepire, katerih si se do zdaj skrbno ogibala; pazi tudi, da sc Ti ne pripeti več taka nedoslednost, kakor v zadnjem listu št. 47, kder do polu milijona gld. In ondotno prebivalstvo se peča skoro izključljivo z lesotržjem. O naših leeotržcih mi je tudi nekoliko izpregovoriti. Ti ljudje barantajo s Trstom; a v post6h so nekaterih posrednikov (šenšalov) prav zadnjo vrste; tudi nekateri tuji lesni trgovci v Trstu (ta kupčija je bila pred leti izključljivo v rokeh domačih kranjskih firm, zadnji čas so se pa Grki in židje močno poprijeti lesne trgovine, ter izpodjedajo domače ljudi, ker imajo zunanje zveze, mej tem ko se naši trgovci preveč drže doma in ne Bkrbe za dobre zveze) so ljudje debele kože in kosmate vesti in tako se godi, da trgovci z Notranjskega ne morejo uspešno trgovati, da so čestokrat osleparjeni; razen te^a pa je Trst spridel uže marsikaterega poprej dobrega gospodarja, kajti omenjeni mešetar ji umejo te ljudi prav dobro napeljevati k igri, na pijačo in druge mehkužnosti in kadar človek začne prepogosto zahajati v Trst, je to uže znamnje, da mu dopada tržaški zrak in da ga ne briga le kupčija, temuč tudi kaj druzega. Jaz ne govorim v obče; to so le izjeme, a žalostne izjeme, in Trst je uže marsikatero dobro hišo spravil na boben. Mnogo pridnih Slovencev je pa s to kupčijo tudi obogatelo; a takih vidiš malo pri igri v nevarnih krajih. —Tudi kar se tiče lesne kupčije, velja izrek: svoji k svojimi in moje menjenje je, da bi bila prekoristna združenja mnogih malih trgovcev, ki bi Imeli v Trstu svoje zaloge — po napredku in omiki mora priti tudi do tega. (Dalje prihod.) si na enej strani grajala, kar si na drugej pri-poročevala. Jaz ne mislim več o tem pisati; stvar je dokaj jasna. Srečno!*) 'j Mi urno tega prepričanja ila ni »nedoslednost«, ako v enem In Istem časniku razni pisatelji »pro in contra« pišejo, uveijenl imo celo, da je to zelo potrebno, ker i tem se miali bistri, duh »e drami in budi, delalne moči se krept1. Pošten prepir nI Škodljiv, on Se le daje narodu pravo živenje. kef ga varuje malomarnosti in zaspanosti; tak prepir je v VBej naravi, in ako bi ponehal, nastala bi v nj«j splošna smrt; to se pu Kamo ob sebi unu-je, da prepir mora biti brezstrnsten, rekli bi idealen, prepiraM morajo ostati »boni amici«. Kar se tiče obeh lepoznanskili listov, Izrekli snio uže svoje misli. Ker se pa naša Želja, naj bi se združila, ni Izpolnila, zato priporočamo našim rojakom, naj po moči podpirajo oba lista. Kolikor poznamo K K delale« obeh listov, priznavati moramo, da imata oba dobre moči, l po teh soditi, utegne biti »Kres bolj znanstven ;Krek, Trstenjak), Zvon bolj leposloven (X najlzvrstnlSl pesnik, Jurčič, najboljši romanopisec). O »Zvonu« nas je posebno to razveselilo, da so se ga oklenole tudi stare krepke kosti; h hrepenenjem pričakujemo g. Svetčeve lepe, gladke besede l stvarne temeljitosti. (Urejuj Iz Tr*ia« dne 20. novembra. Z dopisom »iz t rž. Škofije« (Št. 47) o slov. vredovanji v duhovnih uradih sc sicer strinjam, toda hočem le nekaj prista\iti. Dopisnik pravi, da »jezik, kateri govori ljudstvo, jo vselej tisti, v katerem se v cerkvi oznanjuje božja beseda«. Tako bi moralo biti, pa ni povsod tako. Zlasti v nekaterih mešanih krajih je od duhovna odvisno, v katerem jeziku hoče pridigovati. Će duhovnik ne zna ali neče znati jezika, ki ga govori večina ali manjšina prebivalstva, Izvoli si drugi jezik in prvega prezira ter tako se cele občine poptujčujejo. Da pri tem trpita slovanski jezik in rod, slovenski ali hrvaški, to se uže po sebi umeje, kajti k temu pritiskajo Še drugi faktorji: laške šole In uradnjie, niseljeni ptujci i. t. d. Toraj bi bilo želeti, naj bi veleč. Škofijski ordinarijat duhovnom zabran jal tako samolastne premembe jezika v cerkvi, oziroma, naj bi ne postavljal v mešane duhovnije takih duhovnikov, ki so nezmožni ali nasprotniki narodnemu jeziku. v Trfttu, 28. novembra. Včerajšnji koncert v tržaški čitalnici je privabil mnogo odličnih poslušalcev, mej temi jc bil tudi državni poslanec gospod Vinko Vitežič. Pa kaj bi jih tudi ne. Spored jc bil iz več ob-zirov zelo zanimiv, užc zaradi njegovo sestave, in zaradi izvrševateljev. Prvo točko Pedrotti-jevo »sinfonijo« iz opere »Tuttl in masehera« za dva glasovirju so igrale gospodičine E. Po-povič, A. Engelliardt, S. in F. Schilbach. Vse štiri gospodičine je občinstvo z veliko pozornostjo poslušalo, ter jim ploskalo. Drugo točko »Umlaufovo« »Pozdravljam te« igral je na citre slavno znani umetnik na citrah, gospod Veko-slav Vavpotič. Mej igranjem je bilo vse tako tiho, da bi se bila igla slišala pasti na tla. Nihče se ni ganil. Vsi poslušalci so osuplo poslušali, kakor bi čuli vilinske glasove iz daljne none tihoie. Umetniku se vidi, da so mu citre tako rekoč igrača, tako spretno i lahko prebira on strune. Drugo igro »Njej iz ljubezni«, ki jo jo sam za citre zložil, moral je na občno zahte-vanje ponoviti, poslušalce je tako dirnola, da mu še le niso nehali ploskati ter ga pozdravljati ; moral jo zopet za citre sesti ter jo nas še prijetniše iznenadil, čuli smo venec tako milih i navdušenih slovenskih pesem ter uživali rajsko sladkost. Uže mnogokrat hvaljeni znani tržaški kvartet gospodje V. M. B. P. so nam zapeli Hajdrlhovo Vodniku v spomin tako lepo, da no vemo besede, kako hi jih pohvalili. Peta in zadnja točka so je vršila z veliko natančnostjo. Strokovnjaki so rekli, da je teško določiti, kedo je boljo igral, ali gospodičine ali gospod Dragutin. Potem se jo začela živahna zabava, mlada kri se jo sukala po dvorani, jaz pa, da no bi se mi očitalo, da sem poljski medved, pridružil sem se starim kostem, ki so se posole okoli miz v družili sobah. In tu smo marsikatero moško uganili, bratovščino pili, veseli bili, napivali, navzdravljali si in trkali s časaini, da so krepko zvenele I Bilje lep večer v domačem društvu, v prijaznej čitalnici. Iz M|»liia* dne 25. novembra. Bujamonti in njegova stranku, Ves Split, vsa Dalmacija se veseli, daje vlada strla glavo kači, ki je strup bruhala po vsej deželi, vzlasti po Splitu, kder jo imela svoje gnjez- do. S padcem Bajainontija i njegove stranke se vrne mir i red mej Dalmatincc i svada izgine kakor pleve v vetru. Ta stranka je bila zadnja kohorta one liberalne klike, katera, Bogu hodi hvala I tudi uže konec jemlje; nje naloga je bila zatiranje Slovanstva na skrajnej avstrij-»kej meji, i ker ni imela podloge za nemško propagando, osnovala je pod plaščem liberalizma in ustavoverstva irredento, kar je bilo liberalcem in judon prav po volji, ker nezloga mej Slovan-fitvom je bila njim največja podpora. — Baja-monti je bil vedno v najtesnejši zvezi z dunajskimi liberalci, pri vsacej priliki se je obračal nanje, slonel je popolnoma na njihovih ramah. To se je posebno kazalo pri zadnjej spletskej rabuki, ker vsi judovski dunajski časniki so stali na njegovej strani i da ni najvišja vojaška gosposka govorila krepke besede, ne vemo, ali ne bi še gospodaril človek brezvesten in črn kakor pekel. — Bajamonti je bil Dalmaciji globoka gnjila rana, ki je jedla v zdravo njeno meso. zdaj je Izrezana, a vendar še boli, še ima netilo i celo tu v Splitu in pri tacili ljudeh, ki imajo v rod vago pravice. Zavezan je sicer v občlnskej blagajnici žep, ki je redil irredento, a vcepljena nemoralnost I spridenost še niste pokončani; prodrznost i nesramnost je tolika, da se vpričo javne obsodbe še k višku popenja ter na prsi trka, nc da bi delala pokoro, ampak v ošabnosti i napuhu. A kedor visoko leta, nizko sede; Ba-janiontijeve dobe jo konec, iz javnih zakladov se no plačujejo več renegatje, izdaljce; kedor ni z nami, ta je zoper nas I Nadejamo se, da se Bajamontijeva dela ne pokrijo s plaščem nevredne l škodljive prizane-nesljivosti, ampak da jih sodnija razobezi na luč ter plati po tistih ccnoh, po katerih jih ,ie cenila pravica, ker razžaljena pravica zahteva zadoščenja. Narodno gospodarstvo In nJega upliv na države * po«eb> ntm oz t r oni na delavne »lanove« Predavanje dn6 31. oktobra 1880. T. P. (Dalje) Kder pa obrtnija in trgovina hitro rastete, tam bogate strašno trgovci in fabrikanti in nahajajo se, kakor na priliko na Angleškem, na enej strani sami veliki bogatini, na drugej pa sami reveži, srednjega stanu, manjših posestnikov in kapitalistov je tam prav malo. Veliki kapitali pa ulečejo nase, kakor kalainita, še večje in tako pride sčasoma do tega, da veliki kapitalist, milijonar prav tako tlači ubogega dclalca, kakor so v srednjem veku baroni tlačili ubozega kmeta; oni zaukazujejo, koliko se ima dclalcem plačevati in ti so popolnoma odvisni od njih milosti in nemilosti. Prav zarad tega so uže pred 110 leti; v dobi francoske pre-kucije, nastali javni upori delalcev proti fabri-kantom, ki so so kesneje ponavljali in se še ponavljajo na Angleškem in Nemškem; naša Avstrija pa dozdaj nij imela takih večih uporov, ker naša obrtnija je še majhna in pri nas de-lalski stan še le zdaj močno raste; a tudi v Avstriji se to pra'nn.'e uže po malo začenja in utegne šfiasoma postati prav tako mogočno, kakor v drugih kulturnih državah. Osnovala se je, kakor prijateljica in zagovornica delalcev stranka, ki obsega vso Evropo in ta se imenuje stranka socijalnih demokratov. Ta stranka ima posebno dosti privržencev na Nemškem, Francoskem in Angleškem, in Ima v teh deželah še celo v parlamentih mnogo svojih privržencev, ki se drzno upirajo sedanjemu državnemu redu in terjajo posebne pravice dekliškemu stanu. Ta stranka je preskrajna, ker hoče kar se silo podreli to, kar je denes in kar se je po zgodovini uže tako vkoreninilo, da bi le strašne prekucije ali stoletno mirno delovanje na poti pametnih reformacij to Izvršilo, kar imajo zdravega v svojem programu ti socijalni demokrati. To socijalno prašanje ima tudi svoje izvrstne učitelje in svoje posebne šole, ki se ločijo po sredstvih in ciljih, po katerih hrepenč. — Na Francoskem je leta 1795 nek Babouef to pra-šanje prvi razpravljal in imel za saboj mnogo privržencev, ki so pa vsi propali, ker njihova načela so bila preveč revolucijonarna in komunistična. — Za njim jo leta 1813 do 18-25 nastopil kakor oznanjevalec socijalizma grof St. Simon. Ta je zahteval od kralja, naj on posreduje mej bogatini in delalcl, in od duhovščine, naj tudi ona pomaga, da nebu vsaka vojna mej kristijani in naj obrtniki imftjo večino v državnem zboru in tako odločujejo največe svote le za obrtnijo in za zboljšanje življenja delalcev, kajti uže na tem svetu naj človek saj nekoliko uživa tega, kar se nm obeča na drugem 9vetu; država naj bode le eno društvo dobrih bratov. — Ta talentirani mož je celo učil novo krščansko vero; a nesrečno je umrl in njegov uk je ostal brez vidnega uspeha. Akopramje bil S. Simon prav za prav začetnik humanističnega socijalizma, vendar je Fourier, ki jc bil manj ali bolj njegov tekmec, več veljave pridobil. Bogastvo imenuje Furier namen Človeškemu društvu, to bogastvo je hotel on ustvariti po pomnoženju pridelkov in izdelkov. Da se to doseže, nasvetoval je združevanja po mirnem potu, nasvetoval je take kolonije, (falange) v katerih bi po 100 in več družin skupaj živelo, v takej družbi bi se nahajali razni rokodelci poljedelci in sploh vsi človeštvu potrebni stanovi. Vsaki družini bi se dalo najprej toliko, kolikor ima neobhodno potrebnega za življenje, kar potem ostane letnega dohodka, razdelilo bi se po marljivosti in po visokosti deležev. On torej nij hotel komunizma, ampak pravično razdelitev in zatorej so bili njegovi nauki bolj praktični ter so so bolj vdomačili, posebno pa je imel Fourier od leta 1830—1840 mnogo veljave celo v boljšem društvu in te idqje so skoro bile kvas za prekucijo leta 1848. Zanimivo je v tem obziru, da na Ruskem uže od nekadaj obstoje take srenje, blizo tako osnovane, kakor one Fourierjeve »falange«; tam nahajamo srenje, ki živć ob poljedelstvu in rokodelstvu; a vse, kar pridelajo in izdelajo, vse gre na skupni račun in občinski zastopniki denar in živež dele mej občinarje po potrebi in pa z ozirom na pridnost, na večo spretnost ln na veči delež. — Urejena so rokodelstva v takih srenjah tako, da dela vsaka rodbina, na priliko en del voza, hiše, pohištva i. t. d., ene delajo sama kola, drugi Štange, tretji ročice i. t. d., glavni mojstri potem vse to zlože skupaj, da je voz končan, .ci potem pride na prodaj in kar se za tako delo dobi, ta denar pride v skupno denarnico. Na Ruskem je dostikrat tudi po več srenj v taki socijalni zvezi. Smelo torej trdimo, da mej Slovani se uŽe nahaja vse to, po komer hrepenć socijalisti zapadne Evrope in da torej Slovanstvo ima lepšo bodočnost, nego drugi narodi, kajti Slovanom ne bode treba posebnih prekucij, da vravnajo svoje socijalno stanje na podlagi prave svobode in ČioveČanstva in socijalno živenje jo posebno severnim Slovanom uže bolj domaČe, nego drugim narodom. Zatorej pa se Slovani v obče zahvaljujejo za ono svobodo, katero bi jim radi vsilili judovski časnikarji in drugi nazovi liberalci; kajti tak liberalizem mora propasti in Bog zna, ako ne bodo še ti surovo in za svododo nesprejemljivi Slovani učili židovskih liberalcev, kaj je prava svoboda In kako se mora preustrojiti svet, ako če postati boljši in srečnejši, nego je zdaj. Na Angleškem je pa v tem času delovala tako zvana Manšesterska Šola, ki se je poprijela bolj praktičnih sredstev, da pomaga delalskemu stanu; ona se je držala načela: »pomagaj si sam in Bog ti pomore«. Na Angleškem so po nauku te Šole nastala razna delalska konsumna društva, potem posojilnice in hranilnice in naposled celo produktivna društva. Produktivna društva so se imenovala taka, katera so imela namen, delalca popolnoma osvoboditi od fabri-kanta. Nastale so tudi v resnici na Angleškem kolonijo delalcev, ki so imele svoje lastne fabrike, svoje prodajalnice, svoje denarne zavode, svoje šole i. t. d. Delalci takih kolonij, katere šo dandenes dobro napredujejo, so h krati tudi gospodarji —in vlivajo najprej svojo tednino po zmožnosti, koncem leta pa dobivajo tudi svoje deleže od dobička. (Konec pr ih.) Kritični politični pregled. Glas je zopet počil, da se k malu zgodo bistvene osobne promembe pri nekaterih deželnih namestnikih. Ta glas smo uže večkrat slišali in vselej smo ga radi posluUli; doslej se sicer ni še vresničil, a o čemer so mnogo govori, to sc rado zgodi. Znamenja so pač taka, da je ta glas vsaj nekoliko veri podoben; to kaže mej drugim imenovanje koroškega deželnega načelnika, tudi je grof TaalTe v pogovori; z urednikom francoskega lista »National«, kakor se trdi, hudo obsodil nemško ustavoverno stranko. Temu uredniku je dalje Taaffe rekel: Jaz sem osobno konservativen, ali kakor minister v Cislajtaniji skrbim le za to, da se narodi pomirijo. Jaz hočem vsakej narodnosti odkazati pot, ki jej gre. Nemških liberalcev se nič več ne bojim. Moja politika je poroštvo mini; ona lehko pomiri Francosko in Busijo, ali pretesna zveza mej Nemčijo in nemško Avstrijo bila bi nevarna evropskemu miru. Po vladnem predlogu bodo morale plačevati žganjarije letnega davka 10, 20, 40 do 100 gld. po tem, ali ima kraj, v katerem je žganjarija, manj ali več prebivalcev. Da se odpravi premnogo žganjarij, določi so njih število, ali pa se postavi tolik davek, da jih ta odpravi. Danes (1. decembra) je začel izhajati na Dunaji nov nemšk časnik »Tribune« dvakrat na dan. On je organ desnice državnega zbora ter bo toraj širil i zagovarjal njene nazore. Z radostjo pozdravljamo ta čisnik, kajti bilo ga je krvavo potreba. Za Bosno se je razglasila politiška uredba, vsa Bosna s Hrcegovino vred seje razdelila v šest okrožij s politiškiini načelništvi v Serajevu' Mostaru, Travniku, Biliaču, Banjaluki in Tuzli* V zadnjem listu smo trdili, da se ulčinjsko prašanje bliža rešitvi, danas lehko pristavljamo, da je rešeno. Derviš paša je po trdovratnem boju prodrl do Ulčinja ter ga zasedel zadn jo sredo. Povabil je potem črnogrskega vojevodo Matano-viča, naj pride v Konjo, da se sklene pogodba, kar se je tudi zgodilo. V petek ob 7. url zvečer so prve črnogorske čete prišle v Ulčinj in Turki se jim vselej na 50 korakov umikali. V saboto ob 10. uri zjutraj pa je zasedel mesto vojevoda Petrovič z 4000 možini, mestna deputacija mu je prišla naproti ter ga pozdravila. Potem je bila božja služba. Opoludneje21 strelov z ulčlnjskcga grada oznanilo zasedenje in razvil se je Črnogorski prapor. Turkom je na voljo dano, da smejo ostati, ali pa preseliti se. Albanci niso ovirali Crnogorevpri zasedanji zemlje na Bojani. — Zdaj odpluje iz Boke vojaško broclovje, ker mu tam ni več posla. Po zasedenjl Ulčinja je mnogo Turkov zapustilo to mesto, da so drugod na turSkej zemlji nasele, a k malu so se zopet vrnoll ter izrekli, da hočojo vprihodnjo Črnogorcem pokorni biti. To i druga znamenja ltažo, da se Albanci ne bodo pulili za Ulčinj. V pruskem deželnem zboru poslanci ostro govore zoper jude; naglaša se, da judje bogate, ker nepošteno delajo, da se judovsko prašanje mora smatrati za socijalno gospodarsko; poslanci napadajo celo Bismarka ter mu očitajo, da on judom na roko hodi, Ma Francoskem so se začelo upirati žene zoper vlado, in ker imajo tam žene veliko moč, zato ima ta upor tudi veliko pomembo. V mnogih mestih so žene ustanovile društva, katerih dru-žabnice so se zavezale, da svoje hiše ne odpr6 nobenemu možu, ki z vlado drži, i da nobene reči ne bodo kupovale pri tacih ljudeh, ki niso dobri katoličani. Neka mati je izdala proglas v »Espćrance de Nantes«, v katerem pravi: Pasivni upor nič večne pomaga. Mć moramo dalje iti. Me moramo ustanoviti veliko društvo ženskega spola, ki se bo vsega tvegalo ter bo voljno vse prebiti, da otmemo svoje otroke. Ta proglas se po deželi zelo širi ter vlado vznemirja. Vojvodinja La Fliche je nečemu žandarju celo zaušnice dajala, ker je pomagal benedikti-narje izganjati. Grška vlada se je preplašila lastne hrabrosti; ona je namreč, če tudi ne izrečno, vendar pa po strani dala razumeti, da se mora pripravljati na vojno, ker javna menitev to zahteva, da bo pa skušala to javno menitev pridobiti zase, ako turška vlada le dobro voljo pokaže, da hoče izvršiti to, za kar se je zavezala v bero llnskej pogodbi. Velevlasti so tedaj priporočile turškej vladi, naj grškemu kraljestvu da to, kar mu je uže ponujala, ker s tem bi storila sebi in evropskemu miru največ dobrega, ker Grki potem ne bodo na silo mislili. — To utegne biti resnica, ker sedanji Grki so prav smešni junaki domaČe stvari. Politično društvu „12 posvetovanja le oni udje, ki so v obče znani kot ncuiirneži in so dosedaj delali zdražbe v društvu. Začetek posvetovanja točno ob G. uri zvečer. . . . Vfiltfai. odbor. Dvorni Nvetovator* fro*p. Viktor Dr« vitez Poz/.i, vitez. avstrijskega reda Leopoldovega in poveljnik reda Danilovega črnogorskega, odšel je na novo njegovo mesto v Inomost. — Tukaj je bil še pj-eflej' piMljhbljen zarad njegove dvorljivosti; nam Slovanom menda nij bil poseben prijatelj.' Potreft x Zagrebu ni več hud in ljudje so se zopet pomirili; ubegli Zagrebčani se vračajo in povsod je Živo gibanje, da se najprej izvrše najpotrebniša dela. Milosrčni darovi dohajajo Iz vseh krajev, tudi iz zunanjih dežel, da je mogočo podpirati ubogo ljudstvo v velikej nadlogi. Ban Pejačevič, ki se je v groznej nesreči neustrašeno In umno vedel, trudi se na vso moč, da se poškodbe popravijo, da ima ubogo ljudstvo prenočišča i brano; pa tudi magistrat mu s hvalevrednim prizadevanjem na roko hodi. Će tudi je mesto zelo poškodovano, vendar ni noben trgovec svoje trgovine zaprl, ali konkurza napovedal, kar daje zagrebškim trgovcem najboljše pričalo solidnosti i pravega poštenja, ker v takej osodi bi lahko bil marsikdo plačila ustavil, češ, da so tega krivi od njega neodvisni vzroki. To pošteno ravnanje pridobi veliko zaupanje zagrebškemu trgovinskemu svetu toliko bolj, ker so judje v svojej grabežljivosti in ju-dovskej vesti uže začeli kričati, da je trgovina v Zagrebu v nevarnosti, to se ve, da le zato, da bi sami žepe polnili. Tudi je poštena trgovinska zbornica moratorij nepogojno in soglasno odbila in ban zavrgel nasvet, naj so 100.000 gl. zajma vzame, ker zadoščujejo mili darovi i državna podpora za prvo potrebe. Največ so trpelo cerkve in javna poslopja; pri glavnej cerkvi je škode polu milijona gdld-Duhovščina izda poziv na ves katoliški svet, da se nabero potrebni novci za cerkvene poprave, kar ni dvomiti, ker znana je darežljivost katoliškega sveta Za javna posloflja bodo zadostovali državni i deželni doneski. NeoSkodova-no ni nobeno poslopje, dve tretjini hiš je na poln porušenih, štiristo rodbin brez strehe, siromaš-čina ln beda je velika; hišni posestniki pa se zanašajo na podporo prijateljev hrvaškega naroda. — Nadejamo se, da bo Zagreb v desetih letili lepši, nego jo bil pred potresom. Imenovanje« Cesar je imenoval vodjo škofijskega malega seminišča In učitelja na učiteljišči v Gorici, č. g. Josipa Marušiča, za častnega kanonika goriškega metropolitanskoga ka-pitclja. Volitve v .kranjsko trgovinsko In obrtniško zbornico so razpisane. Trdno se nadejamo, da zdaj nemčurska stranka sijajno — propade, da tako zadobf v zbornici zopet slovenski narod večino, katera mu je bila po sili i krivici vzeta, pa naj so Vesteneck tudi I na glavo postavi. DelaHko podporno društvo. Podpisani odbor naznanja vsem Č. Č. udom, da bode po 22. društvenih pravil v gorenji dvorani pri Zelenem hribmMonte verde) v nedeljo 19. decembra točno ob li. uri popoludne glavni zbor. Dnevni red: I. Govor predsednika, 'J. Poročilo tajnika, 3. Poročilo denarnlčarja, 4. Volitev odbora in pregledovalcev računov. 5. Predrugačenjc društvenih pravil, 0 Predlogi i pritožbe. Vsak ud mora opravičevalni listek saboj imeti, glasovnice se bodo v dvorani oddajale, neudom vstop ni dovoljen, V Trstu, 24. novembra 1880. Odbor. Vožnja mej Trstom in Melkovl« dem. »Parnik« baron Bodič je začel trikrat na mesec potovati mej Trstom in Metko vičem. Ustavlja se tudi v Zadru, Trogiru, Splitu in Makarski. Pomorsko društvo v OrehiČu je imelo 15. in IG. min, m. glavno sejo. Sešlo se je 79 delničarjev in zastopanih je bilo 1135 delnic. Vodstvo, v zadregi, nasvetovalo je, naj sn prenarede pravila i tako društvu obstanek za-gotovl. Soglasno so bili vsi nasveti sprejeti, društvo stoji zopet trdno, delnico so takoj poskočile za 30 gld. Odlikovanje. Cesar je podelil vodju finančne deželne denarnice v Trstu, Janezu .ferali, ob prestopu v pokoj, naslov cesarskega svetovalca. Ulov Italijanski general konzul g. Josip vitez Anfora Dura di Lirignano je prišel zadnji petek v Trst tet prevzel konzulatna opravila. Slovensko literarno društvo na Dunaji je v zadnjem občnem zboru izvolilo za prvosednika g. prof, .los. Hubada, za njegovega namestnika g. Dan. Majarona, za tajnika gg. Iv. Kavčnika in Dav. Petelina, za blagajnika g. A. Mikuša, za arhivarja akad. slikarja g, Iv. Šubica. za odbornika namestnika g. M. SuhaČa. Za častna druinlmlka kranjske kmetijske družbe sta bila v občnem zboru dno 24. min. m. Izvoljena; minister kmetijstva grof Julij Falkenhajn in deželni načelnik Andrej Winklor, za dopisujoča uda pa dr. Dragotin Čeh v Petroburgu, in Jožef Dumek, urednik »Gospodarskih Novin« v Pragi. ljudski slaod je bil 28. min. meseca v Ljubljani. Sklicali so ga obrtniki, vdeležba jo bila velika, protestiralo sc je tudi zoper namene in sklepe nemško narodne stranke. Za deželnegu načelnlca na Koroškem je imenovan dvorni svetovalec g. Schmidt-Zabierovv, On je odločen konservativec in pristaš grofu Taalfeju. Nadejamo se tedaj, da nastopijo Slovencem na Koroškem boljši časi i da mej Noinci k malu pozebo ustavoverne koprive, ki so se tam zasejale. Podružnica deželne banke se ima naprav iti v Trstu; priprave za to se uže delajo. S to napravo pa se utegne v Trstu še kaj dru-zega promeniti. — Tudi začno te dni izhajati nemšk, vladi prijazen dnevnik. Tiskal so bo v tiskarnici g. Hvale. INivodenj je napravilo zadnje deževje na več krajih po Notranjskem i na ljubljanskem barji (močvirji). Na Notranjskem je napravilo veliko škode, posebno v Planini in nje okolici po hišah, njivah itd. V Barovnid pa je voznik Knap iz Bakitne z dvema konjema utonil, ker je v temi s ceste zavozil. Vsa borovniška ravnina in ves ljubljanski bar je bil pod vodo; vasi Orna Vas, Ilavptmanica, Lipe, Vranje gorice, Blatna Brezovica in Karolinško predmestje je voda zalila; ljudje so bežali v zgornje dele po-lopij, živina jo stala do trebuha v vodi. K sreči je voda zopet padla. Mlovenskl pravnik bode, počenši od novega leta 1881, izhajal v Ljubljani. Vredoval ga bo z sodelalstvom ljubljanskih in vunanjlh slovenskih juristov odvetnik dr. Alfons MoŠ6. Ta časnik nam v sedanjih prehodnjih časih prav dobro prido, ker prav zdaj gre za to, da se narodno naše pravice v dejanje uvedo. (■oriš k i župan g. dr. Deperis* katerega je izvolilo goriško veteransko društvo za Častnega družabnika, poslal je svoj diplom društvu nazaj. Zupan se čuti razžaljenega zarad nečega spisa omenjenega društva, ki po-jaznnjo v »Eco dol Litoralo« neko nevšečne razmere mej društvom in županstvom. Slovenske pridige na Dunaji so bi e uže več nedelj v tamošnjoj jezuvitskej cerkv' slovenskim našim vojakom in drugim Slovencem, ki so jili hoteli poslušati. Hudo, da se Dunaj nI podrl 1 Iz Materije se nam piše od 27 novembra : Sinoči so iandarmi zopet in Bicer v tretjič v zapor gnali F. K. kot sumnjivega sodeležnika strašnega umora pred 9. leti na Pesku, ko je bil Peter Siskovič. od razbojnikov na krut način, kakor pes na zanjko ujet in potem kakor ovca zaklan. Dal Bog, da bi se pravica skazala I MlovMio. Nauk o gospodinjstvu, kateri je donašala »Edinost« v podlistku, izšel je v posebnej prav lepej knjižici. »Soča« je lo knjižico pohvalila s temi le besedami: Ta praktična, lepo poslovenjena knjižica, ki obseza 54 strani vel. Osinerke, podaje našim gospodinjam med mnogo znanimi rečmi tudi mnogo novega v poduk, ln je vredna, da jo našim dekletom kupijo ko lepo darilce za božične praznike.« To je Indi naša misel. Knjižica velja 40 kr. in se dobiva pri Izdateljii, g. Iv. Lapajnc v Krškem in v vseh bukvarnab. •Javne dražbe. VCervInjanu. Lorenc Iskra, cenitev 3443 g. 80. novembra 1880, 10. januarja 1881 od 1». do 12. ure. V Gorici. Jožef Bassa iz Dornberga, 17. decembra IHHO, 18. januarja in 21. februarja 1881, za vsak kup. V Gorici. Franjo Fanluzl, hiša š|. 141 cena 11422 gj., Ki, decembra 1880, 24. januarja i 17. februarja 1881 od 9. do 12. ure. V Matavunu. Bratjo Zlgante, cenitev 1400 gl., 29. novembra 1880, 8. januarja, 24. februar. (881 od '9. dri 12. ure. V Trstu. Domenlk Bozzier, cenitev 95392 gl , 30. novembra, 14. decembra 1880 in 7. januarja 1881 od 9. do 12. ure pri c. k. svetovaicu Dalla TOrre. V Bujah. Domenik Žagan, cenitev 180 gl., 14. decembra-1880, 15. januarja in 14 februarja 1881 od -9. do 12. ure. V. T/s(u. Iyan K. Sallcr, conitev 2303 gld., tO. decembra. 18W, 10. januarja in 10. febrarja 1881 od 9. do 12. ure. POSLANO') 1'riŠel jo na »vitlo t« dni Žuljiv in neresničen račun o zadevi »delalskogu podpornega druživa«. S tem računom mi skušu opomoči lo neka struuku, katera rije uže dalj. časa, ter spodkopava nadepolno društvo. Jaz, kakor Izvoljeni pregledovala računov »dol&lsko-gu podpornega društva«, Izjavljam tu javno, da si ne Štejem v čast biti v zvozi s tem računom. Protestu-jem pa ostro proti oni osebi, katera sejedrznola besede »Fregledovalcl račuuov« zlorabiti, ter Je brez podpisa tak izrodek dušne bolezni mej svet poslala. V Trstu, TO. novembra 1880. M. Kalala it pregledovale«-, računov. Gosp. /ekdrju Chiodi na Dunaju, Wahring, Jlenengasse Žti. Ze po prvi poskušnji moram priznati, da sem zares občutil veliki uspeh Vašega Chiccoca likćrja. — Blagovolite mi spet 6. btitilj poslati. Grof M. —'—- LISTNIC.V UREDNIŠTVA. • Gosp. dopisnikom iz M. - Vsled sklepa odb. pol. dr. ne moremo objaviti »odprtega plsinft« 1» »dopisa«: razlogov je več, posebno se je skllcavalo na to, da bi javnost več škodila, nego koristila, 1 da je teško govoriti u stvari, katero preiskuje sodnija. Žal nam je tedaj, .da, ne moremo ustreči Vašej Žulji. Dopisa z ljubljanskega močvirju in iz Sežane sta nam prišla za to številko prepozno, priobčimo ju tedaj prihodnjič. Zanimiva stu oba dopisa: prvi govori o dejanskih razmerah ljubljanskega niočviija, v drugem so pa sežanski krajni Šolski sv6t obrača proti dopisu v Št. 47 goriške Soče, ker je netesni itn, omadežuje poštenje i Žali narodni čut kraškega ljudstvu. Dunajska Borsn rf/30. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . 72 gld. Enotni državni dolg v srebru Zlata renta...... • 1860, državni zajem.... Delnice narodne banke . . Kreditne delnice......28(5 London 10 lir sterlin . . . .117 Srebro ..........— Napoleoni........9 C. kr. cekini........5 100 državnih mark.....58 5 k. 73 86 131 821 50 35 •) Zu sestavu pod t«io naiil v..ui ur*lui»lvo le toliko j» dogovorim, kolikor uiu jioauvu nultu«. Cenik raznega blaga. KAVA: Moka . . . Ceylon biser « plant. lina In najfineja . . •rednja in >/» • * « natSv»..... Portorleo.......... Malabar natlve........ L« Guavra......... St. Domingo......... Babia............ Rio najflneja......... « fina.......... « Vi navadna ..... Santos navadna In fina..... Java Malang........ Costarlcca.......... Manila........... Guatemala......... Sladka skorja........ Nageljnovi cveSlČl (Šibice) .... Poper Singapore....... « Batavia........ Plment Jamajka....... lmber........... Sladkor avstrijski v Stokih rafiniran u h v kosih .... OLJE 5 Ital. Jedilno navadno...... « fino ln najfinejše namizno . . Levantinsko in AlbaneŠko jedilno . CorfU jedilno fino in najfineje . . Dalmacija jedilno fino ln najfinejše Istra « « « Laneno .......... Pavoljno ali bombažno..... Ribje hamburško (3 krone) . . . Oleln........... SADJE: Pomeranče Sicilije (1 zaboj) . . . (I zaboj) . . . Limoni Kaperl Rožiči pulješki novi gršk fini /, fini grški stari ...... Mandljl pulješki....... a romanski ....... « slciljskl....... « pulješki grenki..... Lešniki novi ital........ « « Istrski...... Češplje suhe iz Bosne in Srbije nove u « h « stare « u iz kranjske ln hrvatske Pinjoli........... Figa Calamata v vencih nove . . « v v vrečah »tare . . « pulješke v sodih..... « Iz Sinirne........ Cvebe Elemć novo ...... « Clsm6......... « Stanchlo. . ...... ■ Samos ime...... Rozine Sultan novo...... Orozdlče (opala) griko..... « rudefie (korlnte) ...» m t slclljsko Llparl .... RIŽ ALI LAŠKO PsENO: Italijanski navadni do '/. ^ • • " anskl fini in najfinejši . . . ■ki........... MAST: Slanina amerikanska Maat Bankroft........ « Wilcox........ Loj dalmatinski........ « tržaški ......... Stearina......... • Svečo Iz stearine....... Iz parafine....... lodlh . . . ....... Ital Ind SLANINA IN PETROLIJ v sod _ v zabojih......... DOMAČI PRIDELKI: Maslo Štajorsko L vrst Maslo hrvatsko, LeSa....... Fižol ivltlo rndeči novi « temno rudečl . . u bohlnec novi . . a rumeni . . . . « zeleni..... m kanarček . . . . « cukrenec (koks) « beli dolgi. . . . « • okrogli novi . • mešani nov . . . Konoplje drobne . . . « debele . . . Pros6 belo..... Zelje kranjsko . . . Koran ....... ŽITO: Plenica ruska..... « banaška ln ogrska Koruza Oalac, Ibralla . . « Odesa..... « ogrska ln banaška. u hrvatska . . . . RŽ, Oalac, Odesa . . . . Ječmen........ Oves banaški, ogrski . . za 100 K 0 od f. | do I. 1 117 _ 127 130 — 145 — l'.i0 — 141 _ 114 — 122 _ 81 _ 88 _ 106 _ 120 _ 83 — 98 - i 78 86 00 _ 82 _ 84 _ 88 _ 74 _ 80 .. 70 _ 73 _ 81 _ 89 _ Sil _ >X> _ 105 114 _ 80 _ 84 _ 88 _ 93 _ 33 &0 00 _ 170 180 &7 50 59 _ i _ 53 50 | 70 _ 71 29 _ 30 _ 33 _ 34 60 31 _ 32 50 i 40 ___ 42 _ 1 54 _ 70 _ 40 _ 41 _ 40 _ 45 _ 41 _ _ | 41 _ 35 50 , _ 31 50 39 _ 68 _ ■M _ _ _ 5 „ 6 _ j 5 _ 0 50 ! 00 _ 02 _ 25 _ 28 _ 12 _ 13 _ 7 50 8 50 90 - 95 88 90 97 _ 20 , . _ 32 _ 45 _ 10 _ 18 __ 10 — 13 _ 7 — 8 _ 71 — 72 _ 20 — 21 _ 16 _ 17 _ 10 — 17 _ 00 _ 24 — 34 _ 25 _ 29 _ 23 _ 25 _ 21 _ 22 _ 30 _ 42 _ 22 — 23 _ 20 — 21 _ 34 — 36 — 19 50 20 50 21 50 23 25 14 _ 10 _ 58 _ 70 _ 00 50 01 _ 58 50 59 _ 41 _ 42 _ 43 _ _ 82 __ _ _ 98 25 100 _ 92 75 100 — 12 25 12 50 ! 10 75 17 25 1 05 __ 89 _ 00 _ 70 _ 14 _ _ 12 _ 12 25 i 11 _ 11 50 j 13 50 _ _ 13 _ _ 12 50 13 _ 13 _ 13 50 14 _ 14 50 12 _ 12 50 11 g 26 11 50 24 10 _ _ 12 _ __ _ 0 7 25 1 3 - 3 25 12 25 12 75 12 50 13 —. 7 7 25 1 — _ — — 7 _ 7 30 — _ _ _ 10 75 11 25 7 7 50 7 50 8 25 Vabi se vljudno k obili naročbi na Cvetje z vrtov sv. Frančiška 9. letnik. V. č. knezoškofijstvo lavantinsko je glede na asketične spise notranjega lista v kurendi od 31 oktobra 1880 priporočilo »Cvetje« ko »jV-nrstno sredstvo duhovnega pasti rstva«. Tudi znanstvene, zlasti jezikoslovne opazke na zavitku se sploh jako hvalijo. Natančnima naznanila naj se blagovolijo brati v »povabilu« ki je pri-oŽeno današnjemu številu »Edinosti«, .ZANDONATI ln POLLAKI — via S. Nicold št. 14 — v Tr.Mu priporočata slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo &alaxitarJjske&a blaga 2—2 (Chincaglie) vsake vrste. -°=£ Gena naj niža 3=- MOKA ogrska 0 12 3 7 8 8'/i 'J 1m.8u, !!?.—, 31.40, 20.80, 1».-, 1b.g0, 18.80, 18 -, 17.—. 1s.60, 11 otrobi debeli......... « drobni ......... njdova........... koruzna........... VINO IN ŠPIRIT: Špirit rafinirani 3G° hektol Rum Jamajka (liter)...... « Demerari « ...... i' 8t. Jago « ...... Vino cipersko (hektoliter) .... * Malaga (aroba)...... k refošk i/ Istre (boteljn) . . . « istersk« (hektol.)..... « teran « ..... « vipavsko « ..... h hrvatsko « . . . . . « ogrsko « ..... « dalmatinsko« ..... PREDIVO konopljeno Ferrara..... « Bologna ..... « Cesena..... dolgo člščeno......... o « najfineje..... za dreto........... RAZNO BLAGO: Kafra........ Orehi dalmatinski....... Virh............ Oreški (Muškat)........ TĆ............. Vanilja (1 kilo)..... Žafran Španjskl « ..... Galun........... Potiišelj........... Sodu............ Rlj domači in tirolski...... « istrski .......... Kolofonij amerikanski...... Vntlec. (Blmsteln)....... Mjllo kundijsko........ u Corfi'i......... Cunje........... Gobe za konie........ 'i za toaleto........ Ježice iz Azijo........ « grške...... . . m domače ....... Žveplo rimsko v kosih..... « sicilijansko zmljeto .... RIBE —polenovke nove........ k stare , . , ..... Arnlkl Yarmouth (1 sod) .... Bardelle Istrske « .... KOŽE —usnje za poplato....... usnje teletina......... « kravlna bela ln črna .... kožo surove volovske domače . . . dalmatinske ln bosenske .... amerikanske kravje iz Indije telečje je dalmatinske...... zajčje (100 komadov)..... VOLNA bosenska ......... albaneška......... grška........... iz male Azije ........ Istrska.......... LES: / Deske 1" debele In 7" široke za 100 kon - V«4' II « iSkurete '/," 8/9 « 10/14 « 8/12 « 10/14 « 8/12 * 10/14« ti 850colov «1200 u «1200 « «1200 i. «1200 « «1200 « « 100 kom. « 100 « « 100 « Remeljni»/«"« « »/.'/»" « « 7. « Dlle 2" « za 1 cola « V/, « « ...... « 2" mere nove « ...... « l'/i <( u ...... Deske pol"debeleln 7" široke za 100 kom. « « « «8/9 « « 100 u « « « «10/14« « 1200 « »/s « «8/14 « « 1200 « *U « «10/14« « 1200 Skureto '/," bilko mire debeli1 8/12 1200 « « « « « 10/141200 Remeljni 7,"« « « 100 kom. « »/. Va '< « « 100 « c '/. « « i. 100 « Dlle 2" debele cola........ « 1'/» « « ........ Traml od •/« do "/. kubični čevelj . . . k •/. do •/,, « ... Bordonall od 24 naprej « ... Drva za kurjavo bukova, seženj .... Oglje bukovo za 100 K.°....... po takih cenah prodaja se tukaj v magazinu. SENO dobro volovsko (dun. cent.)..... navadno konjsko......... SLAMA (škopa rŽena........... za steljo, pšenično......... za 100 K.9 oi r i do f. 5 30 4 80 — _ 14 — 10 — 10 50 12 — 38 _ 38 50 — 86 1 11 — 57 — 72 — 32 _ 10 35 _ (X) 75 10 __ 12 — — 80 1 — 20 _ 30 — 30 _ 10 _ 14 _ 00 _ 10 _ 12 _ 11 _ 10 _ 10 _ 15 _ 40 _ 49 _ 47 _ 48 _ 42 _ 14 _ 70 _ 81 _ 83 _ 84 78 _ 108 _ 100 _ 195 _ 16 — 17 _ 40 _ 54 _ 200 _ 300 _ IGO _ 000 _ 38 _ 58 _ 40 _ 75 _ 8 50 9 _ 22 23 — 0 50 — — 8 _ — _ 7 _ !) _ 5 50 9 50 4 8 _ 45 _ — _ 25 __ 33 _ 10 _ 18 _ 5 _ 17 _ 9 35 _ 22 _ 20 _ 11 _ 17 _ 8 _ 9 __ G 80 7 75 C 75 7 25 20 _ 32 _ 23 _ 20 _ 10 _ 10 _ 15 _ 24 _ 150 _ 175 _ 357 _ 010 _ 145 _ 250 _ 45 __ 55 _ 70 _ 90 _ 108 _ 130 _ 120 _ 150 — 190 _ 200 _ 00 _ 75 _ 28 _ 38 _ 80 _ 100 _ 110 — 115 _ 140 — _ 120 - — - 30 38 49 _ 52 _ 90 _ 91 _ 05 _ 00 _ 71 _ 74 _ 50 _ 58 _ 00 _ 02 _ 57 58 _ 30 _ 31 _ 28 _ 29 50 — 16'/j — 10'/, — 13 — 12'/. — 21 — 24 — 10 — 18 31 30 32 50 38 _ 40 _ 08 _ 70 _ 50 _ 52 _ 53 _ 51 _ 42 — 43 _ 41 _ 45 _ 10 _ 47 _ 24 _ 25 _ 23 _ 24 _ — 13 — 14 — 11 — 11' 2 — 37 — 38 — 10 — 42 — 40 — 51 11 50 13 50 0 50 o 75 1 80 o 25 1 0 50 1 00 « 1 00 1 80 Z dovoljenjem c. kr. okrajne sodnlje v Metliki dne 3. novembra 1880 št. 110G8 prodavalo se bode na javnej dražbi v Metliki blizu Karlovca O. IO. In II. decembra i. I. od i) ure v jutro do 2. povoludne G00 avstr. veder na svetovnej razstavi Dunajskej in na deželnih razstavah v Ljubljani in v Za-crebu diplomiranega pravega naravnega vina iz najimenitnejših vinskih let 1848, 1808, 1865, 18G5, 1875. . Kupljeno vino ima se precej plačati in odpeljati ali pa treba sporazumeti se zarad kesneje odvožnje. C. k. kotarski sud v AUthh._ Sploh, znane izvrstne Voščene sveče iz garantiranoga nepokvarjenega bučehiega voska pri P. in R. SEEMANN-u v LJUBLJANI. H-4 Nij sleparstvol Iz c, k, zastavnice dunajske rešene žepne ure izjemno ceno, namreč 10 odstotkov pod kupno ceno. Haini' kotnUijil«' ur, nI najvu^jili I ruj cuckih tovarili, se J« v c. kr. lintavnici i,ust»vilo, » nc nHlilo, t>' !») 9o ntrtritln > miktj c»ni nuni v b»t. Mi moremo tedaj ure zlata, srebra in niklja, najboljii švajcarski Izdelek, vse • 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati 70 odstotkov pod fabriiko ceno, ure to skoraj znNtonJ. Vnuk elov.k, nuj ni j« hnnat nli ubog, potreduje vendar um, ki Je ''isto imjzT»steji.i prijateljica in spremljevalka Hko«i celo livljenja; tuko priliko, prijetno in nikdar vra-J.ijofo k.', ima z,l»j VHilkilo, .ta si inorn preskrbeti skoraj r.utonj solidno, lino, K ruiniran« in na minut« regulirano uro, ker jr »al« /jbrl»ko »«n|,J« vir urr g« Jnlmkrat rtguli-ratu. Vi.ika nru ima Svajcur.ko fubrilko inaiuenje. Poroitvo je tako zagotovljeno, da se s tem javno lavelemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novce povrniti. Zapisnik žepnih ur. / tira na nljar iz takega srebmp|{,k niklja, Ano na trenot.'k regulirana, graviruna in gviloSirana, r. S rubini, s ploflS.itini steklom, oin.iilirann urno p|o*6o In po^olialin krovom »oper prah, in Hm *Ulo fajon-urno vori, ki Je stala preje glii. 12, velja zdaj *im > gld, S.fiO. I trpna uri ni tidr ■ \/. t.'lk' a srebrnega niklja, dno nu tr.'notek e (Utiranj grivirana, gvil Siraoa, s 1A rubini, s plol^iatlm steklom, em lilir.iuo urno plo96 i in kazalom za sekunde, s tlno urno fagnn-vi'rili:o od talmi-zlat t, prej« gld. 20, 7. laj M irno gld. 7.!>0. / rtmontnir um, iz najHnejUega daublo-zlati, brez kljuSka za navijati na kmiel, pol poroštvom obrani si zmirora zlato li.irvo, izv stno na minute r..«uil unu, z dv jnlm krovom, dekorovana omail. urno ploiCo ln prlvlllglrano ilelo, obdarovana iz.'r.tn.i ura z Vđrilie ■ od talmi-zlata, prejo gld. zdaj samo gld. in. 20. — Teb ur J« malo. I ire'irna rnaon'oir um, i/, pravega 13 lotnoga »rebra, pot'jena od c. kr. kovnegt ur.vla, navija se n i kozioi br.'Z kljnJku, t. na<]> otnim zoporoin in kazalno p i pravo lino s privilegijem, na minuto repmlrana, s plofatim steklom, email urno ploMo in kazalom za sekunde, v n tranjeiu s kristalnim krovom in kolegi nd niklja, za vsaeega tr.ins-jmrentna, nijbolj^a, najcenejla in nujelugantnejla uja sveta, preje gld. 30, zdaj samo gld. 14. t »rrlirna ura na lidro, i/, pravega 13 iotnoga to »koga srebrn, potrjenega d e. kr. kovnega urada, s [5 rubini, na sekundo repadr.iua, s pluHiVitiiu steklom, omail brno piu'So in Kazalom za sekunde, proje gld. 2t, zdaj pozlafioaa samo gld. 12.no. I irthrna ura na valjar, Iz pravega 13 lotne a srebra, potrjenega ol c. Kr. Kovnega urada, z 4 rubini, na minuto ropaslrana, pozlafiena cleKtro-galva isnlin potom,'tuno, da so Je od prave zlate ne moro razlo6iti; iireje gld. 15, zdaj samo gld b. 60. i ura ta n •!))(, Iz pravega 14 Aarat. zlata, potr] one g od c. kr. kovnega urada, vjio fina, elegantna ura r naj a iluejlo benotCansto fafon-verilico za okolo vratu v flnem baršunastom etuijl; proje gold, 30, zdaj samo gld. 10.50. — Taeega So nij bilo. 1 .lina slala rimvntvir ura, IS karat., pO gld. 40, SO, najflnejfle savonotte-ure, prejo po gld. 100, Naslov: Uhren- Ausverkauf A. ?!mn* Rothenthurmstrasse 9, parterre, gegenUber dem erzbischttflichen Palals, WIEN. 6-i Prsni Bomboni iz trpotka (Spit2Wegerich-ffrust-Donbo)is) za ozdravljanje plulnih in prsnih bolezni, kai/ja, hripavice, pivke in zaslelenja sapnika. Neprecenljiva rastlina, ktero nam ponuja prirodu v blagor trnečeRii SloveSke^a rodu, hrani v sebi do daniisuupu dne nupojasneno skrivnost, vneti sleznicl {,'i'lu in sapniku urno in zdutno polujjanju daje, in tuko ozdravljenje dotlCnilt organov naglo pospešuje. Ker pri t nišom izdelku damo poroštvo za cisto zmes posebno paziti nu in na trpotcu s sladkorjem, prosimo, posebno pi našo po gosposki vpisano rarornlno mark podpis na listku, ker le tak je pruvi. Viktor Schmidt in sinovi, c. kr. fabrikanti, \VIEN, IV. Alleegasse Nr. 48. Cena ene Skatljice 30 kr. 100-1 Se dobiva pristno samo v lekarnah: E. Leitenburg in C. Zunetti v Trstu, in C. ZanetU v Gorici CHIOCOCA LIKER (Liquor Chiococae JorliJlcaMj, (12-4) znanstveno preiskan, potrjen in od strokovnjakov priporočen kakor izvrstno neškodljivo dietutično sredstvo posebno za ti agi o ln prijetno oživljanj« zbujenje in okrepljenjj oslabljene tnoči in okro-p.j uji živci'v ; njigova moč čudovito in dobro-dijno oživlju ln sp»dln\ja. Tudi je prav dobro zdravilo pri slabem probtivllatiju, želodčnem kataru, krču, koliki, bluvunju, zgagi, driski, glavoboli, bledici in zlatenici, trganju, in zlutej žili. Vsi) te bolezni naglo in gotovo ozdravila Chlococa liker, ln s t.;in dosežejo tudi tisti, ki ga rabijo, visoko in krepko starost, zato bi gu morala vsaka hiša imeti. On je okusnlši od najboljših Ukorov. Ikoz števila pohval in priznanj od vlsoclh osob iiitiiuio o izvrstnosti Chiocooa likera ter jih rudi vsucemu pokažemo. Cena butehe s podukom v .V-slili jezikih, kako sj ima rabiti. gld., za zavit k in poštnino kr. Glavnu naprava ln :<>' g«: />. C. Chiodi, lekarnar »zunt Sohutz-iigel«, in zapriŽeni e. k. sodniški kemikar nu Duuiijit, Wtthring, Ilerren-guss ■ št. 30, kumar naj Sj vse pistn uie nuročbe pošiljajo. Podružna zaloga: vTrstu: Forabogchl, II l karuu »ul Canullo«. Dobiva se tudi v vseh ............ Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Anton Šlunder. Tisk. l-ran Huala v Trstu. 'gajfliE Današnemu listu je priloženo: Povabilo naročbi na „Cvetje iz vrtov sv. Frančiška"