republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
24. IZREDNA SEJA
(21. december 2012)
//
" § -S>	\ i i ?
! f	s- c a $
s 1	^ ¿T ^
Q	¿5 o O
t i	O* ^ *
Vx

UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 24. izredna seja (21. december 2012)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2013
www.dz-rs.si
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/16. izredna seja
DNEVNI RED 24. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRESOJO USTAVNOSTI POSLEDIC, KI BI NASTALE Z ODLOŽITVIJO UVELJAVITVE ALI ZARADI ZAVRNITVE ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2013 IN 2014 (ZIPRS1314, EPA 694-VI) NA REFERENDUMU, EPA 854-VI
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IGRAH NA SREČO (ZIS-E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 769-VI
3.	PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POROŠTVENE POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO INVESTICIJSKO BANKO (TEŠ - TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ/B) (MPEIBTEŠ), EPA 630-VI
3
DZ/VI/16. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................................................................................................6
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRESOJO USTAVNOSTI POSLEDIC, KI BI NASTALE Z ODLOŽITVIJO UVELJAVITVE ALI ZARADI ZAVRNITVE ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2013 IN 2014 (ZIPRS1314, EPA 694-VI) NA REFERENDUMU, EPA 854-VI..............................................................6
JOŽE TANKO ......................................................................................................................................... 6
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.......................................................................................................................8
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ........................................................................................................................8
JERKO ČEHOVIN ................................................................................................................................... 9
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................10
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................11
RIHARD BRANISELJ...........................................................................................................................11
MIHAEL PREVC...................................................................................................................................12
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................13
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 14
JANKO VEBER.....................................................................................................................................14
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................15
FRANC JURŠA.....................................................................................................................................16
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................17
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................17
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 17
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................18
FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................18
BOJAN STARMAN...............................................................................................................................18
MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................18
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK..........................................................................................19
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................19
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................20
JANKO VEBER..................................................................................................................................... 20
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IGRAH NA SREČO (ZIS-E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 769-VI.....................................................................................................................21
ALEŠ ŽIVKOVIČ...................................................................................................................................21
PATRICIJA ŠULIN................................................................................................................................21
PATRICIJA ŠULIN................................................................................................................................22
MIRKO BRULC ..................................................................................................................................... 23
BOJAN STARMAN...............................................................................................................................23
ROMAN ŽVEGLIČ................................................................................................................................23
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................24
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 24
ALOJZIJ POTOČNIK ............................................................................................................................ 25
3.	PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POROŠTVENE POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO INVESTICIJSKO BANKO (TEŠ -TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ/B) (MPEIBTEŠ), EPA 630-VI.......................................................25
ALEŠ ŽIVKOVIČ...................................................................................................................................25
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 26
SAMO BEVK ......................................................................................................................................... 26
BOJAN STARMAN...............................................................................................................................27
4
r e p u b l ! Ka s lo v e n i j a	DZ/VI/24. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR
JAKOB PRESEČNIK............................................................................................................................27
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................27
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................28
JOŽE VELIKONJA...............................................................................................................................28
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................29
1.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................29
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................29
JANJA NAPAST...................................................................................................................................29
2.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................30
JANKO VEBER.....................................................................................................................................30
3.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................30
5
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/16. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
24. izredna seja
21. december 2012
Predsedujoči: dr. Gregor Virant Jakob Presečnik.
Seja se je začela 21. decembra 2012 ob 9. uri.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 24. izredno sejo Državnega zbora, ki jo je sklical predsednik Državnega zbora na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanka in poslanci: mag. Truda Pepelnik, Janez Ribič, mag. Dejan Židan, Marijan Pojbič in mag. Matej Tonin.
Na sejo je predsednik Državnega zbora vabil tudi predstavnike Vlade Republike Slovenije. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 24. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 20. decembra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 55 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti ni glasoval nihče.
(Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 24. izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRESOJO USTAVNOSTI POSLEDIC, KI BI NASTALE Z ODLOŽITVIJO UVELJAVITVE ALI ZARADI ZAVRNITVE ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2013 IN 2014 NA REFERENDUMU.
Državni zbor je na 6. seji decembra 2012 sprejel Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014. V skladu s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o predmetnem zakonu, ki jo je z zadostnim
.......predsednik Državnega zbora
podpredsednik Državnega zbora
številom podpisov 12. decembra predložil Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, je predsednik Državnega zbora določil koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Kot prvi dan koledarskega roka je predsednik Državnega zbora določil sredo, 19. december 2012, za zadnji, 35. dan, pa torek, 22. januar 2013. V zvezi s to pobudo je skupina 46 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom, na podlagi prvega in drugega odstavka 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi zboru predložila Predlog sklepa o zahtevi Državnega zbora Republike Slovenije za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 na referendumu.
Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku predlagateljev, gospodu Jožetu Tanku.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi, kolegice!
Pred približno 14 dnevi smo imeli proračunsko sejo, kjer smo sprejemali proračuna za naslednji dve leti in zakon o izvrševanju proračuna. Vsi akti so bili sprejeti z več kot večino vseh poslancev, vendar so ti akti šli preko določene procedure tako v Državnem svetu kot tudi po civilnem delu družbe. Vložena je referendumska zahteva Sindikata poklicnega gasilstva na zakon o izvrševanju proračuna, in s 1. 1. nam grozi, da bosta proračuna za naslednji dve leti neoperativna, kajti možno bo le začasno financiranje, in to le za namene v sorazmernem delu, za namene, ki so bili opredeljeni v proračunu za letošnje leto. Novih obveznosti zaradi tega ne bo možno sprejemati, kar pomeni, da se nobeni novi nameni iz proračuna za prihodnje leto ne bodo mogli začeti izvajati. Velik del teh investicij, tudi drugih projektov, je vezanih na evropska sredstva. Vložena zahteva Sindikata poklicnega gasilstva - ti sindikati so vklopljeni v sindikate javnega sektorja, povzroča težave predvsem javnemu sektorju. Javnemu zavodu RTV grozi, da bo ostal brez cca 80 % mesečnih prihodkov. Tolikšen delež v strukturi
6
DZ/VI/16. izredna seja
prihodkov RTV znaša namreč RTV naročnina, ki je določena v tem zakonu za naslednji dve leti, in z referendumsko zahtevo se ta zakon blokira in tudi tega prihodka ni možno zaračunavati, ker ni pravne podlage. Vsak mesec bo RTV prikrajšana za približno 80 % prihodkov in toliko mesecev, kolikor bo ta blokada trajala, tolikokrat se bo ta 80-odstotni izpad prihodkov, ki znaša cca 8 milijonov evrov mesečno, ponovil. Sindikati Radiotelevizije in tudi sindikati novinarjev, ki so na nek način vklopljeni v sindikat javnega sektorja, so, mislim, da včeraj, naslovili na Državni zbor, na vodje poslanskih skupin, predsednika Državnega zbora, pobudo, da bi z nekim bypassom poskušali rešiti ta problem po 1. 1., ki je nastal z vložitvijo te referendumske pobude. Vendar bi rad odgovoril tudi na to, kajti na tak način te stvari ni možno urediti, kot predlagajo, da bi v nekem drugem zakonu to uredili.
Tu se nam ponovi zgodba iz obravnave ZlPra, ko se je poskušalo z nekim bypassom urediti neke določbe ZUJF, pa je Zakonodajno-pravna služba ugotovila, da na ta način ni možno obiti zakona, ki je v postopku in ureja isto družbeno razmerje. V primeru te pobude se dogaja enako. Na ta način, kot predlagajo Sindikat novinarjev Slovenije, Sindikat RTV in še kdo, te zadeve ni možno urediti, dokler postopek glede zakona o izvrševanju proračuna na Ustavnem sodišču ni zaključen. Če bo Ustavno sodišče dovolilo referendum in bo zakon zavrnjen, tega eno leto ne bo možno na tak način urediti, ker je to zavrnjeno. Mislim, da bi bilo mnogo bolje, da bi se sindikati RTV, ki so v tej asociaciji sindikatov javnega sektorja, v isti asociaciji kot je Sindikat poklicnega gasilstva, najlažje dogovorili med sabo in to zahtevo za referendum umaknili. Kot rečeno, pobudo za referendum je vložil Sindikat poklicnega gasilstva, glavni komentator te vložene referendumske zahteve je gospod Branimir Štrukelj. Kljub temu, da je zelo pogost gost na Radioteleviziji, ga nihče izmed novinarjev ne vpraša, kako bo rešil problem z blokado RTV prispevka. Očitno je, da je v bil tem konkretnem primeru Sindikat poklicnega gasilstva uporabljen samo zato, da je prinesel podpise v Državni zbor in ne za zastopanje in komentiranje vložene pobude in tudi dajanja odgovorov na to.
Drugi problem, ki ga prinaša vložena referendumska pobuda, je problem pravočasnosti izplačila plač v javnem sektorju. Na to je opozoril že minister Šušteršič, in to je morda še precej hujši problem, kot se na prvi pogled zdi, kajti taki zamiki povzročijo veliko težav pri tistih, ki bodo imeli zaradi zamika pri plačah težave zaradi zamika plačila nekaterih drugih obveznosti, ki jih poravnavajo ob tem, ko dobijo plačo. Gre za težavo, ki povzroča veliko nezadovoljstvo, predvsem v javnem sektorju, kajti na izvrševanje proračuna smo vezani vsi, ki nas ta zakon pokriva. Zakon o izvrševanju proračuna je ključni zakon za vse tisto, kar je zajeto v tem proračunu. Kot rečeno, pobudo je
vložil Sindikat poklicnega gasilstva. Ni znano, da bi na kakršenkoli način Sindikat poklicnega gasilstva v tem času organiziral zbiranje podpisov za zahtevo pod referendum po šolah, vrtcih, tudi na stojnicah ne. To kaže na aktivnost, ki je bila izvedena precej konspirativno in na neobičajen način. To kaže na to, da tudi med sindikalnimi centralami prihaja do neke vrste posojanja podpisov, da se lahko izpolnijo pogoji za vložitev teh zahtev. To se mi zdi neobičajno in mislim, da ni korektno.
Da se bo zastavil nek problem pri ključnih aktih države za naslednje leto -proračuna to zagotovo sta - je nakazovalo že dogajanje v Državnem svetu, ko je bila zadnji dan, ko je še lahko zasedal, na zahtevo Branimirja Štruklja sklicana seja Državnega sveta, kjer so glasovali o možnosti veta na ta zakon. Očitno je, da se veliko teh mehanizmov skuša vključiti v postavljanje blokad v državi. Glede na to, da se je v to verigo postavil tudi Državni svet, se mi to zdi izredno problematično. Namesto, da bi Državni svet prejšnjega sklica bil eden tistih, ki bi generiral reševanje problemov, ki so nastali po slabi zapuščini prejšnje vlade, se je postavil v vlogo, da je poskus reševanja še dodatno zablokiral. Že to, da bi se Državni svet sploh poigraval z mislijo, da bi na zakon o izvrševanju proračuna izglasoval veto, je problem. Še večji problem je to, da je odprl razpravo o potencialnem vetu na izvrševanje proračuna. To zagotovo ni ostalo neopaženo, ne doma, ne zunaj, in še precej slabše sporočilo bi bilo, če bi bil ta veto tudi izglasovan. Očitno je, da prejšnji sklic Državnega sveta ni bila institucija, ki bi delovala v smeri odpravljanja krize, pač pa v smeri poglabljanja krize. Kot tak je na nek način soodgovoren za razmere, ki so.
Celoten zakon o izvrševanju proračuna zagotovo ni v neskladju z Ustavo. Če kdo tako misli, potem misli narobe. Dopustno je, da je morda kakšna posamična določba zakona o izvrševanju proračuna neskladna z Ustavo, vendar se to da urediti na drug način. Ustavna presoja posamezne določbe je mnogo primernejši način za sanacijo morebitne napake v zakonu o izvrševanju proračuna kot pa totalna blokada z vložitvijo zahteve za razpis referenduma. Tukaj bi rad povedal, da tisti, ki poskušajo reševati po njihovem mnenju neka neustavna stanja, bi morali uporabiti le sredstva, ki so za odpravo takega problema sorazmerna, in zahteva za referendum je v tem primeru nesorazmerna. V obrazložitvi naše zahteve za ustavno presojo referenduma imate navedene številne razloge, zakaj je to potrebno in kaj blokada povzroči. Teh razlogov ne bom posebej našteval, ker jih lahko preberete in tudi komentirate.
Vsekakor pa velja pozvati pobudnike zahteve za referendum, da ponovno razmislijo o tem, ali je ta zahteva, ki so jo vložili na Državni zbor, sorazmerna. Predlagam, da to pobudo umaknejo, da sprostijo izvrševanje proračuna v polnem obsegu, ne samo v obsegu začasnega
7
DZ/VI/16. izredna seja
financiranja, in da presodijo, katere so tiste določbe, ki so po njihovem mnenju neustavne in sprožijo za te določbe ustavnorevizijski postopek. To bi bila normalna reakcija. Upam, da bo pred koncem leta takšna odločitev tistih, ki so vložili zahtevo, tudi sprejeta. Sicer pa predlagam, da podprete pobudo za ustavno presojo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predlog sklepa je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Poročilo bo predstavil predsednik odbora, mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovani podpredsednik, minister, kolegi in kolegice!
Odbor za finance in monetarno politiko je na 43. nujni seji, včeraj, 20. decembra 2012, kot matično delovno telo obravnaval Predlog sklepa o zahtevi Državnega zbora Republike Slovenije za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 na referendumu. Državnemu zboru je predlog sklepa predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V razpravi je predstavnica predlagateljev sklepa na kratko predstavila vsebino predlaganega sklepa z utemeljitvijo. Povedala je, da je zakon o izvrševanju proračunov letni zakon, ki se sprejema za posamezno koledarsko leto, njegova uveljavitev pa je pogoj, da se uveljavi proračun posameznega leta. Neustavno stanje bo nastalo v primeru, da zakon o izvrševanju proračuna ne stopi v veljavo 1. januarja 2013 zaradi začasnega izvrševanja proračuna države, saj bo to v bistveno poslabšanih makroekonomskih razmerah povzročilo prekomerno trošenje javnofinančnih sredstev na posameznih področjih.
To pomeni, da bo obstoječa nestabilnost financ tako huda, da Republika Slovenija ne bo več sposobna financirati obveznosti, ki jih državljanom in drugim upravičencem zagotavljata zlasti 50. člen Ustave, pravica do socialne varnosti, in 51. člen Ustave, pravica do zdravstvenega zavarovanja oziroma zdravstvenega varstva, kar ima za posledico neposredno kršitev socialne države, kot jo opredeljuje 2. člen Ustave. Takšno stanje pomeni tudi poseg v položaj Slovenije kot demokratične republike. O tem govori 1. člen Ustave, ki po besedah Ustavnega sodišča temelji tudi oziroma zlasti na človekovem dostojanstvu. Zapoznela uveljavitev zakona o izvrševanju proračunov bi pomenila nezmožnost izvajanja novih projektov in ukrepov, bistveno bi bilo oteženo črpanje evropskih sredstev, hkrati pa bi država čezmerno porabljala sredstva za namene, ki ne predstavljajo prioritet. Vse to pa
bi potrebo po novem zadolževanju še povečalo. Z neuveljavitvijo zakona zaradi izvedbe referenduma bodo nastale hude oziroma nepopravljive posledice za ustavno varovane dobrine, zlasti glede upoštevanja načela pravne države, pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva.
V razpravi so poslanci iz vrst opozicijskih poslanskih skupin povedali, da je treba pravico do referenduma braniti, povedali so tudi, da naj bi bil zakon o izvrševanju proračuna zakon, ki omogoča izvrševanje proračuna bolj tehnične narave, kar pa v zadnjih letih ni več tako. Zavedajo se resnosti položaja in pomembnosti Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 in zato predlogu sklepa ne bodo nasprotovali oziroma nekateri so napovedali, da se bodo pri glasovanju vzdržali. Omenili so nedavne odločitve Ustavnega sodišča glede nedopustnosti referendumov za Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank in za Zakon o Slovenskem državnem holdingu in s tem povezane izjave ministra za finance. Očitajo mu nepripravljenost za nadaljnja pogajanja med socialnimi partnerji. Poslanci iz vrst koalicijskih poslanskih skupin so predlog sklepa podprli. Državni sekretar je glede pripravljenosti pogovora s socialnimi partnerji povedal, da dve ugodni odločitvi Ustavnega sodišča o omenjenih zakonih še ne pomenita konca pogajanj s socialnimi partnerji.
Ker k predlogu sklepa na seji odbora niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za finance in monetarno politiko Državnemu zboru predlaga, da predlog sklepa sprejme v predloženem besedilu.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, ministru dr. Janezu Šušteršiču.
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci!
Ko smo pred dvema mesecema, oktobra, uspešno izdali državno obveznico v ZDA je bilo to razumljeno kot vse, samo dosežek Vlade ne. Govorilo se je o tem, da nam je pomagal predsednik ECB Draghi s svojimi ukrepi, da je bila likvidnost dobra. Nekateri so šli celo tako daleč, da so namigovali, da če je to meni uspelo, potem bi najbrž vsakomur lahko. Včeraj je bila cena teh obveznic, njihov donos, strošek, ki ga mi plačujemo, prvič pod 5 %, odkar smo jo izdali. Včeraj in predvčerajšnjim ni gospod Draghi sprejemal nobenih ukrepov, tudi vlada se ni zamenjala in tudi jaz sem še vedno finančni minister. Se je pa nekaj drugega pomembnega zgodilo. Ustavno sodišče je sprejelo odločitev, ki pomeni, da referendumi in pravice do referendumov niso pravice, niso vrednota, ki je nad vsem drugim, kar je za to
8
DZ/VI/16. izredna seja
državo pomembno. Ko sem takrat, ko so bile referendumske zahteve vložene, opozarjal na to, da to drži, cena obveznic, mi je bilo rečeno, da si izmišljujem, da gre za neka normalna nihanja na trgu. Takratni predsednik republike mi je celo javno svetoval, da naj bom tiho, pa bodo obresti padle, kot da problemi izginejo, če o njih ne govoriš, in to celo sami od sebe, ne da bi sprejemali kakšne ukrepe in ne da bi imel možnost, da jih izvršiš. Mislim, da to, kar se je včeraj zgodilo jasno kaže, da takšna logika ne drži.
Kar je tudi pomembno pri tem, kar se je zgodilo z odločitvami ustavnih sodnikov in sodnic o referendumskih zahtevah nekaterih, je to, da je odločitev o obeh referendumskih zahtevah sprejeta z enakim razmerjem glasov, 8 proti 1. Če bi izhajali zgolj iz vsebine zakonov, na katere je bil vložen referendum, odločitev o obeh zakonih, o Slovenskem državnem holdingu in o slabi banki, verjetno ne bi bila sprejeta z enakim razmerjem glasov. Enako razmerje glasov kaže na to, da je Ustavno sodišče po mojem mnenju, po mojem razumevanju tega, razmišljalo tudi o drugih stvareh, kot je vsebina konkretnih odločitev, za katere je bil sprožen referendum. O tem, da obstajajo tudi druge enako pomembne ustavne vrednote, kot je suverenost države, kot je zagotavljanje osnovnih funkcij države, kot je zagotavljanje obstoja države, če nekoliko dramatiziram v času resne gospodarske in družbene krize. Da je pravica do referenduma, ki je tudi zame zelo pomembna pravica in sem večkrat javno zagovarjal na način, kako se uporablja in v razmerah, ko praktično vsaka referendumska zahteva lahko uspe zaradi nezadovoljstva ljudi z obstoječo situacijo, ki se vedno prenese tudi na nezadovoljstvo z vlado in njenimi predlogi, ne glede na to, kakšna ta vlada je in kdo jo sestavlja. S tem ima marsikdo v tem državnem zboru izkušnje.
V takšni situaciji je vsak, ki lahko postavi nogo med vrata z 2500 podpisi, v poziciji, ko lahko izsiljuje vlado, da pristane na kakršnekoli rešitve. Gasilci lahko blokirajo državni referendum, gumarji in kovinarji pa lahko blokirajo reševanje bančnega sistema. Da ne naštevam naprej. To ni situacija in to niso razmere, ki bi omogočale reševanje problemov, ki so akutni, za katere nimamo leta ali dveh časa. So zadeve, ki so pomembnejše tudi od socialnega dialoga in so zadeve, ki so pomembnejše tudi od tega, da se skušamo do konca dogovoriti za neke rešitve, o katerih se bomo lahko vsi strinjali. Zato tudi imamo parlamentarno demokracijo in zato o večini stvari odločamo po večinskem načelu.
Referendum o proračunu je referendum o osnovni funkciji države, o tem, ali država sploh lahko ima možnost izvrševati svoje osnovne naloge. Zato pričakujem, da boste podprli to zahtevo za ustavno presojo referenduma in s tem omogočili najkrajšo možno pot do tega, da dobimo proračun, ki ga bomo lahko izvrševali.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvi je na vrsti gospod Jerko Čehovin v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala, gospod podpredsednik. Lep pozdrav poslancem in poslankam! Gospod minister, državni sekretar.
V	Pozitivni Sloveniji v povezavi z zadnjo odločbo Ustavnega sodišča glede referendumske zahteve in pobude za Slovenski državni holding in tako imenovano slabo banko ocenjujemo, da je današnja razprava o tem, ali naj Ustavno sodišče presodi, ali bi referendum o Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 povzročil protiustavne posledice oziroma ali Državni zbor ocenjuje, da bo ta povzročil protiustavne posledice, odveč. Moč je namreč pričakovati, da bo Ustavno sodišče, kljub temu, da je predsednik Državnega zbora že razpisal rok za zbiranje podpisov volivk in volivcev, referendum in s tem nadaljnje zbiranje podpisov prepovedalo. Zadnja odločitev Ustavnega sodišča namreč pomeni, da Ustavno sodišče ne bo dovolilo referenduma o nobenem zakonu, ki bi vladi preprečil izvrševanje fiskalnih ukrepov oziroma da ni dovoljen noben referendum, ki bi lahko poslabšal javnofinančno situacijo v Sloveniji. Ne glede na slednje pa bi v Pozitivni Sloveniji radi opozorili, da za zaplet za referendumsko pobudo v zvezi z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 v celoti nosi odgovornost Vlada. Referendumsko pobudo, ki so jo vložili sindikati, razumemo kot protest sindikatov zoper grobe kršitve socialnega dialoga, ki jih je enostransko zakrivila Vlada. V tem primeru gre torej bolj za potezo sindikatov iz obupa, saj sindikati drugih možnosti za to, da Vlado prisilijo v dialog, nimajo. Slednje so sindikati v svojih dosedanjih javnih pozivih tudi priznali in Vlado pozvali, da preneha z ustrahovanjem in prične s pogajanji na podlagi stavkovnih zahtev, ki so jih pred kratkim javno predstavili.
V	Pozitivni Sloveniji referendumske pobude sindikatov ne podpiramo, saj je zakon o izvrševanju državnih proračunov tehnični zakon, ki omogoča izvrševanje istega proračuna. Pri tem pa opozarjamo, da Vlada sama nosi odgovornost za to, da je Državnemu zboru po naši oceni predložila nelegitimne in celo nezakonite predloge državnih proračunov in omenjenega zakona. Pogoj za predložitev proračuna v Državni zbor je, da ga spremljajo spremembe predpisov, ki podpirajo posamezne znižane proračunske postavke oziroma pravice. Ravnanje Vlade posledično pomeni, da to vlogo prevzema zakon o izvrševanju proračuna, kar je v nasprotju s posebnimi predpisi oziroma veljavnim pravnim redom v celoti. Zato zahteve sindikatov razumemo in ocenjujemo, da so njihova pričakovanja povsem legitimna. Sindikati zahtevajo, da znižanje mase plač za javne
9
DZ/VI/16. izredna seja
uslužbence za leti 2013 in 2014 ne sme biti večje, kot je bilo dogovorjeno z Zakonom za uravnoteženje javnih financ, s Sporazumom o razrešitvi strokovnih zahtev z dne 10. maja 2012, Dogovorom o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ za obdobje od 1. junija 2012 do 1. januarja 2014 in aneksi h kolektivnim pogodbam.
V Pozitivni Sloveniji smo Vlado že pred in med obravnavo predlogov državnega proračuna za leti 2013 in 2014 in zakona o izvrševanju navedenih proračunov pozvali, da ponovno pretehta svoje odločitve in ustvari podlago za dialog s sindikati, ki je ključen za sprejetje in implementacijo predlogov za znižanje stroškov dela, ki posega v javni sektor. Vlada tega ni storila, ampak je socialne partnerje postavila pred izvršena dejstva. Ne zgolj to, vladajoča koalicija je sprejela državna proračuna in zakon za izvrševanje proračunov, ki so v zvezi s posegi v plačno maso v javnem sektorju v neskladju z drugimi veljavnimi predpisi, kolektivnimi pogodbami in kolektivnimi sporazumi, ki so bili sklenjeni v zvezi z izvajanjem kolektivnih pogodb. Vlada se je s sindikati o sprejetju ZUJF dogovorila, da nadaljnjih drastičnih posegov v plače in sistem javnih uslužbencev ne bo. Še huje pa je, da je Vlada socialne partnerje zavajala z navajanjem odstotka znižanja mase plač. Znižanje plač brez sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju namreč ni mogoče. Za znižanje plač bi morala Vlada skladno z omenjenim zakonom in Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti opraviti pogajanja s sindikati. Ta so obvezna tudi za usklajevanje plač z inflacijo.
Predstojniki, ki bodo morali znižati stroške dela, avtonomno, brez sprememb veljavne zakonodaje lahko omejujejo zgolj obseg nadurnega dela in izplačila za prekomerne obremenitve ter ne nadomeščajo zaposlenih, ki so se upokojili ali dali odpoved. Pa še to nekateri, ki nimajo izpolnjenih kadrovskih načrtov in zaradi slednjega obremenjujejo zaposlene z nadurami, tvegajo nezakonita ravnanja in s tem lahko povzročajo delovnopravne spore. Zato znatno zniževanje stroškov dela dejansko pomeni masovno odpuščanje v javnem sektorju. Poleg tega pa je odpuščanje, kar se sliši paradoksalno za namene hitre fiskalne konsolidacije, izredno neprimeren ukrep, saj je ponekod potrebna celo večja masa plač zaradi odpovednih rokov in odpravnin, poleg tega pa so potrebni višji transferi iz proračuna za nadomestila za brezposelnost. Da je pri tem Vlada storila napako, se zaveda šele zdaj in slednje poskuša popraviti s predlogom sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je sprejela včeraj in ki predvideva bolj fleksibilen način določanja osnovne plače na zaposlenega, v odvisnosti od rezultatov dela oziroma doseganja ciljev. Gre za možnost povišanja osnovne plače za 20 % in možnost znižanja tovrstnega
povišanja osnovne plače. Tudi v tem primeru Vlada krši izvajanje socialnega partnerstva in sporazuma, ki ga je s sindikati podpisala spomladi.
Zato se v Pozitivni Sloveniji čudimo provokativnim oziroma neprimernim izjavam predsednika Vlade, Janeza Janše, ki je pred kratkim na zasedanju voditeljev Evropske unije v Bruslju potezo sindikatov ocenil za sabotažo in eksotično referendumsko blokado. V Pozitivni Sloveniji ocenjujemo, da si vzdevek eksotična znotraj EU oziroma demokratičnih in pravnih držav zasluži Vlada, ki delavcem ne priznava kolektivnih pogodb in sporazumov in se s sindikati kot predstavniki delavcev, ki zastopajo interese, povezane s pogoji in ceno dela, sploh ne želi pogajati. V Pozitivni Sloveniji smo zato mnenja, da je dialog s socialnimi partnerji potreben, kajti potrebno je reševanje in ne uničevanje javnega sektorja.
Kljub temu, da poteze oziroma referendumske pobude sindikatov ne podpiramo, tudi predloga sklepa ne bomo podprli. Za zaplet v celoti nosi odgovornost Vlada. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Andrej Šircelj v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani minister, kolegi in kolegice!
Proračun je temeljni dokument, s katerim vlada izvaja proračunsko politiko, izvaja socialno politiko, izvaja tudi ostale politike, in če proračun ne deluje oziroma je blokiran, je lahko blokirana tudi celotna država, ker vse funkcije, ki jih vlada oziroma država ima, potem ne delujejo. To najbolj prizadene ljudi, državljanke in državljane. Blokada proračuna pomeni, da se ne bodo izvajale ali se ne izvajajo tiste pravice, ki so za državljanke in državljane zagotovljene z Ustavo. Seveda ima vlada možnost, da izvaja plačila, da tako rečem, na podlagi dvanajstin iz preteklega leta. Vendar, kaj to pomeni? To pomeni, da vlada ne izvaja svoje politike, ekonomske politike, predvsem tiste, ki je pomembna za konsolidacijo javnih financ, za pokojninsko reformo, za reformo trga dela, tudi zato, da se sanira bančni sistem in da se bolje upravlja s premoženjem. V primeru, da bi ta pobuda bila sprejeta in da bi pomenila odlog izvajanja proračuna, to pomeni ekonomsko politiko, ki nas vodi v zelo slabe razmere, še hujše od razmer, v katerih smo danes. Zakaj? Zaradi tega, ker ne bi mogli izvesti konsolidacije javnih financ.
Konsolidacija javnih financ pomeni enega osnovnih elementov za to, da država lahko zagotovi boljše pogoje gospodarjenja, da sprejme ukrepe, ki bodo pomenili boljše pogoje gospodarjenja za domače podjetnike, za tuje podjetnike in zato, da bo gospodarstvo začelo
10
DZ/VI/16. izredna seja
delovati. To pomeni tudi, da bi v takšnih razmerah, ko proračun ne bi mogel delovati, bila onemogočena ali vsaj kršena pravica do socialne varnosti, pravica do zdravstvenega varstva in s tem dostojanstvo državljank in državljanov. Ne glede na to, bi imelo to tudi mednarodni učinek. Neposredni mednarodni učinek v tem, da ne bi mogli črpati evropskih sredstev in mednarodni učinek tudi v tem, da bi to v mednarodni javnosti verjetno pomenilo presedan v smislu, da nekdo blokira izvajanje proračuna, tistega proračuna, ki smo ga tu, v tem državnem zboru, v tem parlamentu, sprejeli z veliko večino. Blokiranje vlade pomeni, da lahko nastanejo razmere, ki so včasih lahko nepredvidljive in to ni dobro niti za državljanke in državljane, niti za ugled države v tujini oziroma v svetu.
V Slovenski demokratski stranki bomo predlog sklepa za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve zakona o izvrševanju proračunov, iz teh razlogov podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Dr. Andreja Črnak Meglič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Spoštovani, lep pozdrav!
Predlagano ustavno presojo predloga pobude za referendum o izvrševanju proračuna v Poslanski skupini SD ocenjujemo kot še eno iskanje izhoda v sili. Še predobro se zavedamo, kaj pomeni odločitev, da sprejetih proračunov ne bi mogli izvrševati, pa vendarle, vprašajmo se, kaj je privedlo do te situacije. Zakaj smo tu, kjer smo? Vlada in koalicija sta sprejeli že tretji zakon, ki ni usklajen s socialnimi partnerji in mu grozi referendum. Pogajanja, ki jih je vodila Vlada, ocenjujemo kot izrazito nesimetrična glede argumentov, brez namena, da bi z njimi dosegli uskladitev spornih rešitev. Odgovornost za izvrševanje proračuna je primarno sicer odgovornost ministra za finance, toda niti on, niti v tej zgodbi ključna partnerja, minister za javno upravo in minister za izobraževanje, se s socialnimi partnerji niso bili sposobni dogovoriti za zapis sprejemljivih rešitev, zato bi moral predvsem on prevzeti odgovornost za nastalo situacijo, ne pa se zatekati pod zaščito k Ustavnem sodišču.
Predsednik Vlade je 13. decembra 2012 v Bruslju javno poudaril, da še nikoli nikjer na svetu ni nihče blokiral proračuna z referendumom. Od predsednika Vlade bi pričakovali, da bi se v takšnih razmerah sam vključil v reševanje problemov, ki so spodbudili odločitev za referendum, ne pa, da v mednarodni javnosti razglaša neodgovornost socialnih partnerjev. V Poslanski skupini SD smo si želeli dogovora med sindikati in Vlado glede izvrševanja državnega proračuna, ki smo ga tudi sami večinsko podprli. Popolnoma jasno je, da
je takšen dogovor otežen tudi zaradi dejstva, da Vlada ne spoštuje predčasno že sprejetih dogovorov. Navkljub temu bi morala Vlada storiti vse, kar je možno, da bi do dogovora prišlo. Ustavna presoja pobude za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna takšen dogovor kvečjemu otežuje. V luči zadnjih odločitev Ustavnega sodišča je že danes jasno, da referenduma ne bo dopustilo, kar bo Vladi služilo kot dodaten alibi za prekinjanje dogovarjanja.
To ne bo prispevalo k reševanju problemov, ki so pobudo za referendum spodbudili. Požar bo pogašen, žerjavica pa bo tlela še naprej in morda se bo razplamtela v nov nepredvidljiv ogenj. Pri tem želimo poudariti, da do takšne situacije zagotovo ne bi prišlo, če bi sprejeli amandmaje, ki bi iz zakona o izvrševanju proračuna črtali najbolj sporne člene glede sankcioniranja in razrešitve odgovornih oseb uporabnikov proračuna, določanja priprave načrtov uporabnikov proračuna in določbe glede presežkov odhodkov nad prihodki iz naslova izvajanja javne službe. Prav tako do takšne situacije ne bi prišlo, če Vlada v zakon ne bi vsiljevala predlogov, ki ne spadajo v zakon, ki določa le izvrševanje proračuna. V Poslanski skupini SD ne prevzemamo odgovornosti za nastalo situacijo, saj smo si z oblikovanjem in zagovarjanjem ustreznih amandmajev zelo aktivno prizadevali za to, da bi v zakon, ki ureja izvrševanje proračuna, zapisali tudi za socialne partnerje sprejemljive rešitve. Posluha pa, kot običajno, ni bilo.
Zaradi navedenega se bo Poslanska skupina SD pri glasovanju vzdržala. Koalicija, ki je to situacijo z nesposobnostjo dialoga in sprejemanja kompromisnih rešitev povzročila, pa naj si ustavno presojo zakona o izvrševanju proračuna izglasuje kar sama. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Rihard Braniselj v imenu Poslanske skupine Državljanske liste.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Spoštovani podpredsednik, minister, državni sekretar, kolegice in kolegi!
Nihče v tej dvorani ne bi smel imeti pomislekov glede podpore predlogu za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014. Naša skupna odgovornost je, da če obstaja najmanjša možnost za nastanek protiustavnih posledic, da za to zahtevamo odgovor varuha Ustave, to pa je Ustavno sodišče. Mimo razlogov v predlogu predlagatelja naj izpostavim le nekaj najbolj grobih posledic, ki bodo nastale zaradi neuveljavitve tega zakona. V okviru lokalne samouprave: lokalna razvojna infrastruktura pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za namene sofinanciranja investicijskih projektov občin, razvoja Pomurja ter za razvoj regij - 40
11
DZ/VI/16. izredna seja
milijonov evrov manj sredstev. Na področju trga dela: aktivna politika zaposlovanja - 43,7 milijona evrov manj sredstev. Na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane manj sredstev za ukrepe razvoja podeželja in stabilizacijo trga - 33 milijonov evrov manj sredstev.
Na področju prometa in prometne infrastrukture manj sredstev za cestni promet, investicijsko vzdrževanje cest, železniški promet, infrastrukturo. Skupaj za cca 180 milijonov evrov manj sredstev. Na področju podjetništva in konkurenčnosti 45 milijonov evrov manj sredstev za rast in razvoj podjetij, za spodbujanje tujih investicij in odprtosti gospodarstva, razvoj turizma, zagotavljanje boljšega poslovnega okolja za podjetništvo in konkurenčnost. Kot rečeno, 45 milijonov evrov manj sredstev. Na področju varovanja okolja za cca 185 milijonov evrov manj sredstev za namen ravnanja z odpadki, upravljanja z vodami, urejanja sistema na področju okoljske politike. Tukaj gre večinoma za evropska sredstva. Na področju zdravstvenega varstva 55 milijonov evrov manj sredstev za namen sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva, od tega za investicije v javne zdravstvene zavode 31 milijonov evrov manj sredstev. Podpora tehnološkim razvojnim projektom pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, za razvojne projekte, infrastrukturo - 9 milijonov evrov manj sredstev ter za 10 milijonov evrov manj sredstev.
Glede davka na nepremično premoženje v 60. členu zakona o izvrševanju proračuna, poudarjamo, da v primeru, če zakon ne bo uveljavljen pred 1. 1. 2013, v letu 2013 tega davka ne bo mogoče odmeriti, zato bo proračun v letu 2013 prikrajšan za ta prihodek, ki ga ne bo mogoče nadomestiti z nobenimi drugimi postavkami. Gre namreč za letno obveznost, ki jo je mogoče odmeriti le, če je pravna podlaga za odmero določena pred začetkom leta, saj določba ne vsebuje možnosti odmere davka za sorazmeren del leta. Skratka, več kot dovolj dodatnih razlogov za resno presojo nastanka protiustavnih posledic. Kakršnakoli že bo odločitev Ustavnega sodišča, le-to bo treba spoštovati. Tudi v stranki Državljanska lista nismo bili zadovoljni z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o družinskem zakoniku, čeprav je šlo za uresničevanje človekovih pravic. Pa nam na pamet ni padlo, da o odločitvi Ustavnega sodišča polemiziramo in odločitev celo problematiziramo.
Glede zadnjih dveh odločitev Ustavnega sodišča je bilo v medijih, v politiki, strokovni in laični javnosti, slišati ogorčene reakcije na odločitve, pospremljene tudi z besedami "dvoličnost Ustavnega sodišča", "politična presoja Ustavnega sodišča", "darilo ali sramota Ustavnega sodišča" ter celo "formalni konec pravne države". Nedostojno in neprimerno, da tako zlahka sramotimo Ustavno sodišče, ki je temeljni atribut državnosti in
vrhovni varuh ustavnosti te države, zato spoštujmo pravno državo, spoštujmo sodne odločbe, če pa o njih že razpravljamo, pa o tem razpravljajmo na strokovnem nivoju ter predvsem po tem, ko sodno odločbo sploh preberemo, in ne pozabimo, odločitve na Ustavnem sodišču sprejemajo najeminentnejši slovenski sodniki, ki so bili izvoljeni z absolutno večino v tem državnem zboru.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Mihael Prevc v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Spoštovani minister, spoštovani kolegice in kolegi!
Kakorkoli se sliši nepredstavljivo, danes koalicijski poslanci vlagamo zahtevo za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve zakona o izvrševanju proračuna za naslednji dve leti. Nima smisla, da bi še enkrat našteval, kako hude so lahko finančne posledice, saj so to storili že kolegi pred menoj. Niti, koliko delovnih mest je ogroženih zaradi te poteze, niti, kako se s tem blokira pospešeno črpanje evropskih sredstev. Veliko bolj me žalosti, da so nekateri zaradi tako imenovanih višjih ciljev, da ne rečem celo političnih ciljev, pripravljeni narediti praktično vse, ne da bi se za trenutek ozrli za širšimi posledicami. Nihče v Slovenski ljudski stranki nikomur ne zanika pravice do referendumske pobude, toda v zameno bi pričakovali vsaj kanček odgovornega obnašanja. V zadnjih letih, ko so bile razmere že zelo razgrete, gospodarska situacija pa vedno slabša, smo v Slovenski ljudski stranki opozarjali na nevarnost referendumske manije, ki dolgoročno žal prinese zgolj politično obračunavanje.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da Ustavno sodišče takšnega referenduma ne bo dovolilo, toda močno obžalujemo, da je sploh prišlo do tega, kajti škoda je bila narejena že ob sami vložitvi pobude in z vsakim dnem v novem letu bo še večja. Kot prvo je treba povedati, da gre za eno izmed najbolj nenavadnih potez v politični praksi. To lahko ugotovite s tem, ko kakšnemu tujcu iz političnih krogov poskušate pojasniti, da temeljni proračunski zakon, ki omogoča izvajanje soglasno podprtega proračuna v parlamentu, zavira referendumska blokada. Seveda sledi vprašanje: "Zakaj pa imate politiko, če se jim ne pusti niti proračuna pripraviti?" Kot drugič. Pri tem zakonu je posebnost ta, da tudi če bi bil zakon na morebitnem referendumu potrjen, bi to zaradi zakasnitve uveljavitve še zmeraj pomenilo ogromno finančno škodo.
Spoštovani, nestrinjanje z določenimi rešitvami je sestavni del politike, sestavni del družbe, sestavni del dialoga. Povsem razumljivo je, da obstajajo interesne skupine in povsem normalno je, da so sindikati najpomembnejši
12
DZ/VI/24. izredna seja
borci za pravice delavcev in to vlogo jim v Slovenski ljudski stranki tudi absolutno priznavamo. Toda, kaj storiti, ko njihovi vodje sestopijo z vlaka racionalnosti in občutka za realno stanje? Želel bi si, da bi lahko vsak izmed vlagateljev referendumske pobude pogledal sestavo proračuna. Ne samo, da bi ga vprašali, kje namerava dobiti denar za svoje želje, vprašali bi ga tudi, ali je v svojem boju pomislil tudi na tisoče slovenskih podjetij, ki svojo priložnost iščejo preko črpanja evropskih sredstev. Ali je pomislil na tisoče brezposelnih, ki čakajo na državne spodbude za zaposlovanje? Ali je pomislil, da bodo s tem ogrožene prepotrebne državne investicije? Očitno ne, kajti fokus je zgolj v členu zakona, ki nakazuje določene ukrepe v javnem sektorju, toda ta prizadevanja ne spremlja niti kanček samokritičnosti ob statističnih podatkih, da število javnih uslužbencev raste že 22 let, z njimi pa tudi tako imenovana masa plač. Tudi na tem mestu ni podvprašanja, zakaj se je število ljudi v javnem sektorju v zadnjih 20 letih praktično podvojilo.
Lahko se vprašamo, ali so to res pravi in bistveni problemi, ki zavirajo Slovenijo. Biti kritičen do urejanja javnih financ načeloma ni težko, lahko domnevamo, da smo v naslednjih nekaj mesecih glede izplačil še na varni strani radarja, toda vprašanje je, ali je prav od nas, politikov, da opozarjamo, da lahko pride do resnih težav pri izplačilih državnih obveznosti, ali pa bomo zopet deležni obtožb, da zgolj grozimo. Se iskreno opravičujemo za te tako imenovane grožnje, a potem, ko denarja za izplačilo več ne bo, ko in če pride tisti dan, kdo bo potem izvedel nakazila razlike? Zakon o izvrševanju proračuna za naslednji dve leti je, kakorkoli obrnemo, odraz realnega stanja v državni blagajni.
Še enkrat velja poudariti, da se na daljše obdobje ne moremo več zadolževati v obsegu, kot smo se v zadnjih letih. Vsak mesec vsak državljan Republike Slovenije plača 30 evrov zgolj za obresti za javni dolg. Si predstavljamo? 30 evrov. Kako dolgo še? Kdo misli, da je bankrotirana država na boljšem, ker ima novo priložnost. Mislimo, da ne bo posledic. Bojim se, da ne. Bojim se, da dlje kot si določeni nočejo priznati, kakšna je realna slika, trši bo padec na trda tla. Ali bi odstop vlade, odstop celotnega parlamenta, kaj rešil? Priznajmo si, pošteno, ali verjamemo v čudežno formulo, ki ne bo nikomur nič vzela, si nikjer nič izposodila, pa vseeno nekje našla dve milijardi evrov več finančnih sredstev, kot jih ustvarimo.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke vseeno ne izgubljamo optimizma. Predlog sklepa bomo podprli v upanju, da bo Ustavno sodišče čim prej odločilo o zadevi in da lahko nadaljujemo z ukrepi, ki bodo v pomoč predvsem našemu gospodarstvu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Vsem prav prisrčen pozdrav.
Uvodoma naj začnem z mislijo, da je škoda, da še nismo uspeli spraviti pod streho ustavnih in zakonskih sprememb v zvezi z referendumsko zakonodajo, ureditvijo. Sindikati prvič v zgodovini zahtevajo referendum, ki blokira izvajanje sicer že sprejetega državnega proračuna za prihodnji dve leti. Ne vem, če pobudniki in ostali, ki so jim s svojimi podpisi slepo sledili, sploh vedo, kaj utegnejo s tem povzročiti. Poglejmo, kako bomo prisiljeni delati s proračunskimi prilivi in odlivi v novem letu in katera področja bodo to najbolj občutila. Če pobudniki referenduma tega še niso predočili našim državljankam in državljanom, bodo slednji to imeli možnost slišati danes. Izpostavljam samo nekaj področij. Že usklajeni projekti v preteklosti, ki so imeli za leto 2013 planiran povečan obseg sredstev, to je, recimo, sofinanciranje zaposlovanja mladih in starejših ter subvencioniranje, samozaposlitev, ne bodo mogli zaživeti.
Težave bodo nastale tudi na nekaterih programih izplačevanja socialnih transferjev. Okleščeno bo izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije, kar pomeni, da bo najbolj ranljiva skupina brezposelnih oseb prikrajšana za možnost zaposlitve. Prav tako je pod eksistenčno vprašanje postavljenih vseh 34 zaposlitvenih centrov, ki so delodajalci za najtežje invalide, ki se ne morejo zaposliti na običajnih delovnih mestih. Če ostanem pri invalidih in osebni asistenci, podaljšanje programa Asistentka/asistent bom ne bo možno. Tako je ogrožena osebna asistenca okoli tisoč najtežjim invalidom in zaposlitev 270 asistentom. Okoli 9 tisoč gluhim osebam bo onemogočena pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika. V proračunu je bilo zagotovljenih dodatnih 50 milijonov za štipendije in dodatnih 23,7 milijona za subvencioniranje šolske prehrane. Tudi to bo nekako zabetonirano. Prihodnje leto naj bi po planih proračuna počrpali kar 1,4 milijarde evropskih sredstev. Zdaj se to črpanje sredstev, ki bi se lahko porabila za nove investicije in odpiranje delovnih mest v gospodarstvu, za investicije v prometno in okoljsko infrastrukturo in še kaj, postavlja pod velik vprašaj.
Še bi lahko naštevala, ampak menim, da je bilo povedanega dovolj, da se lahko ustvari prava slika o tem, kaj pomeni po naši oceni nerazumna in nerealna odločitev nekaterih sindikatov javnega sektorja. Referendumska pobuda je sicer legitimna pravica, ker pa je po našem prepričanju za javnofinančno dogajanje v državi skrajno neprimerno, da bi odločali o tem na referendumu državljani in državljanke in bi morebiti ne vedoč celo sprejeli nekaj, kar bi bilo zanje škodljivo, menimo, da o tem ljudje ne
13
DZ/VI/16. izredna seja
morejo odločati. Poslanke in poslanca DeSUS smo uvideli, kaj pomeni blokada normalnega izvajanja proračuna, zato smo pristopili k sopodpisu zahteve Državnega zbora Republike Slovenije za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zavrnitve zakona o izvrševanju proračunov na referendumu. Glede na navedeno v naši poslanski skupini menimo, da referendum o tem zakonu ni na mestu, zato bomo, kot že rečeno, podprli sklep o presoji ustavnosti. Upamo tudi, da če bo do tega prišlo, da bo Ustavno sodišče modro presodilo, da bi uveljavitev sprejetega proračuna s 1. januarjem povzročila nepopravljivo škodo za delovanje države in zagotavljanje določenih ustavnih pravic, ki gredo našim državljankam in državljanom, in da bi nepopolno financiranje iz proračuna pomenilo nadaljnje slabšanje ugleda in padanje zaupanja tujine v našo državo ter tako posledično nezmožnost javnofinančnega okrevanja države ter poglobitev učinka krize v državi.
Pobudniki referenduma, ki imate škarje in platno v rokah, še vedno lahko umaknete svoje podpise in s tem omogočite pravočasno in nemoteno izvajanje proračunskih obveznosti, zlasti v dobro tistih državljank in državljanov, ki se lahko prepoznajo v prej izpostavljenih skupinah, ki jih bo neuveljavitev proračuna najbolj prizadela. Zagovorniki referenduma bi jim zaradi vztrajanja pri svojem povzročili hude stiske in zato bi morali od svojih namer nemudoma odstopiti. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod minister, državni sekretar, vse vas prav lepo pozdravljam!
V Novi Sloveniji pobudnikom ne oporekamo uporabe določb Ustave Republike Slovenije in Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in verjamemo, da je bila pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 vložena v skladu s predpisi. Mi smo žal verjeli, da bo do referendumske pobude prišlo, saj je bila ta grožnja s strani prvega moža Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture prisotna ves čas sprejemanja proračunskih aktov. Verjamemo pa tudi, da bo Ustavno sodišče na podlagi naših argumentov odločilo v skladu z Ustavo in v interesu državljanov, saj neizvajanje proračuna paralizira delovanje celotne države. To najbrž vedo tudi pobudniki. Ne mislim samo formalnih pobudnikov, to je sindikata poklicnih gasilcev, saj je glavni pobudnik, glavni iniciator pobude, neformalni pobudnik.
Če že razmišljamo o pobudnikih in analiziramo njihove izjave, potem v Novi Sloveniji ugotavljamo, da je pobuda za referendum zamisel ne sindikata, ne sindikalista, ampak eminentnega politika. Parlamentarec je vendarle eminentni politik, ki je izraziti nasprotnik te vladne koalicije, kar samo po sebi sploh ni problematično. Problematično je to, da so s samo vložitvijo referendumske pobude že nastale nepopravljive posledice za vse državljane Republike Slovenije, ki se bodo odrazile, žal, takoj po novoletnih praznikih. To moramo danes tukaj jasno povedati, da bo slovenska javnost razumela, kaj pomeni nezmožnost izvajanja proračuna Republike Slovenije v letu 2013, že čez 11 dni. V najboljšem primeru, v primeru zavrnitve referenduma na Ustavnem sodišču, se bo proračun za leto 2013 lahko začel izvajati šele v začetku februarja 2013, na način kot smo ga skupaj, tudi z delom opozicije, sprejeli. Mimo bo pomembna ena dvanajstina leta, v kateri Vlada ne bo mogla realizirati investicijskih projektov, ki bi prispevali k zagonu gospodarstva. Posebej o gradbeništvu smo v zadnjih dnevih veliko govorili. Blokirani bodo projekti, ki bi lahko prinesli nova delovna mesta, upočasnjeno bo črpanje evropskih sredstev - prav tukaj smo imeli vsi skupaj velike ambicije.
Gre tudi ali pa predvsem za politični projekt, ki ima en sam namen, to je onemogočiti delovanje Vlade, z blokado onemogočiti delovanje Vlade, onemogočiti doseganje vladnih ciljev in ciljev te koalicije, Vlado in koalicijo zrušiti. Kako naprej, pa ni več pomembno. To nas v Novi Sloveniji močno skrbi, saj smo nemočni pred tistimi, ki želijo slabo tej državi, zato moramo, spoštovani kolegice in kolegi, tukaj, prav v tej hiši, še veliko narediti. Na primer, spremeniti referendumsko zakonodajo.
Zato Poslanska skupina Nove Slovenije podpira predlagani sklep in pričakuje odločitev Ustavnega sodišča v skladu z interesi te države, med katerimi so na prvih mestih ekonomska in politična suverenost in socialna država.
Gospe in gospodje, čas je, da odgovornosti damo ime in priimek. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu sklepa.
Besedo ima gospod Janko Veber, pripravi se mag. Katarina Hočevar.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.
Nadaljeval bom tam, kjer je gospod Horvat končal. Odgovornosti je treba dati ime in priimek, res je. Odgovornost je na Vladi Republike Slovenije. Sindikati so si usodni klin v krsto zabili takrat, ko so v prejšnji vladi zavrnili zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakon o odpravljanju dela na
14
DZ/VI/16. izredna seja
črno ter zakon o malem delu. Takrat so slepo sledili politiki, ki je bila v opoziciji. Dobili so podporo celo na Ustavnem sodišču, ki je omogočilo referendum, in s tem odprli pot, da zavlada tista politična opcija, ki danes vlada. Zato je odgovornost na tej vladi. Kaj danes počne ta vlada? Z veseljem mendra, dobesedno mendra, sindikate, z veseljem mendra vse socialne pravice in ne spoštuje nobenega pravnega reda. Tudi sindikate je Ustavno sodišče zapustilo, zanimivo. Danes se srečujemo z zelo odkritim neoliberalizmom. Tako se imenuje v današnjem času, po domače povedano pa gre za grobi kapitalizem, kateremu so na poti prav vse omejitve.
To, da danes minister za finance v Državnem zboru izreče, da je pomembno samo to, s kakšno večino sprejmeš odločitev v Državnem zboru, vsebina zakonov ni pomembna, in pri tem se sklicuje še na odločbo Ustavnega sodišča - dragi moji, ta Ustava, ki je sprejeta, za Vlado ne velja več. 1. člen govori o tem, da je Slovenija demokratična republika. Če minister misli, da je demokracija samo to, kar odloči večina, potem se hudo moti. Demokracija je spoštovanje predpisov, demokracija je predvsem spoštovanje procedure, ki je zapisana v zakonih in v ustavi. Ampak to očitno za ministra ni več pomembno. Torej, po mnenju ministra ne živimo več v pravni državi, in to, kar se Vlada spomni in kar večina sprejme, je edino, kar lahko velja. Ne morem razumeti, resnično ne morem razumeti, da ni važna vsebina zakonov. V zakone torej lahko zapišete karkoli hočete, kar se večina spomni in ni važno, ali je to skladno z Ustavo, ali je to skladno z drugimi zakoni, ki urejajo to področje. To sploh ni pomembno.
Ali se zavedate, kaj počnete in v kakšno smer peljete državo? Razgradnja pravne države pomeni, da ni nobene pravne varnosti za nikogar več, in da elita, tista ozka elita, ki želi sprostiti vse ovire, da pride do svojega kapitala, mirno ne prizna nikomur nobenih socialnih pravic. Če že govorite o sindikatu gasilcev kot tistih, ki naj bi zahtevali referendum o zakonu o izvrševanju proračuna, poglejte, kam peljete to državo. V to smer, da bodo gasilci prišli gasit, če boste imeli denar, če jim boste plačali. Tistemu, ki ne bo imel denarja, gasilci ne bodo prišli gasit. To je najenostavnejše povedano, kaj počnete s to državo in kam jo peljete. Oprostite, to ni država, v kateri bi ljudje lahko živeli in ustvarjali. To, da minister ustrahuje vse javne uslužbence in vse tisti, ki prejemajo denar iz proračuna, s tem, da ko ne bo uveljavljen zakon o izvrševanju proračuna, ne bo možno plačevati ničesar, in to, da Vlada sprejme uredbo, s katero zamakne izplačilo plač v javnem sektorju - oprostite, dragi moji, to je v čistem nasprotju z Ustavo, kar zopet dokazuje to, da vam nobenega pravnega akta ni več treba spoštovati in ga ne želite spoštovati. 148. člen Ustave govori: "Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je treba začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu."
Nikakršne grožnje, da ne bo izplačanih plač, da ne bodo pokrivane obveznosti, ni mogoče najti v nobenem predpisu. Ustava je pa tista, ki govori o tem, da je treba na podlagi prejšnjega proračuna zagotoviti izplačila, tudi plač, tako kot se spodobi. Imel bi še bolj grobe besede o tem, kako bi izrazil razočaranje nad sedanjo vlado, nad tem, ker dela minister za finance, ampak ostal bom pri tem, kar sem povedal - da za vas ni pomembna Ustava, ni pomembna pravna država, ni pomembna socialna država, pomembna je samo elita in kapital, ki ga želite / opozorilni znak za konec razprave/.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima, kot predlagatelj, gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.
To, kar je sedaj govoril gospod Veber, je v popolnem neskladju s tistim, kar ste v prejšnjem mandatu storili in delali. Ko govorite o socialni državi, ste v prejšnjem mandatu sprejeli Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in s tem zakonom posegli izključno v kategorije, ki so bile upravičene do javnih sredstev, do različnih oblik pomoči, subvencij, socialnih in drugih transferjev. Izključno, gospod Veber, ste posegli v to kategorijo. Zmanjšali ste subvencije za dijaško prehrano, za šolsko prehrano, ločili ste ... / oglašanje iz dvorane/ Gospa, boste imeli priložnost. Ločili ste možnost prejemanja otroškega dodatka in štipendije, napisali ste ali eno ali drugo in ne oboje. Napisali ste v tisti zakon še marsikaj drugega. Boste prebrali. Niste pa sprejeli niti enega zakona, s katerim bi kakorkoli posegli v pravice tistih, ki so nad socialnimi transferji. Niti enega privilegija niste ukinili in odpravili. Včeraj ste se zelo borili za privilegij nekoga, zelo ste se borili za privilegij nekoga in ste tudi izglasovali ta privilegij kot edinemu funkcionarju v državi, ki bo po nekih drugih pravilih prejemal neke transfere ali pa dotacije ali pa prihodke, kot bi jih sicer drugi.
Kar zadeva očitke glede dogajanja s sindikati in pogajanj s sindikati, smo tudi prejšnji mandat zelo natančno spremljali vse, kar se je dogajalo na Ekonomsko-socialnem svetu v pogajanjih s sindikati.
Spoštovani gospod Veber, vaša vlada ni uspela niti enega od teh dogovorov s sindikati na tak ali drugačen način uspešno zaključiti. Mi nismo bili člani Ekonomsko-socialnega sveta, nismo imeli nobenih popoldanskih srečanj in pogovorov s sindikati zato, da bi se kakšen scenarij naredil glede rušitve predlogov vaše vlade. Vi ste sami znotraj vaše vladne koalicije storili vse, da ste se sesuli, vse. Imeli smo primer Zaresa, LDSa, eden po eden so odhajali iz koalicije, DeSUS ste pa sami izločili. Tu se spomnim gospoda predsednika Vlade, ko je dejal: "Od danes naprej je konec pogajanj s sindikati." Pa se še dobro začela niso. Zakon o
15
DZ/VI/16. izredna seja
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil neka dodana vrednost prejšnje vladne koalicije, je padel zaradi enega majhnega delčka pri zahtevi sindikatov pri usklajevanju plač, pa ste ga zrušili. Ste rekli, konec, ni osminke ali koliko je že tisto bilo, in sindikati so sami odločili za - ne vem, kdo je sodeloval tam, ampak sindikati so se odločili za referendum. Mi ga ne bi vložili za zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
To, da ne spoštujemo pravne države, je huda obtožba. Mi spoštujemo vse. Ko je Ustavno sodišče odločilo, da za zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni potrebno ali pa ni pogojev, da se zaustavi, smo šli na referendum in odločali, kot smo takrat mislili, da je prav. Zato se mi zdijo te obtožbe zelo za lase privlečene. Takrat, ko smo menili, tudi v prejšnjem mandatu, da kakšen ukrep vlade ni primeren, smo vložili zahtevo za ustavne presoje. Nekaj smo jih vložili. Nekatere je Ustavno sodišče zato, ker zaradi predčasnih volitev pogoji niso bili več izpolnjeni, zavrglo, ker so bile volitve in vmes nekaj poslancev, podpisnikov v tisti kvoti 30, ni dobilo več mandata. Pa nismo nič protestirali zaradi tega proti Ustavnem sodišču, ampak zgodilo se je. Lahko pogledate, nekaj teh primerov je bilo. Tako kot vi, uporabljamo vsa legitimna in legalna sredstva, ki nam jih daje poslovnik, ki nam jih omogoča ustava. Niti enega drugega sredstva nismo uporabili v prejšnjem mandatu, kot tista, ki jih dovoljuje pravna država v tej dvorani, niti zunaj ne, niti eno.
Zato je to permanentno nabijanje o tem, kaj kdo spoštuje in kaj ne, hud problem. V prejšnjem mandatu, v mandatu prejšnje Janševe vlade se je zgodilo, da je bil dosežen dogovor s sindikati glede plačnega sistema, ki je trajal prej 5 ali 7 let in se je takrat zaključil, tako kot se je, nesoglasno, ampak z veliko podporo sindikatov, čeprav se je potem zgodilo tisto, kar se je. Tudi v tem mandatu smo na Ekonomsko-socialnem svetu dosegli dovolj veliko soglasje za pokojninsko reformo, celo tako veliko soglasje, da ste opozicijske stranke te rešitve podprle, pa tudi ustavna presoja je vzdržala. Razlika med vašo pokojninsko reformo in to je bila v tem, in to se je verjetno odločilo na Ustavnem sodišču, da ima ta takojšnje učinke, vaša jih je imela pa čez 5 let, čez dva mandata. To je bila razlika. Tisti trenutek, ko Ustavno sodišče ni odločilo v skladu s pričakovanji, se je usulo po Ustavnem sodišču. To vidimo zdaj te dni, pa je z zelo visoko stopnjo soglasja odločilo o tem, ali je dopustno izpeljati referendum glede Zakona o Slovenskem državnem holdingu ali ne. Z zelo visoko stopnjo soglasja, skoraj popolno, pa se diskreditirajo ustavni sodniki.
Tako je, in pravna država, gospod Veber, ni samo takrat, kadar odgovarja Socialnim demokratom ali Pozitivni Sloveniji, pravna država je tudi kdaj drugič. Ko govorite o pravicah, ko govorite o sociali, najprej poglejte ravnanja, ki ste jih sprejemali v prejšnjem
mandatu in kakšne težave so bile v tem mandatu, ko smo sprejemali in posegali, predvsem z Zakonom za uravnoteženje javnih financ, v tiste pravice, ki ste jih vi spregledali, zavestno. Tukaj je razlika med vami in nami. Tukaj je velika razlika med nami in vami, vi ste posegli v pravice, bom rekel, državnih upokojencev, kmečkih zavarovancev, ki niso niti imeli možnosti, da bi plačevali prispevke, niso imeli niti možnosti, pa ste jim vzeli 200 evrov, tiste bagatelne državne subvencije, da so lahko 80-letne kmečke žene sploh plačevale položnice. To ste storili. To je bila vaša socialna država, ko ste pa predlagali, ne vem, neke ukrepe za, ne vem, upokojence ali prej vdove, recimo, po vojaških zavarovancih, pa je bila čisto druga zgodba. Poglejte, kaj je bilo, saj je vse dostopno, vse v magnetogramih, vse je v dosjejih Državnega zbora in to lahko vse pogledate. Takšne obtožbe, milo rečeno, so zelo problematične in so tudi neodgovorne. Neodgovorne so. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Proceduralno gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo.
Spoštovani gospod podpredsednik, prosil bi kolege z desne in leve, da mi dovolijo, da povem to, kar mislim. Proceduralno predlagam, spoštovani gospod podpredsednik, da poskušate nivo razprave, ki se je v tem trenutku razvijala v Državnem zboru, omejiti. Ravno tisti, ki niso zadovoljni z našim delom, ki se zbirajo zunaj na trgu, nas opozarjajo na to, kakšen nivo dialoga imamo v Državnem zboru. Moram odkrito povedati, da mi takšen način niti slučajno ni všeč in ni nivo za ljudi, ki sedimo v Državnem zboru. Lepo prosim, dajte takšne razprave omejiti, in tudi medklice omejiti.
Še nekatere zadeve bi vam rad čisto na kratko povedal. Vse to, kar koristimo v današnji razpravi, ne služi točki dnevnega reda, o kateri govorimo. Najbolj se bom zdaj dotaknil gasilcev. Pred dvema dnevoma sem bil na plenumu Gasilske zveze Slovenije. Tam se o takšnih zadevah ne pogovarjajo. Ti ljudje ne razmišljajo o denarju, ampak o tem, da ljudem pomagajo. Lokalne skupnosti so tiste, ki gro denarja zagotavljajo za delovanje gasilcev. Lepo prosim, ne gasilcev uporabljati v teh razpravah, ki niso ne plodne in ne koristne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Samo to, ker je bil proceduralni predlog usmerjen proti predsedujočemu. Trenutno lahko rečem le, da nivo razprave ne morem omejiti jaz, ampak si ga mora omejiti vsak sam. Strinjam pa se s tem, da prosim vse sodelujoče oziroma prisotne v dvorani, da ne motijo razpravljavcev in da pustijo vsakega, da pove, kar želi povedati.
16
DZ/VI/24. izredna seja
Proceduralni predlog gospod Gašpar Gašpar Mišič, izvolite.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi v tej dvorani!
Proceduralno predlagam, če je le možno, da se vsi tisti, ki ste že nekaj mandatov poslanke in poslanci v Državnem zboru, vzdržite tega, kaj je bilo v prejšnjem mandatu, kaj je storila prejšnja vlada, kaj dela ta vlada, ker nas to medsebojno obtoževanje ne bo pripeljalo nikamor, to ni rešitev. Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi, dajmo se usmeriti v prihodnost. Težave in probleme imamo danes. Na vsaki seji ob vsaki točki dnevnega reda določeni poslanke in poslanci dobesedno izkoriščate Državni zbor za vašo osebno retoriko, vašo osebno vojno. Ta retorika nas je pripeljala v današnjo situacijo.
Gospod Tanko, kot vodjo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke vas prosim, da, če se le da, vi prvi med enakimi, in tudi na strani gospoda Vebra prosim, da, če se le da, da za nazaj ne posegate, tako kot posegate, vaša vlada, naša vlada - ena in druga vlada je Slovenijo pripeljala v situacijo, v kakršni smo, zato se, prosim vas, vzdržite teh komentarjev, zato, ker mi postaja slabo, ko poslušam, kako ste se obnašali, kako se obnašate danes. Dejstvo je, da probleme imamo, da je stanje negativno, da smo dobili nezadostno oceno javnosti kot politiki in politika in zato je čas, da prenehamo s preteklostjo in s udarci pod pas. Dejstvo je, da so težave in da moramo težave rešiti. Imejte malo več kulture, dialoga in potem bomo vsi skupaj zmagali. Če ne, bomo sami sebe pokončali in sramotimo se iz dneva v dan. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mislim, da sem že v odgovoru in pojasnilu gospodu Francu Jurši dal takšen odgovor, kot ga moram dati tudi vam. Vsak mora to pri sebi storiti. Gremo naprej z razpravo.
Mag. Katarina Hočevar, pripravi se gospod Jožef Horvat.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lepo vas pozdravljam tudi z moje strani!
Sama bom sklep o zahtevi za presojo ustavnosti zakona o izvrševanju proračunov podprla. V svoji razpravi se bom omejila na prihodnost, na mlade. Rada bi opozorila na problematiko, kaj z neuveljavitvijo zakona izgubijo mladi. Ne bo podlage za ustanovitev študentskega sklada. Ministrstvo je izračunalo, da bodo razpoložljiva sredstva zadoščala le za nekaj mesecev prihodnjega leta. Močno bodo omejeni programi kot je Prvi izziv, pomoč za samozaposlovanje mladih. Prvi izziv je bil program, ki so ga naši inovativni mladi s podjetniškimi idejami željno pričakovali in neizvedba tega programa bi bila za ta segment
naše mladine huda klofuta. Z neizvrševanjem proračuna bo primanjkovalo sredstev tudi za subvencioniranje mesečnih vozovnic, kar je bila po mojem mnenju ena boljših rešitev oziroma odločitev te vlade za našo mladino. Ni dvoma, da bo nepravočasna uveljavitev proračunov negativno vplivala na vse blagajne javnega financiranja, na posredne, neposredne proračunske uporabnike, na izvajalce javnih pooblastil in nenazadnje tudi na gospodarstvo. Negativne posledice bo občutil sleherni državljan Republike Slovenije in zato na tem mestu pozivam sindikate, naj še enkrat razmislijo in referendumsko pobudo umaknejo. Žal moram reči, da sama to odločitev razumem kot nerazumno odločitev nekaterih sindikatov, ki po mojem prepričanju nekako spominja na dejanje, kot da bi v dizelski motor natočili bencin. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat, pripravi se mag. Majda Potrata.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegice in kolegi!
Resnično in iskreno želim izraziti zadovoljstvo in hvaležnost kolegicam in kolegom iz opozicije, ki predlogu sklepa ne nasprotujejo, se pravi, da ne bodo glasovali proti. To kaže na to, da vsi skupaj razumemo, da gre za izjemno problematično dejanje nekaterih sindikatov oziroma, kot sem že omenil v stališču Poslanske skupine Nove Slovenije, tudi politikov. Zaskrbljeni smo, ker bo neuveljavitev Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, od 1. januarja 2013 naprej, imela občutne finančne posledice za posameznika, za družine, ogroža pa tudi načrtovane razvojne ukrepe te države. Odločitev za blokado s strani nekaterih sindikatov pomeni neposreden dvig stroškov in okrnitev večine pozitivnih ukrepov, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela v letu 2012. To so zadeve, ki nas v Poslanski skupini Nove Slovenije resnično skrbijo.
Ukrep začasnega financiranja proračuna pomeni izvajanje proračuna 2012 po dvanajstinah, pod vprašaj pa postavlja črpanje preko 500 milijonov evrov evropskih sredstev za investicije, za novo rast in nova delovna mesta, ki jih krvavo potrebujemo v tej državi, predvsem za naše mlade izobražene državljanke in državljane. Med drugim žal ne bo možno zagotoviti dodatnih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, spodbujanje podjetništva in razvoja ter za krepitev konkurenčnosti. Zaključujem z zadnjim pozivom pobudnikom, da še enkrat razmislijo in svojo pobudo umaknejo. To bo dobro za nas vse. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
17
DZ/VI/16. izredna seja
Mag. Majda Potrata, pripravi se mag. Ivan Vogrin. Naslednja je gospa Iva Dimic.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Odločba Ustavnega sodišča tudi pri tej pobudi ne bo nič drugačna, zato so vsi tisti, ki nasprotujejo sindikatom, dobili zalet in letijo v nebo, ko obtožujejo vse povprek. Dejstvo je, da 148. člen Ustave zagotavlja financiranje, začasno financiranje po dvanajstinah. Je pa koalicija odlična v opravljanju spina. Kar zadeva evropska sredstva, je že v proračunu bilo povedano, da je črpanje načrtovano nerealno. Ne bom podprla te ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Na vrsti je gospod Franc Pukšič, pripravi se mag. Jana Jenko.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
Če sindikalisti to pobudo za referendum umaknejo, je še možno, da bo v januarju kakšen dan pred napovedanim desetim, prišlo do izplačil v javnem sektorju. Če ne, pa naj delavke in delavci javnega sektorja vedo, da so sindikalisti odgovorni zato, da bo prišlo šele desetega in verjetno tudi v naslednjih mesecih kasneje do izplačila plač. S temi ukrepi, z neizvajanjem proračuna, smo postavili cca 600 milijonov evrov pod vprašaj. Kar se pa tiče koriščenja evropskih sredstev, milijardo 400 imamo v proračunu, milijardo pa pol še zahtevkov, da bi jih dobili. Tri leta opozarjamo na to, da to verjetno ne bo mogoče, ampak ne zaradi tega, ker je sedaj nerealno postavljeno, ampak zaradi tega, ker tri leta v prejšnji vladi žal nekdo nekaj ni delal. Vseh 8,7 milijarde evrov, s čimer se je zadolžilo to državo in izvajalo napihnjene proračune, je mehurček, ki enostavno je in mora enkrat počiti in je počil. Ni možnosti in odgovornost za to ima Vlada, tista, ki je to tudi zadolžila, ki je to naredila, vendar kakšne konkretne odgovornosti žal ni bilo. Lahko je bilo ministru za finance, socialo, šolstvo itd. razpolagati s tem velikim denarjem in si izposojati in potem trošiti naprej. Medtem ko se je toliko potrošilo, pa se je 15 tisočim ljudem vzelo tistih manj kot 180 evrov za plačevanje elementarnih zadev. Skrajni čas je, da se napihnjeni baloni okrog nekaterih sindikatov, sploh Branimirja Štruklja, ustavijo. Ne pa v to zgodbo mešati prostovoljnih gasilcev, kolegice in kolegi, gospod Veber, nikoli ne bo gasilstvo odvisno od vas in hvala bogu, da ni, zato ga še imamo. Razen mogoče okrog 3221 evrov pokojnine, ki je 21-krat višja od najnižje, gospoda Milana Kučana.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Glede na to, da sem moral nekatere črtati zaradi porabljenega časa, je na vrsti gospod Ivan Hršak. Ne želite?
Gospod Bojan Starman, prosim.
BOJAN STARMAN (PS DL): Ker tudi jaz nimam veliko časa, bi še enkrat pozval predlagatelje referenduma, da to pobudo umaknejo, ker bodo na ta način preprečili kaos. Veliko smo slišali o tem, kaj bi neizvrševanje proračuna prineslo. Nihče ni še povedal vsega, kaj bi to pomenilo -nezmožnost zadolževanja, na vseh področjih se lahko pojavi kaos, neredna izplačila, porabili bomo tam, kjer ne bi smeli itn., zato, še enkrat, mislim, da je zadeva preveč resna in da bi bilo prav, da se zadeva umakne oziroma želim, da se ta ustavna pobuda čim prej obravnava in pozitivno reši. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Ugotavljam, da ste vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, dobili besedo, ker pa čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika zbora, še kdo razpravljati. Vidim, da ja, zato odpiram listo razpravljavcev. Prosim, da se prijavite.
Gospod mag. Ivan Vogrin, izvolite.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi!
Mene je vložitev zahteve za referendum o proračunu presenetila. Verjamem, da vsak želi svoj kos pogače iz proračuna in da v tem trenutku nihče ni zadovoljen, vendarle pa je to neke vrste velik bistroumni nesmisel. Do pravic, ki nam gredo po zakonih in predpisih, je mogoče priti tudi drugače, tako da se mi to zdi nek obupen poskus, da bi poskušali dopovedati Vladi, da naj posluša tiste, ki se čutijo prizadete. Zato se pridružujem tistim, ki pravijo, da bi bilo umno od vlagateljev zahteve, da se zahtevi za referendum odpovedo. Če je Ustavno sodišče v spremenjenih okoliščinah zavrnilo zahtevo za izvedbo referenduma o holdingu in banki, je nedvoumno, da bo zavrnilo tudi zahtevo za referendum o proračunu. Iz tega razloga je zadeva na nek način nesmiselna. To, kar je bilo povedano tukaj, to medsebojno obtoževanje, kako je kdo delal in kaj je delal v preteklosti, se mi zdi, da ni produktivno, kajti dejstvo je, da država ustvari manj kot porabi že kar nekaj časa in da bo treba sile usmeriti v ustvarjanje in ne samo v delitev in v porabo.
Predlog za ustavno presojo bom podprl. Menim pa, in bi bilo smiselno, da bi se predlagatelji odpovedali. Še enkrat pravim, očitno so okoliščine tako spremenjene, da se je Ustavno sodišče pri dveh zakonih tako odločilo, kot se je odločilo. Včasih je treba pač stopiti korak nazaj. Tudi v tem primeru, ker je to edinstven primer, ko nekdo vlaga referendumsko pobudo za referendum o proračunu, kar je na nek način res hudo presenečenje, nesmisel, in bi bilo smiselno na tej stopnji ustaviti konje in začeti razmišljati
18
DZ/VI/16. izredna seja
drugače. Dejstvo je, da je Vlada tista, ki je najbolj odgovorna. To odgovornost naj izvaja. Čas pa bo pokazal, kaj je bilo prav, ne toliko, kdo je imel prav. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Damjana Petavar Dobovšek.
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav vsem kolegom, poslankam in poslancem!
Zakon o izvrševanju proračuna je temeljni izvedbeni akt, brez katerega se že sprejeti proračun za leto 2013 ne more izvajati. V primeru neuveljavitve zakona o izvrševanju proračuna ne bo mogoče dodatno financirati ukrepov za spodbujanje internacionalizacije in tujih neposrednih investicij, ki predstavljajo prepotreben vir svežega kapitala. V primeru zadržanja izvajanja zakona bo zaradi manjka dodatnih sredstev za področje podjetništva in konkurenčnosti neuresničenih ostalo približno tisoč 200 zaposlitev. Vsak mesec zamude pri izvajanju proračuna predstavlja večje tveganje za dokončno izgubo evropskih sredstev v letu 2013 in zavestno odpoved evropskim sredstvom v vrednosti več kot 500 milijonov evrov. Vlada je pripravila številne izboljšave in poenostavitve z namenom povečanja črpanja evropskih sredstev za prihodnje leto, tudi tistih projektov, ki so bili sprejeti v prejšnji vladi.
Vse navedeno pomeni, da bo obstoječa nestabilnost financ tako huda, da Republika Slovenija ne bo več sposobna financirati obveznosti, ki jih državljankam in državljanom zagotavlja 50. člen Ustave, to je pravica do socialne varnosti, in 51. člen Ustave, to je pravica do zdravstvenega varstva, kar ima za posledico tudi kršitev socialne države. Takšno stanje pomeni hud poseg v položaj Slovenije kot demokratične republike. Demokratična družbena ureditev je tista, ki nam zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vladavino prava in enakost vseh državljank in državljanov pred zakonom. Za vse te vrednote smo plebiscitarno prisegli, 23. decembra bo 22 let od tega, in borili smo se zanje. Te vrednote zavezujejo in terjajo od odraslih in zrelih ljudi, ki imajo možnost vplivati in odločati, da sprejmejo razumne odločitve in da se zavedajo posledic svojih odločitev.
Zato apeliram, da se zahteva za referendum umakne in podpiram predlog sklepa za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Vprašati bi se bilo treba, zakaj je do te pobude sploh prišlo, in način sprejemanja in oblikovanja zakona o izvrševanju proračuna pove marsikaj. Zakonodajno-pravna služba je povedala, da zakon, ki bi moral biti zgolj tehnične narave, daje vladi veliko možnosti za naknadno prerazporejanje sredstev med proračunskimi postavkami. Zdaj poslušati predavanja o tem, da smo pravna in socialna država po tistem, ko Vlada varčuje na slehernem koraku, in ko se bo s tem proračunom, ki bo stopil v veljavo v letu 2013, zmanjšal obseg pravic na celi vrsti ravni, ko je Vlada uspešno podkurila nasprotovanje med realnim in javnim sektorjem, da se zdaj oglašajo tisti in ne razumejo, da sindikalistom v trenutku, ko se Vlada ni hotela pogajati, niso ostala druga sredstva kot tista, da nekako dopovedo, da se je pogovarjati treba. Samo na eno izkušnjo bom spomnila. V torek, 30., je tik pred vložitvijo oziroma zbiranjem podpisov za referendum potekalo tudi pogajanje med sindikatom in med finančnim ministrstvom. V trenutku, ko je bilo sporočeno, da pobudnikom ni uspelo zbrati dovolj glasov, je minister vstal in odšel, ker se mu ni zdelo več vredno pogajati s sindikati. To je kultura pogajanja. Kaj slišimo zdaj? Po odločbi Ustavnega sodišča je bilo na nacionalnem radiu mogoče slišati to ministrovo izjavo.
Glede današnje odločitve Ustavnega sodišča pričakujem, da referenduma o proračunu ne bo in zato ne vem, zakaj bi se pogajali z njegovimi vlagatelji. Tu je srž problema. Nespoštovanje do socialnega dialoga, do ljudi, da se upa tukaj kar tako govoriti o tem, kdo je tisti, ki vlaga. Saj je državljan te države in ima ustavno pravico, samo pogoje mora izpolniti. Tako, da veste, to je zamegljevanje stari. Moram priznati, da se prej nisem ravno vzorno vedla, ker sem tudi kak medklic povedala, ampak, ko se vodja največje koalicijske stranke vede tako, da tukaj javno laže, potem kaj drugega niti ne ostane, če nimaš časa za razpravo. Določen je bil čas, in če pogledate, da je kot predlagatelj imel 45 minut časa plus 15 uvodnih minut, pa še za poslansko skupino, mi pa 10 minut vsega skupaj, potem je enakovreden dialog nemogoč. Zakaj beseda laž? Ko bo opravljena, upam da, korektna strokovna analiza učinkov Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - upam, da Vlada ne bo posegala v tisto poročilo, tako kot je vzornica Angela Merkel posegla v poročilo v Nemčiji - in ko bo to poročilo dostopno po preliminarnih ugotovitvah, je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev dosegel svoj temeljni namen, to je, da so ukrepi ciljani, da pomoči najbolj potrebni, dobijo več pomoči. Povišanje minimalne plače in udeležba delavcev pri dobičku - resda ne obvezna, tako kot smo Socialni demokrati to želeli - sta samo dva ukrepa, ki ne letita na tiste, ki so najvišje, ampak na tiste, ki so prizadeti. Še zadnja stvar. Za amandmaja, ki sta bila sprejeta v proračunu in
19
DZ/VI/24. izredna seja
zaradi katerih je opozicija prvič v tej državi podprla proračun, kaže, da bosta speljana v zelo čudne vode. Ministrovo in tudi Tankovo govorjenje o tem že kaže, da ne bosta izpeljana, tako kot je bilo nameravano. To, kar se je pa dogajalo včeraj na odboru z Zakonom o šolski prehrani, je pravna šlamastika za ta državni zbor in žal mi je, da se to dogaja v tej državi. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Kolegice, kolegi!
Mislil sem, da je z velikim soglasjem k sprejetju proračuna in ZlPra, ki so ga podprli tudi opozicijski poslanci, bil narejen korak naprej, korak v dobro Slovenije in da se opozicija zaveda situacije. Je bilo pohvalno. Vendar je ta razum, to upanje zbledelo zelo hitro. Prepričan sem, da se kaj takšnega v drugih evropskih državah ne more narediti, da nekdo zablokira proračun in da se s tem naredijo nepopravljive posledice za Slovenijo. Tisti, ki so proračun ustavili, bi se morali zavedati, da si "sami obešajo vrv okoli vratu", kajti javni sektor bodo zaradi tega najbolj prizadeli. Na drugi strani bo prizadet tudi razvoj Slovenije. S tem se ustavlja črpanje evropskih sredstev, ki je ena izmed najpomembnejših postavk v prihodkih proračuna za naslednji dve leti. Vsi vemo, da črpanje evropskih sredstev v preteklih letih ni bilo najuspešnejše in da se nam bodo v prihodnosti glede na evropski proračun ta sredstva še zmanjševala. Namesto, da bi stopili skupaj, da bi naredili vse programe, kjer bi lahko počrpali ta evropska sredstva, pridemo do nove blokade. Ne razumem.
Ta predlog sklepa protiustavnosti bom podprl. Še enkrat bi apeliral na vse pobudnike referenduma, da zadevo umaknejo, predvsem pa na vse člane sindikata, ki je to vložil, da se zavedajo, da so bili zavedeni in da se najslabše piše samo njim in da gre tukaj za osebne parcialne interese, promocije nekaterih posameznikov, ne pa za dobro skupnosti in za dobro Slovenije. Prepričan sem, da je marsikdo, ki je prispeval ta podpis, zaveden in se ne zaveda posledic njegovega podpisa oziroma kaj to pomeni za vse državljane. Dva milijona Slovencev ne more biti talcev neke skupine. Rad bi opozoril še na besede, ki jih je izrekla gospa Potrata glede zakona o delitvi dobička za zaposlene. Ta zakon je bil sprejet v mandatu prejšnje Janševe vlade in za delitev dobička je treba prej dobiček ustvariti. Slovenska podjetja se pa potapljajo v izgubah, tudi zaradi slabega upravljanja. Naredimo nekaj, da bodo slovenska podjetja uspešno poslovala in da bo osnova za izplačilo dobička tudi zaposlenim. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Janko Veber.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
Ko se pogovarjamo o pobudi za ustavno presojo zakona o izvrševanju proračuna, sploh ni nobenega dvoma - Ustavno sodišče bo zagotovo zavrnilo referendum, vendar je nedopustno, da se Vlada v tem obdobju ne pogaja s sindikati, ker ve, da so zahteve sindikatov upravičene. Minister tukaj mirno razlaga, da ga nič ne gane, nič ga ne zanima. Zanj smo ljudje številke, ne pa nekdo, ki bi rad opozoril na problem, ali lahko še opravlja svoje delo ali ne, če mu vlada z ukrepi tako drastično poseže v plače in v pogoje, ki bi jih rad imel zato, da opravlja svoje delo. V tem primeru tudi kot poklicni gasilci. Ko se pogovarjamo o zakonu o izvrševanju proračuna, sem prepričan, da Ustavno sodišče zopet ne bo pogledalo, recimo, 64. člena zakona o izvrševanju proračuna, ki govori o tem, da je treba vse vodje javnih zavodov, ki dobivajo sredstva iz proračuna, kaznovati z 2 tisoč 500 evri, če ne bodo sledili ukrepom vlade.
Kaj to pomeni konkretno pri poklicnih gasilcih? Vlada nalaga občinam, torej vsem uporabnikom, da zmanjšujejo sredstva. Če pogledamo pri gasilcih - če jim zmanjšaš sredstva in če bo nekdo, ki vodi to ustanovo, želel ohraniti število zaposlenih, bo odpuščen in še kazen bo plačal. Za to gre pri zakonu o izvrševanju proračuna. Prav vesel bi bil, če bi Ustavno sodišče pogledalo ta 64. člen, kajti nekateri zavodi se imajo možnost temu prilagoditi, drugi ne. Zavod za gozdove je praktično popolnoma odvisen od proračuna. Če bo lahko temu sledil, bo moral gozdarje odpustiti. Osnovne šole podobno. Ne nastopajo na trgu, nimajo drugih prihodkov kot iz proračuna. Če jih boste omejili, bodo morali učitelje odpustiti. Če tega ne naredijo, bodo plačali kazen 2 tisoč 500 evrov. Ampak, poglejte, en ravnatelj osnovne šole ima neto plačo tisoč 500 evrov, vi mu pa nalagate kazen 2 tisoč 500. Če naredimo primerjavo, recimo, z direktorjem zdravstvenega doma, kjer po javnih sredstvih lahko zasledimo plače 9 tisoč evrov, gre zagotovo za nesorazmeren ukrep.
Ampak, vi pravite, da za vas so ljudje številke in ni važno, kdo kakšno delo opravlja, kakšen prihodek ima, kakšen socialni položaj ima. To za Vlado ni pomembno. Zakon o izvrševanju proračuna to jasno uzakonja. Zato sindikati temu nasprotujejo in pričakujejo od Vlade, da se bo z njimi pogajala. Ne obsojati sindikatov, da bodo onemogočili gospodarsko rast. Evidentno so ukrepi Vlade v enem letu skrčili gospodarstvo v Sloveniji. Bruto domači produkt je v zadnjem četrtletju padel za 3,3 %, in to zaradi ukrepov Vlade in ne zaradi izgube trgov ali kaj podobnega, kar se je dogajalo takrat, ko je nastopila svetovna gospodarska kriza. Zaradi ukrepov Vlade, ker nima nobenih izračunov o posledicah Zakona za uravnoteženje javnih financ, prav nobenih.
20
DZ/VI/16. izredna seja
Nobenih izračunov nimate o posledicah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, katerega vsebina Ustavno sodišče ne zanima. Nimate nobenih izračunov glede tega, kaj bodo prinesle slabe banke.
Ko se pogovarjamo o gospodarskih družbah - ja, interes Vlade je, da povzroči brezposelnost na račun tistih, ki bodo postali novi lastniki teh podjetij in ki bodo želeli čim prej zaslužiti čim več in izčrpati ta podjetja. Na to sindikati opozarjajo. Vendar, kot sem že v uvodnem izvajanju povedal, sindikati so naredili ključno napako takrat, ko so nasedli takratni politiki in podpirali referendume. Danes jih ta politika dobesedno uničuje.
To, da želite prevaliti krivdo, da bo karkoli narobe v tej državi zaradi nesprejetja zakona o izvrševanju proračuna, je nekorektno, zato pozivam Vlado, da se pogaja s sindikati in odpravi te anomalije, ki so zakon o izvrševanju proračuna. To možnost ima, ker ima Vlada izjemno velika pooblastila, da sama prerazporedi sredstva znotraj tega proračuna, mimo Državnega zbora. Kar je, mimogrede, samo še ena od utemeljitev preseganja pravnih norm te države. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
S tem zaključujem razpravo. Ker k predlogu sklepa matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni možno vlagati. Odločanje o predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes, v okviru glasovanj, 15 minut po prekinjeni 3. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IGRAH NA SREČO V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Alešu Živkoviču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance.
ALEŠ ŽIVKOVIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanke in poslanci!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo je v obravnavo Državnemu zboru posredovala Vlada. Dovolite, da v nadaljevanju na kratko predstavim razloge za posredovane spremembe, namen in vsebino zakona. Predlog zakona vzpostavlja pravno podlago za prenos nalog nadzora nad prirejanjem iger na srečo z Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo na Davčno upravo Republike
Slovenije, kar bo omogočilo ukinitev urada kot organa v sestavi Ministrstva za finance. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o igrah na srečo sledijo cilju racionalizacije poslovanja javnega sektorja, zlasti glede kadrovskih in finančnih sredstev. S tem se bodo zmanjšali javnofinančni odhodki ter optimiziral in racionaliziral sistem nadzora na področju prirejanja iger na srečo. V združenem organu bo možno dosegati večjo učinkovitost nadzora nad prirejanjem iger na srečo. Prav tako bo s tem zagotovljena celovita obravnava poslovanja koncesionarjem s tega področja pri organu, kar je prednost tako z vidika nadzora nad javnofinančnimi prihodki kot tudi z vidika sodelovanja državnih organov pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj.
Poglavitne rešitve, ki jih zakon prinaša, so sledeče. Davčna uprava Republike Slovenije se določi kot organ, pristojen za nadzor nad prirejanjem iger na srečo. Naloge nadzora bodo opravljali inšpektorji za igre na srečo kot pooblaščene uradne osebe Durs, regulatorne naloge, vodenje postopkov, dodelitve koncesij, izdajanje dovoljenj in soglasij ter vodenje registrov koncesionarjev in prirediteljev pa bo v pristojnosti Ministrstva za finance. Prenehanje urada ter organizacija in kadrovska vprašanja bodo rešena z uredbo organih v sestavi, ki jo sprejme vlada ter z akti o sistemizaciji, ki jih sprejme Durs. Zaradi ukinitve urada se pričakujejo nižji stroški zaradi odpovedi poslovnih prostorov ter racionalnejše delovanje državne uprave.
Spoštovani poslanke in poslanci, Vlada Državnemu zboru predlaga, da sprejme predlagano besedilo omenjenega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Poročilo odbora bo podala članica, gospa Patricija Šulin.
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim!
Odbor za finance in monetarno politiko je na 42. nujni seji 12. decembra letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku, ki ga je Kolegij predsednika Državnega zbora potrdil. Poleg mnenj Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije se je odbor v okviru dodatnega gradiva seznanil z amandmaji štirih koalicijskih poslanskih skupin - Slovenske demokratske stranke, Državljanske liste, Slovenske ljudske stranke in DeSUSa - k 3., 5., 11. in 12. členu zakonskega predloga, na
21
DZ/VI/16. izredna seja
podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe, in dne 12. decembra letos še z nadomestnim besedilom 4. poglavja osnovnega gradiva zakonskega predloga, ki ga je na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe predložila Vlada.
V	uvodni dopolnilni obrazložitvi členov je državni sekretar z Ministrstva za finance povedal, da novelirano besedilo vzpostavlja pravno podlago za prenos nadzornih pristojnosti nad prirejanjem iger na srečo z Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, ki se ukinja, na Davčno upravo Republike Slovenije, s tem, da se določene naloge, ki jih je do sedaj opravljal urad, prenašajo na Ministrstvo za finance. Navedel je, da trenutna pristojnost urada združuje tako regulatorno upravno kot nadzorno funkcijo, kar ne predstavlja sistemske rešitve, in poudaril, da predložena novela ustrezneje določa Davčno upravo Republike Slovenije kot organa, pristojnega za nadzor nad prirejanjem iger na srečo, s tem, da regulatorne naloge in vodenje postopkov opravlja Ministrstvo za finance. Z uvedbo tovrstne optimatizacije in racionalizacije sistema nadzora, se bodo po oceni Vlade hkrati zmanjšali javnofinančni odhodki. V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe v okviru predstavitve mnenja navedla, da na vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin Zakonodajno-pravna služba nima pripomb.
V	razpravi so članice in člani odbora ob izraženem pomisleku razpravljavca glede smiselnosti ukinitve urada ugotavljali, da so uvedene rešitve organizacijske narave v osnovi vredne podpore, vendar bi bilo treba ustrezneje pristopiti k sistemskim, razvojno naravnanim rešitvam celotnega področja igralništva v slovenskem prostoru. V zvezi s tem je predsednik odbora prisotne seznanil, da je v pripravi sistemski zakon, s katerim bodo predvidoma že v začetku prihodnjega leta na dokaj izpostavljenem pravnem področju iger na srečo uvedene korenite spremembe. V nadaljevanju sta prisotna predstavnika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij in Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji predloženemu besedilu izrazila podporo in hkrati poudarila izreden pomen in široke vitalne razsežnosti nenadomestljivega finančnega vira na osnovi koncesijskih dajatev od iger na srečo za invalidske, humanitarne in športne organizacije v Sloveniji. Ob obravnavi je odbor sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, Slovenske demokratske stranke, Državljanske liste, Slovenske ljudske stranke in DeSUSa, k 3., 5., 11. in 12. členu zakonskega predloga, in v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih zakonskega predloga in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del poročila.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Kolegica Patricija Šulin, lahko ostanete kar za govorniškim pultom, ker ste sedaj na vrsti v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, da predstavite stališče. Izvolite.
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoči, še enkrat hvala za besedo.
Predstavila bom, kot že povedano, stališče Slovenske demokratske stranke. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, ki bodo omogočale ukinitev Urada za nadzor prirejanja iger na srečo in prenos dela njegovih nalog na Davčno upravo Republike Slovenije, del nalog pa bo izvajalo Ministrstvo za finance. Določene naloge, ki jih je do sedaj opravljal Urad za nadzor prirejanja iger na srečo, kot so spremljanje, zbiranje, preverjanje in analiziranje podatkov, potrebnih za dodelitev in podaljšanje koncesij oziroma dovoljenj ter vodenje registra koncesionarjev, prirediteljev klasičnih iger na srečo, igralnic in igralnih salonov, se prenašajo na Ministrstvo za finance. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o igrah na srečo, s predlagano pripojitvijo Urada za nadzor prirejanja iger na srečo v delu, ki opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad prirejanjem iger na srečo, Davčni upravi Republike Slovenije, zasledujejo cilj racionalizacije poslovanja javnega sektorja. Naloge nadzornega organa bodo opravljale pooblaščene uradne osebe, in sicer inšpektorji za igre na srečo v okviru nalog delovnega mesta kot bodo opredeljene v sistematizaciji delovnih mest na Dursu. Inšpektorji za igre na srečo bodo morali izpolnjevati pogoje, ki jih za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor. Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskih nalog se bo izkazovalo s službeno izkaznico in z značko, izdanima v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo. Inšpektor za igre na srečo ne sme biti delničar, družbenik, član uprave ali član nadzornega sveta gospodarske družbe, ki prireja igre na srečo.
S to spremembo bo zagotovljena celovita obravnava poslovanja koncesionarjev s področja prirejanja iger na srečo pri enem organu, kar je prednost tako z vidika nadzora nad javnofinančnimi prihodki kot z vidika sodelovanja državnih organov pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj. Prav tako se bodo z ukinitvijo Urada za nadzor prirejanja iger na srečo znižali stroški najema poslovnih prostorov in obratovalni stroški poslovnih prostorov.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo podprla.
22
DZ/VI/16. izredna seja
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani!
Zanimivo - oba s sogovornico sva iz Nove Gorice, oba poznava igralništvo, pa imava tako diametralne ocene tega zakona.
Zakon vzpostavlja pravno podlago za prenos pristojnosti za nadzor iger na srečo z Urada za nadzor prirejanja iger na srečo na Durs. Določene naloge, ki jih je do sedaj opravljal Urad za nadzor prirejanja iger na srečo, pa se prenašajo na Ministrstvo za finance, vse z izgovorom, da gre za varčevanje. Socialni demokrati menimo, da bi nadzorni organ še vedno moral voditi register koncesionarjev, prirediteljev klasičnih iger, igralnic in igralnih salonov. Prav tako menimo, da bi v 107. členu bilo treba ohraniti poročanje vladi in ne samo ministru za finance, zaradi transparentnosti delovanja tega področja. Socialni demokrati ocenjujemo, da bi morali nadzor nad področjem iger na srečo okrepiti. Vemo pa, da se to ne bo dogodilo. Po mnenju Socialnih demokratov bi morala to področje nadzirati neodvisna agencija, ker je to področje še posebej podvrženo korupciji.
Profesionalno združenje igralnih salonov nam je poslalo zanimiv dopis. Prebral bom samo en del: "Čudi nas, zakaj Ministrstvo za finance oziroma Vlada Republike Slovenije poskuša ali želi uvesti takšno igralniško politiko, ki bo ponovno povzročila nekontrolirano igranje iger na srečo, povečala možnost pranja denarja ter korupcije in hkrati povečala stopnjo zasvojenosti potrošnikov, poleg tega pa omogočila igranje mladoletnim osebam. Vlada Republike Slovenije je po skrajšanem postopku pripravila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, s katerim se ukinja edini strokovni, nepolitični organ za igro na srečo." Profesionalno združenje opozarja na nekaj. Želijo še več kontrole, kar je zelo pohvalno. Ampak Vlada tega očitno ne želi slišati. Pričakujemo pa od Vlade, da bo uresničila Strategijo razvoja iger na srečo v Sloveniji, ki jo je pripravila prejšnja vlada. Strategija se lahko tudi modificira, vendar pa je treba pridobiti turiste, ki bodo igrali v naših igralnih prostorih in ne računati na domače igralce. Glede na dejstvo, da po poročanju medijev strokovnjaki z nadzornih svetov odstopajo na pritisk Ministrstva za finance, se ne moremo znebiti občutka, da se igralniška dejavnost v Sloveniji potaplja. Še posebej, ko se oblast krega, kako bo kadrirala, ne pa, kako bo reševala gospodarstvo.
Socialni demokrati bomo nasprotovali predlaganemu zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, ker menimo, da bi se s tem področjem moral ukvarjati samostojen in neodvisen organ, ne pa, da se delijo pristojnosti med Ministrstvom za
finance in Dursom in se s tem nepreglednost samo povečuje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospod Bojan Starman, izvolite.
BOJAN STARMAN (PS DL): Lep pozdrav vsem skupaj.
V Državljanski listi bomo predlog sprememb Zakona o igrah na srečo podprli. To je samo en v nizu organizacijskih sprememb v javni upravi. Na nek način bo Urad za nadzor prirejanja iger na srečo prešel v finančno ministrstvo, ki ima pod okriljem tudi Carinsko upravo. Mislim, da se bo s tem dosegla večja racionalizacija nadzora, omogočena bo večja strokovna in računalniška podpora vsem stvarem, ki se dogajajo, tako da bodo ti cilji doseženi in mi bomo te spremembe podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Roman Žveglič.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Dober dan vsem skupaj!
Ne vem, če sem najbolj primeren za stališče, kajti v življenju še nisem kupil nobene srečke in nisem nikoli stopil v igralni salon. Ampak kljub vsemu, upam, da ne bodo igre na srečo tiste, ki bodo rešile to državo, ampak da bo to delo in pošteno plačilo za delo.
Še enkrat, spoštovani, z novelo Zakona o igrah na srečo danes hitimo zato, da bo lahko s 1. januarjem naslednje leto normalno stekel prenos pristojnosti iz Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo na Davčno upravo Republike Slovenije. Določene naloge pa se prenašajo na Ministrstvo za finance. Zadeva je bila zastavljena že ob nastopu nove vlade, zdaj jo samo še izvajamo. To je ena izmed stvari, ki jo lahko nadzirajo pooblaščeni inšpektorji in ni nujno, da imamo za to poseben urad. Ob tem velja povedati, da smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke že izrazili razočaranje, da če že posegamo v Zakon o igrah na srečo, da bi ga lahko tudi dodobra spremenili. To področje zahteva temeljite spremembe in nov sistemski pristop. Po naših podatkih in po zagotovilih ministrstva se na tem že aktivno dela in lahko prve osnutke pričakujemo že v prvih mesecih naslednjega leta. V Slovenski ljudski stranki jih z nestrpnostjo pričakujemo.
Obravnavane spremembe, ki jih imamo na klopeh danes, bomo v Slovenski ljudski stranki podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine DeSUS, gospa Marija Plevčak.
23
DZ/VI/16. izredna seja
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo.
Predlog te novele predvideva ukinitev Urada za nadzor prirejanja iger na srečo. To je organ, ki izvaja regulatorno upravno funkcijo in istočasno tudi nadzorno funkcijo nad prirejanjem iger na srečo. Kljub temu, da se ta organ ukinja, to ne pomeni, da bo področje ostalo brez regulatorja in nadzornika. S to novelo se namreč naloge, ki jih zdaj opravlja ta urad, delno prenašajo na Davčno upravo, ki zdaj prevzema celoten nadzor nad prirejanjem iger na srečo, preko inšpektorjev.
Drugi del nalog, spremljanje, zbiranje in analiziranje podatkov, potrebnih za dodelitev in podaljšanje koncesij oziroma dovoljenj ter vodenje registra koncesionarjev, prirediteljev, igralnic in igralnih salonov, pa se prenaša na Ministrstvo za finance. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije se strinjamo, da nova ureditev sledi načelu gospodarne rabe javnih sredstev, saj se zmanjšujejo stroški poslovanja. Pričakuje se tudi večja učinkovitost in preglednost pri nadzorovanju, saj bodo to delo opravljale strokovno dobro usposobljene osebe. Ocenjujemo, da nadzor ne bo zgolj tak, kot je bil doslej, ampak verjamemo, da bo izboljšan, kvalitetnejši. Inšpektorji bodo imeli možnost nadgrajevanja svojega znanja v smislu pretoka informacij in strokovnih podlag med davčnim nadzorom in nadzorom iger na srečo. Posledično bo, to pričakujemo, uporaba tega znanja v praksi pokazala dobre rezultate.
Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije ocenjuje, da lahko s tem, kar danes spremljamo s to novelo in v seštevku vseh dosedanjih in še bodočih sprememb v zvezi z ukinjanjem uradov ali agencij, ob pogoju kontinuiranega opravljanja nalog, javno upravo v vseh vidikih precej racionaliziramo. To novelo bomo poslanke in poslanci DeSUS podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, gospod državni sekretar s sodelavci!
S programom Nove Slovenije smo se zavezali k racionalizaciji javnega sektorja, s podpisano koalicijsko pogodbo pa smo se zavezali, da bomo pregledali vse institucije javne uprave in po temeljitem razmisleku zmanjšali njihovo število. Najpomembnejša razloga za racionalizacijo poslovanja javnega sektorja so gospodarske razmere in zaostrena javnofinančna situacija v Republiki Sloveniji. Po sedaj veljavni ureditvi v Zakonu o igrah na srečo opravlja nadzor nad prirejanjem iger na srečo Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, ki je ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za finance. Poleg nalog
nadzora nad prirejanjem iger na srečo opravlja Urad za nadzor prirejanja iger na srečo tudi strokovne naloge, povezane z dodelitvijo in podaljševanjem koncesij in dovoljenj ter vodi različne zbirke podatkov.
S sedanjo spremembo Zakona o igrah na srečo se vzpostavlja pravna podlaga za prenos pristojnosti za nadzor nad prirejanjem iger na srečo z Urada za nadzor prirejanja iger na srečo na Davčno upravo Republike Slovenije, in se ta urad kot organ v sestavi Ministrstva za finance ukinja. Določene naloge, ki jih je do sedaj opravljal Urad za nadzor prirejanja iger na srečo, kot so spremljanje, zbiranje in analiziranje podatkov, potrebnih za dodelitev in podaljšanje koncesij oziroma dovoljenj ter vodenje registra koncesionarjev, prirediteljev, igralnic in igralnih salonov, se prenašajo na Ministrstvo za finance. Naloge pooblaščenih uradnih oseb bodo opravljali inšpektorji za igre na srečo v okviru nalog delovnega mesta kot bodo opredeljene v sistemizaciji delovnih mest Davčne uprave Republike Slovenije.
Z ukinitvijo Urada za nadzor prirejanja iger na srečo se bodo v določeni meri znižali materialni stroški, ki so bili do sedaj namenjeni za delovanje urada. To so zlasti stroški najema poslovnih prostorov za ta urad in obratovalni stroški. Z združevanjem Urada za nadzor prirejanja iger na srečo in Davčne uprave Republike Slovenije se bodo optimirali strokovno-tehnični, kadrovski in administrativni procesi. Na ta način se povečuje učinkovitost nadzora organa, zagotavlja se možnost izmenjave dobrih praks in znanja med posameznimi področji in optimalnejša izraba kadrovskih virov. To pomeni, da bodo koncesionarji s področja prirejanja iger na srečo celovito obravnavani pri enem organu. To zagotavlja boljši nadzor nad javnofinančnimi prihodki.
V Poslanski skupini Nove Slovenije se zavedamo, da sami organi oziroma organizacijske sheme ne izvajajo nadzora. Na področju iger na srečo je nadzor izjemnega pomena, zato je izjemno pomembno, kako si bodo ti ljudje, ki bodo za nadzor nad igrami na srečo pristojni, prizadevali, da bodo ta nadzor tudi optimalno izvajali. Tu ne gre samo za nadzor v finančnem pogledu, tu gre tudi za nadzor nad igrami na srečo zaradi tega, ker igre na srečo imajo, podčrtujem, lahko zelo negativne sociološke učinke in vplive. Poznamo veliko posameznikov, ki so odvisni, prav bolezensko odvisni, od iger na srečo, kar posledično privede do tega, da posameznik kot osebnost propade, da zaradi tega propadejo cele družine. To je tudi naloga zakonodajalcev. Poslanska skupina Nove Slovenije bo pozorno in budno spremljala novo organiziranost nadzora nad igrami na srečo. Pozivamo Ministrstvo za finance in Davčno upravo Republike Slovenije, da funkcijo nadzora nad igrami na srečo z novo organiziranostjo izboljšata.
24
DZ/VI/16. izredna seja
V Poslanski skupini Nove Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo podpiramo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, gospod Alojzij Potočnik.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani!
S spremembo Zakona o igrah na srečo se vzpostavlja pravna podlaga za prenos nadzornih funkcij nad prirejanjem iger na srečo na Davčno upravo Republike Slovenije, regulatorno-upravnih pa na Ministrstvo za finance. Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo se torej ukinja. Najkrajšim zakonom gre po pravilu posebna pozornost. Vlada reorganizacijo utemeljuje z optimizacijo in racionalizacijo sistema nadzora. V resnici gre za prvi korak k že napovedani centralizaciji nekaterih nadzornih funkcij. Sredi prihodnjega leta naj bi se združili še davčna in carinska administracija, nakar bo verjetno sledila reorganizacija davčne uprave s prerazporeditvijo kadrov, citiram, o kateri govori koalicijska pogodba, je to finančna policija. Tisto, o čemer ne gre dvomiti iz poseganja na to področje, je nezadovoljstvo oblasti in še koga, tudi uporabnikov, s funkcioniranjem omenjenih institucij, z njihovim delovanjem in učinki.
Že v razpravi na odboru je bilo napovedano, da je v pripravi tudi sistemski zakon na področju iger na srečo. Uvedene oziroma vsaj predlagane naj bi bile korenite spremembe. Predstavnik Vlade na odboru je zatrdil, da se s temi spremembami utemeljeno pričakuje boljši nadzor v okviru davčne uprave, tudi in predvsem zaradi dobre infrastrukture oziroma podpore in na ta način odprtim možnostim prenosa znanja in boljšega pretoka informacij. Sam sem zaradi dolgoletnih izkušenj in mnogih združevanj in delitev, ki sem jim bil priča, zelo skeptičen. Neutemeljeno se pričakuje, da je dobrega davčnega inšpektorja, ne glede na to, kakšen formalni naziv mu damo, mogoče ustvariti na hitro ali z dekretom. Izkušnje sosedov Avstrijcev kažejo, da traja nekaj let, da si delavec pridobi ustrezno znanje, usposobljenost in veščine. Tam zato obstoja davčna akademija. Če pri nas mlad in pomanjkljivo usposobljen delavec v prvih pregledih pogori, je ob ugled, in ta je ključen tako za institucijo kot tudi zanj.
Današnje rešitve so res organizacijske narave. O vsebinskih vprašanjih v Pozitivni Sloveniji pričakujemo pravočasno, resno in strokovno razpravo, da dobimo ugledno, neodvisno davčno administracijo, lahko tudi s področjem iger na srečo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Amandmajev nimamo, tako da zaključujem drugo obravnavo predloga
zakona. O predlogu zakona bomo odločali danes, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI POROŠTVENE POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO INVESTICIJSKO BANKO GLEDE TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju, gospodu Alešu Živkoviču.
ALEŠ ŽIVKOVIČ: Hvala lepa, predsednik. Poslanke in poslanci, ponovno pozdravljeni!
Pred vami je Predlog zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko. Gre za del kreditov v višini 440 milijonov evrov, ki ga bo najela Termoelektrarna Šoštanj za financiranje postavitve nadomestnega bloka 6. Poroštvena pogodba je bila sklenjena na podlagi Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame TEŠ d.o.o. pri Evropski investicijski banki, ki je bil sprejet julija letos, in na podlagi pobude, ki je bila sprejeta septembra letos. Pogoj za to, da Ministrstvo za finance v imenu Republike Slovenije lahko sklene poroštveno pogodbo, katere ratifikacija je danes pred vami, je bila predhodna sklenitev dveh pogodb. Prva je pogodba o zavarovanju poroštva med TEŠ in Ministrstvom za finance, kar je običajna zahteva pri vseh državnih poroštvih. Druga pogodba pa je novost, in sicer gre za tripartitno pogodbo o ureditvi razmerij med Ministrstvom za finance, Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter TEŠ, v njej pa so določeni okviri izvedbe projekta.
V tej pogodbi je izrecno določena maksimalna končna vrednost projekta. Določeno je, da maksimalna cena dobave premoga iz premogovnika Velenje ne sme presegati tiste, določene v zadnji, peti, verziji noveliranega investicijskega programa. Določen je skrajni rok dokončanja projekta, ko mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje. S številkami so določene maksimalne emisije CO2, tako bloka 6 kot obstoječih blokov. Če zahteve po tej pogodbi ne bodo izpolnjene, so kot sankcija predvidene denarne kazni in odstop tako poslovodstva TEŠ kot vodstva projekta. Ključni elementi pogajanj med Republiko Slovenijo in EIB so se nanašali na obseg in pravno naravo poroštva ter način vpoklica poroštva. Republika Slovenija v skladu s pogodbo nudi poroštvo za izplačilo glavnice pripadajočih obresti in vseh ostalih stroškov, vendar pa v nobenem primeru ne več kot 130 % glavnice, torej ne več kot 572 milijonov evrov, kar je zapisano v 2. členu poroštvene pogodbe. V 3. členu je določeno, da mora banka hkrati s
25
DZ/VI/16. izredna seja
pozivom porokov k plačilu predložiti dokaz, da je bil predhodno plačilu pozvan tudi osnovni dolžnik po finančni pogodbi, to je Termoelektrarna Šoštanj.
V 4. členu poroštvene pogodbe se natančneje določa pravno naravo poroštva Republike Slovenije, ki je avtonomno in neodvisno od finančne pogodbe. V 6. členu je natančneje določeno, da lahko EIB in TEŠ v finančni pogodbi spreminjata le tista določila, ki ne povečujejo obveznosti Republike Slovenije kot poroka, vsa ostala določila pa se lahko spreminjajo le ob pisnem soglasju poroka. Zakon o poroštvu Republike Slovenije za posojilo, ki ga TEŠ najame pri EIB, v 1. členu določa, da mora država pred sklenitvijo poroštvene pogodbe s TEŠ podpisati tudi dva druga akta. To sta pogodba o načinu in pogojih zavarovanja poroštva ter pogodba o ureditvi razmerij, v kateri so določeni okviri izvedbe projekta. Obe pogodbi sta bili podpisani 30. 11. 2012. Pogodba o zavarovanju poroštva določa, da je poroštvo zavarovano z bianko menicami, ki jih izda TEŠ. Za njihovo izpolnitev je podana tudi menična izjava. TEŠ bo državi kot poroku plačeval nadomestilo za izdano poroštvo v višini 1,25 % letno. V pogodbi o ureditvi razmerij so določeni okviri izvedbe projekta na način, da se spoštuje zaveze iz investicijskega programa.
Spoštovani poslanke in poslanci, Vlada predlaga, da Državni zbor podpre ratifikacijo omenjene poroštvene pogodbe. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo.
Zato dajem zdaj besedo predsedniku gospodu Jožefu Horvatu.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Še enkrat hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci!
Odbor za zunanjo politiko je na svoji 23. nujni seji 20. decembra 2012 obravnaval Predlog zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (TEŠ - Termoelektrarna Šoštanj/B), ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odbor je pri obravnavi upošteval mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika ter k besedilu predloga zakona ni imela pripomb. Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za finance dr. Dejan Krušec, je podal dopolnilno obrazložitev, v kateri je predstavil glavne elemente poroštvene pogodbe. V krajši razpravi je bilo med drugim ugotovljeno, da je v 2. členu besedila prevoda poroštvene pogodbe v slovenskem jeziku številka 572 milijonov z besedo napisana napačno, in sicer je namesto 572 milijonov v oklepaju navedeno 572 tisoč evrov. Ob koncu razprave so predstavniki predlagateljev odgovorili na zastavljena
vprašanja, podali dodatna pojasnila ter poudarili, da je pravilen znesek 572 milijonov evrov. Pred glasovanjem o vseh členih predloga zakona je odbor sprejel sklep. Glede na to, da je Odbor za zunanjo politiko ugotovil, da je v 2. členu prevoda besedila poroštvene pogodbe številka 572 milijonov z besedo zapisana napačno, odbor predlaga, da Zakonodajno-pravna služba v končni redakciji in pripravi besedila za objavo besedo tisoč popravi z besedo milijonov. Člani odbora so nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejeli brez glasu proti.
Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (TEŠ -Termoelektrarna Šoštanj/B) sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo večinsko podprla Predlog zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Državni zbor je julija letos sprejel zakon o poroštvu Republike Slovenije, ker bi morala v nasprotnem primeru država odpisati skoraj milijardo vrednosti svojega premoženja in z dokapitalizacijo zagotoviti okoli 450 milijonov za revitalizacijo blokov 4 in 5 v TEŠ ter prispevati blizu 300 milijonov evrov sredstev na podlagi posebnih zakonov za zapiranje premogovnika Velenje. Sprejetje poroštvenega zakona in najetje posojila pri Evropski investicijski banki je bilo ekonomsko najbolj smotrno zaradi tega, ker Evropska investicijska banka zagotavlja najbolj ugodna posojila.
Čeprav novela Energetskega zakona dopušča možnost, da Termoelektrarna Šoštanj zastavi objekte kot zavarovanje za kredit, bi bila cena kredita bistveno višja kot v primeru, da je kredit zavarovan s poroštvom države. Dodatne finančne obremenitve projekta imajo za posledico višjo ceno električne energije oziroma poslabšajo ekonomiko naložbe. Neposredni finančni učinek zadolžitve s poroštvom države je za 2,5 % nižja obrestna mera za 440 milijonov evrov posojila, kar znaša 11 milijonov evrov letno. Na podlagi praktičnega izračuna za 25-letno posojilo to pomeni, da bo kredit za 180 milijonov evrov nižji od kredita brez poroštva za
26
DZ/VI/16. izredna seja
TEŠ 6. Sklenitev poroštvene pogodbe in njena ratifikacija sta poglavitna pogoja za črpanje posojila, ki bo Termoelektrarni Šoštanj omogočilo nemoteno nadaljevanje investicije postavitve nadomestnega bloka 6. V primeru, da danes ne bi ratificirali zakona o poroštveni pogodbi, bi Holding Slovenske elektrarne postal insolvenčen, ker jamči za vse obveznosti Termoelektrarne Šoštanj, s tem pa bi nastala velika gospodarska škoda.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo večinsko podprla predlog zakona o ratifikaciji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste, gospod Bojan Starman.
BOJAN STARMAN (PS DL): Lep pozdrav še enkrat.
Tudi poslanci Državljanske liste bomo podprli pogodbo oziroma ratifikacijo pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko in s tem omogočili, da se projekt v Šoštanju čim prej dokonča in prične, se postavi v funkcijo. Mislim, da je to za vse nas najbolj važno, ne glede na to, kaj se je zgodilo. Mislim, da je ta projekt malo predrag in da so bili posegi in zahteve Vlade na nek način pravilne. S tem se je zaustavila rast skupne investicijske vrednosti v nedogled in zdaj je treba vse skupaj čim hitreje dokončati in omogočiti, da se investicija začne vračati. To bomo omogočili le, če bomo hitro - čas je denar -, čim hitreje zaključili in začeli proizvajati električno energijo, začeli proizvajati novo vrednost in začeli vračati kredite. Upam, da bo planirana donosnost dovolj velika, da bo lahko poskrbela za tekoče pokrivanje tekočih stroškov, za vračanje vseh kreditov, tudi tistih, za katere je poroštvo dala država, da ne bi iz tega poroštva prišli v situacijo, da jo bo morala tudi država vračati. Zato je res pomembno, da se začeto dokonča in čim hitreje začne prinašati novo vrednost.
Mislim, da je bila celotna situacija, investicija zelo nerodno vodena, zelo nerodno pripravljena. To, da sedaj razpravljamo o tem, ali damo garancijo, ki je pogoj za črpanje kreditov, mislim, da je nekako, vsaj zame, čudno, ker bi vsaka investicija morala imeti pokritje vnaprej, vse garancije in bi morala biti pokrita od samega začetka. S tem, ko se zmeraj sprašujemo, ali bi, ali ne bi - jasno je, da ne moreš take velike investicije sredi oziroma pri 80 % dokončanega projekta kar naenkrat zaključiti. Vedno imamo občutek, da smo na nek način prisiljeni v neke odločitve, ki bi jih, če ne bi bilo take situacije, sprejemali drugače. Zato upam, da se bomo začeli lotevati tudi kakšnega drugega projekta. Mislim, da je premog siguren vir, energija in nam nadomešča potrebe po uvozu elektrike ali nafte. Raje pa bi podpiral in vlagal v pospešeno gradnjo hidroelektrarn, ki so trajno in dolgoročno bolj uspešne in donosne, na Savi in tudi druge. Upam, da se bodo čim hitreje pričeli tudi ti
projekti in da ne bo preveč zatikanj pri pripravi dokumentacije in iskanju soglasij.
Še enkrat, v Državljanski listi bomo predlog podprli, z upanjem, da se investicija čim hitreje zaključi in da imamo vsi od tega koristi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Gospod državni sekretar s sodelavcem, kolegice in kolegi!
Gre že za, ne vem, drugo ali tretjo obravnavo istega problema. Gre za zakon o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko. Večino razprave smo opravili pri zakonu o poroštvu. Takrat je bila razprava dolga, zato ne mislim ponavljati razprav iz tistega časa. Opozoril bi le na tri vidike, tri po moji oceni najpomembnejše vidike te največje investicije, ki je trenutno v teku v Republiki Sloveniji. Prvi je energetski vidik, ki ga verjetno ni treba posebej poudarjati. Drugi je ekološki vidik. Energetski objekt na eni strani uporablja premog. Zdi se mi , da je pri tem najpomembnejša zamenjava starih, ekološko zastarelih blokov. To se mi zdi najpomembnejše vprašanje oziroma najpomembnejši odgovor. Tretji pa je finančni vidik, pri katerem je treba glede poroštva upoštevati ceno kredita brez poroštva države in ceno kredita z državnim poroštvom. Pri tem pa, glede na diskusijo, ki je danes izražena in v javnosti večkrat poudarjena, pričakujemo, da bodo ustrezni organi potrdili ali pa zavrgli namigovanje o netransparentnosti in neracionalnosti porabe sredstev oziroma rasti investicijske vrednosti. Nekdo, če je, je za to odgovoren.
Iz vsega tega sledi, da bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine DeSUS gospa Marija Plevčak, izvolite.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Pred nami je Predlog zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za del kredita za 6. blok Termoelektrarne Šoštanj. Vlada je že v začetku letošnjega leta predlagala sklenitev poroštvene pogodbe s TEŠ 6 in z Evropsko investicijsko banko za del kredita v višini 440 milijonov evrov. Ko je bila ta odločitev Vlade sprejeta, je bilo pričakovano, da bodo postopki stekli hitro in da se bo 6. blok lahko gradil naprej. Vendar ni šlo tako kot je bilo zamišljeno. Postopki za ratifikacijo pogodbe so vmes iz neznanega razloga zastali, s potrditvijo pogodbe v Državnem zboru pa se danes projekt končno
27
DZ/VI/24. izredna seja
premika iz mrtve točke. Naj spomnim, da smo v Državnem zboru zakon o državnem poroštvu za gradnjo TEŠ 6 sprejeli julija letos. V njem je zapisano, da bo država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki, če bo tEŠ izpolnil določene pogoje. Eden od njih je bil, da cena projekta ne sme preseči sedanjih 1,3 milijarde evrov.
Pogodba o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitve 6. bloka TEŠ ureja razmerja med ministrstvoma in TEŠ v zvezi z izvedbo projekta oziroma zahtevami, ki jih mora skladno z določbami zakona o poroštvu za izgradnjo TEŠ 6 izpolniti šoštanjska termoelektrarna kot investitor projekta. Kot že rečeno, TEŠ s podpisom te pogodbe zagotavlja, da bo skupna investicijska vrednost projekta nižja od končne vrednosti projekta, ki je določena v noveliranem investicijskem programu številka 4 in 5, ter da bo projekt dokončan v skladu s terminskim načrtom gradnje, in sicer najkasneje do 15. februarja leta 2016, ko mora biti pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. TEŠ se tudi zavezuje, da vrednost ogljikovega dioksida v obstoječih blokih in v 6. bloku ne bo presegla vrednosti za posamezna leta, določena v NIP 5. Pogodba določa tudi, da mora biti maksimalna cena dobave premoga taka, kot je določena v NIP 5, ter minimalno donosnost projekta.
Pogodba o urejanju razmerij vsebuje tudi sankcije kršitev pogodbenih obveznosti, ker je med drugim predviden tudi odstop uprave TEŠ brez pravice do odpravnine. Pogodba o načinu in pogojih zavarovanja poroštva podrobneje opredeljuje zavarovanje državnega poroštva. TEŠ je poroku, državi, dolžan v zavarovanje izpolnitve svojih obveznosti predložiti 5 bianko menic, podpisanih s strani TEŠ, skupaj z nepreklicno izjavo TEŠ za njihovo izpolnitev, to je menično izjavo. Za poroštvo bo TEŠ poroku plačeval premijo, primerljivo premijam na finančnih trgih, še predvideva pogodba o pogojih zavarovanja poroštva. Ker poroštva doslej ni bilo, je prihajalo do težav s financiranjem projekta, zato je dobavitelj glavne tehnološke opreme, Alstom, v začetku novembra napovedal zmanjšanje obsega dela in do sedaj z gradbišča umaknil že več kot polovico delavcev. Dela na gradbišču se sicer opravljajo, vendar po precej zmanjšanem obsegu. Zato nastajajo dodatni stroški, ki jih v TEŠ ocenjujejo na cca 30 milijonov evrov. Na projektu je doslej opravljenih že 70 % del. TEŠ je za to prejel 843 milijonov evrov računov, od česar je 684 milijonov evrov že plačanih. Neplačanih računov je približno 154 milijonov Alstomu in preko 5,6 milijona evrov domačim izvajalcem.
Glede na to, da smatramo, da je projekt treba dokončati, bomo v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije predlog zakona o ratifikaciji podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu
Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef
Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik, za dano besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
Kot vsi veste in kot je tudi slovenski javnosti znano, je Nova Slovenija ostro nasprotovala zakonu o poroštvu Republike Slovenije za najetje kredita v višini 440 milijonov evrov za dokončanje objekta TEŠ 6. Ne bom ponovno razlagal naših argumentov, lahko pa bi jih povzel z izjavo našega evropskega komisarja, gospoda Janeza Potočnika, ki večkrat rad ponovi naslednje. Pravi, da bo Evropa zelena ali pa je ne bo. Tudi na drugem mestu, ko pravi - in z njim močno soglašamo -, da TEŠ 6 ni pot v nizkoogljično družbo. Ampak, zakon je v Državnem zboru dobil podporo in mi spoštujemo tukaj sprejete zakone, tudi, če so slabe rešitve. Zato bo Poslanska skupina Nove Slovenije zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe podprla. To je neke vrste stranski produkt ali pa izvedbeni akt zakona o poroštvu Republike Slovenije.
Zaključujem z mislijo in s pričakovanji, da bo slovenski komisar gospod Janez Potočnik, ki ga osebno cenim, odločen tudi glede izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu oziroma njegovem zaledju. Verjamemo in vemo, da je on komisar sedemindvajseterice, kmalu osemindvajseterice, in da je komisar vseh približno 500 milijonov državljanov evropske zveze. Ampak, kljub vsemu ne bo naredil napake, če se bo zavzel za to, da ne bo prišlo do gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem zaledju. To bo po našem trdnem prepričanju dobro za Slovenijo in kar je dobro za Slovenijo, je dobro za Evropo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, gospod Jože Velikonja.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!
Pozitivna Slovenija je že ob obravnavi zakona o poroštvu za TEŠ 6 opozarjala vladajočo koalicijo in Vlado, da zgolj sprejetje zakona še ne pomeni dejanskega poroštva in da bo za operativnost poroštva morala skleniti mednarodno pogodbo Vlada, Državni zbor pa jo bo moral ratificirati. Prav tako je Pozitivna Slovenija zatrjevala, da omenjeni zakon ne more in ne sme predstavljati odveze tej vladi, da ne prevzame odgovornosti za projekt TEŠ 6, saj je bila večina pogodb podpisana v času njenega prejšnjega mandata. Vlada je za podporo zakonu investitorju postavila vsem znanih 5 pogojev. TEŠ je zagotovil, da bo vladne pogoje izpolnil in da investicijska vrednost za 6. blok Termoelektrarne Šoštanj ostaja enaka kot prej, to je 1,3 milijarde evrov. Državni zbor je na podlagi teh zagovoril na 16. izredni seji julija zakon sprejel.
V Pozitivni Sloveniji podpiramo dokončanje TEŠ 6, to smo zapisali tudi v predvolilnem programu. Hkrati pa smo zahtevali revizijo postopka vodenja projekta in seznanitev
28
DZ/VI/24. izredna seja
javnosti. Najbrž se lahko na podlagi dosedanjih razprav vsi strinjamo, da projekt ni najbolj ekonomičen in da lahko poroštvo ekonomiko projekta izboljša. Dejstvo je, da se je zaradi vladnega zavlačevanja gradnja zaradi neplačevanja opravljenih del oziroma računov že zaustavljala. Poleg tega pa naj bi konzorcij bank, ki financira projekt, med njimi tudi EIB in EBRD, odstopil od financiranja projekta, če poroštvena pogodba ne bo podpisana in ratificirana. Pristojna ministra Vlade Republike Slovenije, dr. Janez Šušteršič in Zvonko Černač, sta šele 30. novembra letošnjega leta s TEŠ podpisala pogodbo o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitve nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj ter pogodbo o načinu in pogojih zavarovanja poroštva Republike Slovenije. S tem so bile odpravljene ovire za sklenitev poroštvene pogodbe in posledično za njeno ratifikacijo. Blok 6 Termoelektrarne Šoštanj je danes v fazi, ko je že večinsko izgrajen in ko mnoga že opravljena dela še niso plačana. Poleg tega za obveznosti TEŠ odgovarja tudi HSE kot tako imenovana starševska družba. Ta sredstev v primeru vnovčitev garancij nima, še dodatno potem, ko je Vlada za dividende iz holdinga prenesla 20 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da bi HSE morala dokapitalizirati država ali pa bi vanjo vstopil solastnik, ki bi s poravnanimi obveznostmi HSE lahko postal večinski lastnik Holdinga Slovenske elektrarne. V tem primeru bi lahko prišlo do škode za lastnika, državo. Stroški v primeru stečaja Holdinga Slovenske elektrarne bi bili mnogo višji od investicijske vrednosti projekta, da ne omenjam ostalih ekonomskih stroškov, ki so vezani na zagotavljanje oskrbe z elektriko.
Kljub omenjenemu dejstvu sprejetju poroštva poslanci Pozitivne Slovenije ne bomo nasprotovali.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še v
imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik Državnega zbora, predstavniki Vlade, kolegice, kolegi!
Glede na to, da je Državni zbor dal poroštvo za izvedbo tega projekta, v Poslanski skupini SDS ne vidimo razloga, da ne bi podprli ratifikacije pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko. Apeliramo na vse deležnike, da bodo s tem projektom delovali skrajno ekonomično, gospodarno in da bo projekt izpeljan v okviru vseh normalnih cen. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Vsi imamo radi kratke in jedrnate predstavitve stališč.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet noben amandma, zato tudi na seji zbora ni mogoče predlagati amandmajev.
Odločanje o predlogu zakona bomo opravili v okviru glasovanj čez približno 15 minut.
Prekinjam to točko dnevnega reda in tudi sejo, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 12.15.
(Seja je bila prekinjena ob 11.59 in se je nadaljevala ob 12.14.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovani kolegice in kolegi! Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.
Prehajamo na glasovanja Državnega zbora o predlogih odločitev, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga sklepa o zahtevi Državnega zbora Republike Slovenije za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 na referendumu.
K predlogu sklepa matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, zato amandmajev na seji zbora ni bilo mogoče vlagati.
Prehajamo na odločanje o predlogu
sklepa.
Proceduralno, gospa Alenka Jeraj,
izvolite.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala, gospod predsednik.
Skladno s poslovnikom predlagamo 15-minutni odmor za posvetovanje v poslanski skupini pred odločanjem.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Alenka Jeraj, to lahko stori samo vodja poslanske skupine ali namestnik, tako da ne morete.
Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine?
Namestnica vodje poslanske skupine, gospa Janja Napast,izvolite.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Kot namestnica bi prosila za 15-minutni odmor za posvetovanje v poslanski skupini.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Najprej bom povprašal, če želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine. Nihče. Ali želi kdo v svojem imenu obrazložiti glas? Če nihče ne želi obrazložiti glasu, potem bom prekinil sejo do 12.30 in potem glasujemo.
(Seja je bila prekinjena ob 12.18 in se je nadaljevala ob 12.28.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovani kolegice in kolegi!
29
DZ/VI/24. izredna seja
Glasovali bomo o predlogu sklepa o zahtevi Državnega zbora za presojo ustavnosti posledic referenduma. Če ste pripravljeni, bi začeli glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 15.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 15.)
Sklep je sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo.
Prehajamo na tretjo obravnavo. V drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zato v tretji obravnavi ni mogoče vlagati amandmajev.
Prehajamo na odločanje o predlogu
zakona.
Gospod Janko Veber, obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo nasprotovali zakonu o prirejanju iger na srečo, kajti vsebina, ki je zapisana v tem zakonu, odpravlja nadzor nad igrami na srečo, saj se ukinja urad, ki je bil zadolžen za to, da je spremljal delovanje vseh, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to dejavnostjo. Je sicer všečna rešitev v smislu, da naj bi Davčna uprava opravljala ta nadzor, ampak vemo, da Davčna uprava nima dovolj ljudi, da bi opravljala svoje dolžnosti v takšnem obsegu, kot bi pričakovali.
Ker je to samo prvi korak k temu kar sledi - namreč, v javni razpravi je tudi obsežnejša sprememba Zakona o igrah na srečo, kjer se predvideva popolnoma odprta igra brez pravil na tem področju -, bomo nasprotovali temu zakonu, ki odpravlja regulatorja, ki je nadziral igre na srečo in spremljal izvajanje vseh, ki se s tem ukvarjajo. To je še eden od tistih zakonov, ki kaže na neomajno željo, da se vse inštitucije v državi, ki opravljajo kakršenkoli nadzor nad kapitalom, odpravijo in se to poskuša izkoristiti zgolj in samo zato, da nekateri ponovno pridobijo želeno korist iz vsega tega, kar lahko počnejo, tudi znotraj iger na srečo. Še huje pa je, da bo posledično zaradi takšnega delovanja na tem področju oškodovan tako državni proračun kot tudi lokalni proračuni, ki prejemajo del sredstev od te dejavnosti, kajti če ne bo nadzora, ne bo možnosti spremljati, kako se sredstva prelivajo oziroma izgubljajo mimo državnega proračuna in mimo proračunov občin. Zato bomo nasprotovali temu zakonu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Glasovali bomo o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 62, proti 8.
(Za je glasovalo 62.) (Proti 8.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za Termoelektrarno Šoštanj.
Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji Državnega zbora ni bilo mogoče vlagati.
Prehajamo na odločanje o predlogu
zakona.
Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 2.
(Za je glasovalo 53.) (Proti 2.) Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 24. izredno sejo Državnega zbora.
Želim vam lepe božične praznike. Seveda se vidimo jutri, ampak upam, da glede dela ne bo kakšne posebne abstinenčne krize. Vidimo pa se še 28. decembra na izredni seji.
Seja se je končala 21. decembra 2012 ob 12.35.
30
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/16. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
B
BEVK, SAMO...........................................................................................................................................26
BRANISELJ, RIHARD............................................................................................................................11
BRULC, MIRKO......................................................................................................................................23
Č
ČEHOVIN, JERKO....................................................................................................................................9
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA........................................................................................................11
G
GAŠPAR MIŠIČ, GAŠPAR...................................................................................................................17
H
HOČEVAR, MAG. KATARINA..............................................................................................................17
HORVAT, JOŽEF............................................................................................................14, 17, 24, 26, 28
J
JERAJ, ALENKA....................................................................................................................................29
JURŠA, FRANC......................................................................................................................................16
N
NAPAST, JANJA....................................................................................................................................29
P
PETAVAR DOBOVŠEK, MAG. DAMJANA.......................................................................................19
PLEVČAK, MARIJA...................................................................................................................13, 24, 27
POGAČNIK, MAG. MARKO............................................................................................................20, 29
POTOČNIK, ALOJZIJ............................................................................................................................25
POTRATA, MAG. MAJDA...............................................................................................................18, 19
PRESEČNIK, JAKOB.............................................................................................................................27
PREVC, MIHAEL.....................................................................................................................................12
PUKŠIČ, FRANC.....................................................................................................................................18
S
STARMAN, BOJAN....................................................................................................................18, 23, 27
Š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ.................................................................................................................8, 10
ŠULIN, PATRICIJA...........................................................................................................................21, 22
ŠUŠTERŠIČ, DR. JANEZ........................................................................................................................8
T
TANKO, JOŽE.....................................................................................................................................6, 15
V
VEBER, JANKO..........................................................................................................................14, 20, 30
VELIKONJA, JOŽE................................................................................................................................28
VOGRIN, MAG. IVAN.............................................................................................................................18
Ž
ŽIVKOVIČ, ALEŠ..............................................................................................................................21, 25
ŽVEGLIČ, ROMAN.................................................................................................................................23
31
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/16. izredna seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija
PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke
PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov
PS DLGV - Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije
PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke
PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
32