List 18. Tečaj XLVI i i Izhajajo v sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr četrt leta V Ljubljani 2. maja 1888. Obseg: Svarilo onim, ki kupujejo gospodarske stroje od agentov. Vrtnarske reči. — Naši dopisi. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Novičar^ Cepljenje rož. Zelena. Trgovinska in obrtna zbornica. Ribez in agraz. „Matica Slovenska." Gospodarske stvari. sem Vam prodati slamoreznico z 7 V široko odprtino in s tremi rezervnimi noži za 46 gld. 50 kr. ter odbijem Svarilo onim, ki kupujejo gospodarske stroje od agentov. Po deželi hodijo razni agenti, ki si izkušajo kaj 12°/ o rabata in gld ki ste jih dali Vertouzu tako da imate plačati 1. oktobra t tudi široko Strojev z pa bili lahko posneli 35 gld. 92 kr odprtino jaz ne izdelujem, sicer bi cene, za katero Vam je Vertouz prislužiti na pošten ali pa 4- udi na nepošten način, ponujal stroj, da noben tovarnar ne more delati takih Kadar treba kako sleparsko kupčijo zvršiti, takrat ti agentje najrajši potrkajo na kmetske duri meneč, da se kmet najrajši da opehariti. Gospodarji, bodite torej pozorni, zlasti kadar vam ponujajo gospodarske stroje strojev po tako nizki ceni. Vsak more sam iz tega dogodka posneti kaj je o ent nameraval, in ako gosp. F. S. ne bode nobene škode trpel, zahvaliti se ima poštenosti tvrdke (mašine)! Zapodite ločka! Da so ljudje, vsakega takega agenta brez raz- Friedlanderja, ki skrbi za dobro svoje ime vsiljujejo gospodarjem kmetijske Kdor hoče kupiti kak stroj, naroči naj si ga na stroje, v resnici malo izbirčni v svojem postopanji, do- ravnost pri kaki pošteni tvrdki, kakeršna je na pr kazujeio nastopni dogodki: Posestnik in ud naše družbe Friedlanderj na Dunaji, ali pa naj popraša za svet F. v kupil je Pri kmetijski družbi, kateri je dolžnost posredovati Bodi nam dovolj • _ od nekega agenta Ferdinanda Vertouza slamorezen stroj za 38 gld. ter je dal precej 5 gld., ostanek 33 gld. za- ' darjem še ta le dopi prijaviti v pouk našim gospo Slovenskega Gospodarja", vezal se je pa plačati oktobra 1888. leta. Agent terega je dobil cenjeni ta list iz Šent. Jurja ob , ka-južni Vertouz je dal gosp. F. S. pismo, s katerim je potrdil železnici: začetka marcija meseca so po naši okolici naročilo na slamorezen stroj z 8" široko odprtino, s tremi hodili trije židovi ter prodajali kmetijske stroje. Pa sad rezilniki in s tremi reservnimi rezilniki. pismu je teh Hebrej se že pokazal i če tudi ne prevesel t pisano, da bode Vertouz zastopnik Friedlander. stroj v dneh doposlan 5 in da je od raznih strani se namreč slišijo pritožbe. Za zdaj ho dobro znane dunajske tvrdke Jos. ^mo objaviti le en slučaj, pa ta naj bo našim kmetovalcem v svarilo. J. R. iz P. je kupil stroj (mašino) za Gosp. F. S. je čakal stroja, a ker ga vendar od rez, potem ko so ga bili omenjeni Hebrejci poltretjo uro nikoder ni bilo, obrnil se je po treh tednih naravnost nadlegovali, — za 80 gld., in sicer tako, da dobi stroj do tovarnarja Friedlanderja na Dunaj. Ta mu res takoj za en mesec na poskušnjo ter ga plača v dveh letih odgovori in sicer Na Vaše c. pismo z dne 10. t. m. brez obresti. Premalo pa je pomislil, ko je agentom kar sem takoj pozvedoval pri Vertouzu, in zvedel, da Vam podpisal menico (Wechsel) za „mašino", katere še videl je prodal slamoreznico z 44 široko odprtino in s tremi ni ? niti prejel, še manj pa jo je poskusil. Kmetu v za rezilniki za 38 gld., za kar je vzel 5 gld. are, katere čudenje pa se došli dopis vse drugače glasi, nego je mi pa še do danes ni odrajtal. Čudim se ? da ste dali bilo dogovorjeno. „Eine Futterschneide-Maschine Nr. 27 gospodu kaj denarja, ne da bi se bil izkazal s temu pravico, da sme denar pobirati v mojem imenu. 12 44 breit 80. > Zinsen und Stempel fl. 3.50, zahlbar Take bis 1. Marz 1888 in Wien gegen Wechsel, den wir schon pravice nima od mene. Da pa ne bodete oškodovani besitzen". O enomesečni poskušnji tu ni govora. Dolžni po Vertouzu, ki proti moji volji za me potuje, pripravlj kmet pa je tovarni (fabriki) odpisal, da so se pogo 338 za enomesečno poskušnjo, ter da plača šele v dveh letih brez obresti. Ker pa mu tovarna fl. 3.50 zdaj za obresti računi in se sploh ne drži dogovorjenih pogojev, on stroja ne vzame in prosi, naj mu menico da nazaj. izpremeni /jC Tovarna pa je nato tako odgovorila, da plačilni obrok in tudi kupno ceno, akcept (menico) da pošlje nazaj, obresti pa da dobrovoljno odpusti; zaradi plačilnih obrokov da se hoče s svojim agentom posve tovati; potem pa bode mašino, katero še zdaj na Dunaji ima, doposlala ali pa bode menico vrnila. Poskušnja na en mesec se dovoli, in mašina se more zamenjati, če bi ne bila rabna. . R. pa mašine noče vzeti ter zahteva podpisano menico nazaj. Tu se vidi, da ima naše kmetsko prebivalstvo veliko preveč zaupanja do tujcev. Od njih kupuje po visocih cenah, podpisuje menice za reči, katerih še videlo ni, ter se tako predaje samovolji tujcev. Mašina se torej zamenja, če ni za nič to je čudno tolmačenje za poskušnjo —, kup pa ne gre nazaj rgarantiescheinu" pa se pravi, da je stroj last tovarne, dokler ni poplačan popolnoma. To bi utegnilo v posameznih slučajih za kupce imeti škodljive nasledke, takih kupčijah toraj le previdno! Cepljenje rož. V jeseni treba nakopati lepih in dobro ukoreničenih palic divje rože (rosa kanina). Te palice se posade na določeno mesto in se potem pripognejo k zemlji ter ž njo pokrijejo, da jim mraz ne škoduje. Pomladi, ko se ni več bati hudega mraza (konec marcija) odkrijejo se v oblačnem ali deževnem vremenu. pripo- gnene se puste še kacih 14 dni, da se utrdijo poganjki, kateri so se začeli že v zemlji razvijati. Te palice se potem okulujejo ali pa se vstavijo očesca v nove stranske poganjke blizu palice. To se pri nas godi junija z živim očescem. S spečim očesom se pa okuluje avgusta in septembra. Kdor pa ima na razpolaganje gorke gredice ali celo rastlinjak, ta pa lehko jeseni nakopane palice takole priredi: Korenine pomoči v gost močnik iz kravjaka in lončarskega ila. Potem jih povije z mahom in take zopet namoči v imenovanem močniku. Take potem postavi v klet, ki ni pretamna a tudi ne pregorka (ali pa v rastlinjak). Na pomlad začno te marc) Tedaj se pa cepijo se potem polože v gorko Zrak se jim v za palice poganjati (februvar v sklad ali z dolago. Ceplj gredico ali pa postavijo v rastlinjak četku ne sme menjati. A pozneje jih lehko začnemo počasi na zrak vaditi, ko cepiči že dobro ženo. Junija se lehko take rože posade na prosto. Kdor pa ne mara palice namakati v imenovani močnik in jih povijati v mah, jih pa lehko posadi v lonca in potem cepi. Na prostem pa se to cepljeeje slabo sponese, nego okulacija Janko Žirovnik Zelena. Nobena druga zelenjadna rastlina ne zahteva tolike vlage, kolikor zelena; koder je manjka, ostanejo gomolje majhne in pohabljene. Najvlažnejši prostor na vrtu ugaja Rah- zeleni, ako ga le dovolj zrahljamo in pogaojimo. ljanje, gnojenje in škropljenje so torej glavni pogoji uspešnega pridelovanja zelene. Zeleno sejemo ob začetku meseca februvarija na gorko leho, ako je pa nimamo, pa v plitev zabojček, katerega pokrijemo s steklom zategadelj, da moremo vlago ravnati. Seme vzkali šele čez nekaj tednov. Kadar so rastlinice naredile četrti list, presadi jih na gorki lehi na drugo mesto, ako jih imaš v zaboji, presadi jih v drug tak zaboj. Sejalni zaboj moraš seveda imeti na gorkem, na pr. na izbenem oknu. Tako delaj, ako hočeš imeti zgodnjo zeleno. Na prostem moreš zeleno se- jati, kadar sneg izkopni zemlja in se odtaja. Na prostem sej zeleno prav plitvo, poteptaj po- z sejano gredo deščico in jo pridno škropi ob suhem vremenu. Ob začetku maja sadi zeleno na grede po 40%* narazen v vrste, ki so tudi po Podoba 21 toliko široke. Navadno sadijo zeleno blizu vodnjakov, da imajo vodo takoj pri roki. zeleno ob enem moreš saditi na gredo tudi sa-lato, katera je uže porabljena dotle, kadar zelena potrebuje ves prostor. Po leti zeleno večkrat okoplji, ob deževnem vremenu jo zalivaj z gnojnico, in kadar so se naredile precej debele gomolje, tedaj jim potrgaj nekaj gorenjih korenin. Zadnje delo opraviš, ako s prsti odgre- beš okoli rastline površno zemljo ter z roko potrgaš vrhne korenine » glej, da iz zemlje ne izpuliš rastline. Proti koncu meseca oktobra ali ob začetku meseca novembra poruj zeleno, potrgaj ji vse drobne korenine in tudi listje, razen štirih do petih srčnih listov ne. Tako osnaženo zeleno shrani med pesek v klet, ki bodi toliko gorka, da ne zmerzuje v njej. Ribez in agraz. Ribez (Ivanovo grozdičje) in agraz (bodeče groz- dičje) uspevata sicer v vsaki legi in v vsaki zemlji vendar sta najplodnejša in dajata najlepši sad v prosti legi in v dobri zemlji. Vzgoja in strežba je obema enaka. 139 Drevesce ali grm moreš tema rastlinama vzgojiti iz semena ali pa iz potaknencev. Iz semena vzgojiš tako rastlino, ako vzameš največ in najlepše plo- prijatelj Vrtnarske reči. Steklene paličice za rastline v loncih. Marsikateri lepih cvetic je obžaloval, da nima za svoje dove; nekaj časa naj rastline v loncih primernih paličic, ki so ob enem lepe bodo na zračnem kraji in praktične. Najlepše in najrabnejše take paličice so potem jih pa zmečkaj do pol metra dolge steklene cevi, katere so naprodaj v ter s spiranjem loči vsaki boljši steklarni po prav nizki ceni. To je gotovo, seme od plodovega da take cevi le olepšavajo rastlino, in ker se dado v mesa. Seme vsej je- špiritovem plamenu poljubno upogibati, morejo se vse seni, spomladi pa pre- stransko rabiti. sadi vzrasle rastline po 60 narazen in Obrezovanje malin. Kolikor več lesa ima malinov grm, tem rodovitnejši je. Obrezovanje je največkrat ne-sicer tedaj, kadar so potrebno. Kadar pa rastlina opeša, tedaj jo pa pomladiš, uže primerno močne, če jo prav močno obrežeš. tretjem letu uže Krtica ali voluharica je velika, podgani podobna miš, ki more narediti na vrtu, posebno pa v drevesnici Hitrejša je vzgoja veliko škode. Krtica izpodjeda drevju korenine in more rode take rastline. s potaknjenci. Za po tako popolnoma uničiti drevo. Pripetilo se je uže, da taknjence vzemi do so morali opustiti zaradi krtice drevesnico, ker je niso 30 dolge poganjke mogli odpraviti te škodljivke. Pred kratkim pa je iz- prejšnjega leta in jih poznal neki nemški vrtnar, da je hud sovražnik krticam Podoba 22. kakih 5 % globoko naš krt, ki jih v bližini svoji nikdar ne trpi. Nov dokaz vsadi. Pritisni dobro kako koristen je krt. Res je krt s svojim razkrivanjem po zemljo okoli potaknencev ter glej, da imajo senco in vrtu precej nadležen, a kaj je to proti koristi, ki jo vlago. Potaknenci naj bodo kakih 10 narazen po- prinaša posredno vrtnarju s pokončevanjem škodljivega sajeni. Kadar so na- mrčesa in škodljivih živali pod zemljo. Omenjeni nemški redili korenine, pre- vrtnar je imel zaprtega krta, kateri je pojedel na dan sadi so vsi skupaj vagali več nego je bil [jih pa tjakaj, do 150 ogrcev, kjer jih hočeš imeti, krt sam težak. Zaprl je h krtu tudi krtico, katero je Vsako leto treba sta- krt po noči do glave popolnoma požrl. Rastlinskih korenin rejšim rastlinam po- se pa krt nedotika, rajši od gladu pogine. Varujte krte ! rezati spomladi ves Mravlje se po sobah, vrtih in cvetličnjakih prav nepotrebni les, osta- zanesljivo tako pokončavajo: Veliko, v vodi namočeno lega pa nekoliko pri- gobo dobro ovimo in jo toliko časa pustimo da se po- krajšati. Kadar po- suši; vsled tega se ji luknjice zelo razprostrejo. Potre- stanejo rastline sta- simo jo s stolčenim cukrom in položimo na tist kraj* rikave, tedaj pa jim kjer je največ mravelj. Ko se potem mravlje hitro po je močno vzkrajšati vseh luknjicah potaknejo, vzemimo naglo gobo in jo po- vse veje in mladike, topimo v vročo vodo. Potem jo zopet dobro operimo, po- Prav lepa viso- sušimo in v novič 8 cukrom potresimo in na kak kraj kodebelna drevesca nastavimo mravljam, ribezova in agrazova, kakeršna kažeta po- ga postaviš na kak prav solnčen kraj ter mu vsak dan dobi 22. in 23., mo- priliješ z vodo, ki ima 20 do 25° R. Oleander moreš prav hitro prisiliti, da cvete, ako reš vzgojiti, ako jih Kako se hrošči lovijo je še malo kateremu znano; cepiš na primerno večinoma jih ljudje zjutraj pra rano lovijo, bolje jib Podoba 23. dolge podloge od pra- bilo zvečer loviti, ker bi se nobenega človeka ne potre-vega zlatega ribeza bovalo. Zvečer se postavi star sod brez zgornjega dna (ribez aureum). piti jih moraš spomladi in sicer v stransk razklad katerem hočemo ob priliki pisati. Ce » o Kompost in gnojnica sta dobro gnojilo ribezu, kakor na tak kraj blizo dreves, kjer hrošči letajo, doge mu od znotraj namažemo z šmirom (katranom) in v sod vlijemo nekoliko vode. Na sredo soda postavimo z drateno mrežo obvarovano luč, da je hrošči, ki zraven priferčijo, ne tudi agrazu ugasnejo v vodo. 5 na sodih si umažejo perutnice in padejo . obvaruje gnilobe? Ztg." to le: Prav izdaten in dober kup pripomoček, s katerim se po kletih * Kako se krompir, sadje i. tem je brati v „Wiener Landw. 140 in po podih krompir, grozdje, jabolka in hruške obva- larj ali pomagaj si če si moreš, Tolaži se s tem, da rujejo gnilobe, je to, da se dotični prostori, predno se se je vsaj žganja pil sadje potrže in krompir pospravi, nekoliko dni dobro z Nekateri Laponci stanujejo v gorah, toraj jim vele žveplenim parom napolnjujejo. V ta namen naj se vse gorjanci; nekateri stanujejo po šumah v ravnini, odprtine, luknje in raze dobro zamaše in vsaj s slamo toraj zataknejo, v shrambe pa jim vele dolinci; še drugi stanujejo ob morju, in njim naj se postavi posoda, v ka- vele ribiči teri se Dolinski Laponec je ubožnejši od gorjanskega 9 užge za 100 kub. metrov prostora 30 do 40 ali ima zato ugodnejše življenje, mirno stanuj v pri gramov žvepla. Na to naj se tudi vrata skrbno zapro, jetnej šumi, ali pri jezeru. Tudi je dolinec snažnejši od in prostor naj ostane nekoliko dni zaprt. gorjanca, več potov se umije, počeše in obleko osnaži. To delo naj se nekatere krati ponovi, kadar se Trda pa hodi ribiču laponskemu, ker ribištvo mu le malo krompir dobro osušen pospravi, grozdje na niti narobe vrže. Stanuje v luknji, ki je po nekoliko zadelana s povesi, in jabolka in hruške tako na police položijo, da protjem in kamenjem. Laponski ribič je zelo nesnažen, se sad sadu ne dotika. Med enim in drugim žveplanjem Zamazan, razmršen, kakoršen je bil celi teden, gre tudi naj se pa prostor prezrači. — Če tako ravnamo, gotovo v nedeljo v cerkev. Marsikateri možak je uže prišel na se pospravljenega zdravega krompirja in sadja niloba Švedsko služit za pastirja, ali navadno ne prebije dolgo ne loti, uže gnili deli krompirja in grozdja se pa po- na tujem, vrne se domov, ker mu je ljubše ubožno živ-suše; posamezna gnila jabolka in hruške segnijejo sicer ljenje doma, kakor dobra služba na tujem, do konca, a gniloba ne preide na zdravo sadje. (DaJje prihodnjič.) Podučite stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J a ros lav. 78. Na Laponskem. (Dalje.) Laponci so se doselili z Azije od Altajskih gora, ter so v rodu z oholimi Madjari, ki vele Slovaku, da ni človek. Nekedaj so imeli v lasti velik kos skandinavskega poluotoka, ali siloviti Normani so jih porinili v puste kraje, na mrzli sever. Laponec je male postave, meri Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec.) Nadalje je tarifni odbor o stvari, za našo deželo zelo važni, predlagal: 1. »Glavnega ravnateljstva poročilo, da se napravi v pristanišču tržaškem postaja za izkladanje in nakladanje, uzame se na znanje. . Manipulacijske pristojbine 8 kr. pri južni železnici ni uzeti v državno poslovanje. . Prosi se, važnejša poročila pošiljati pravočasno tiskana udom. Vlada se prosi, da se odločno potegne pri južni pet črevljev, ženske niti toliko, ali utrjen je. Pleč je širokih, nog debelih in lica plošnatega. Neukreten je, ali vkljub temu se zna zvijati po skalah in nevarnih stezah. Oblači se v kratek kožuh, v irhaste hlače, pokriva se z volneno kučmo in nosi črevlje od neustrojene kože. Hrane potrebuje mnogo, in temu se ni čuditi, ker stanuje na mrzlem severju. Vsakdanja hrana mu je jelenovo meso kri, pa mleko. Bolan je malokedaj, in zdravi se z raz nimi jagodami, kakeršnih ondi mnogo raste. Edino bogastvo Lapončevo je severni jelen železnici, da se malipulacijska pristojbina 8 kr. znatno zniža." Po tehtovitem razgovoru, katerega sem se tudi jaz udeleževal, bili so ti predlogi sprejeti, in Ker so opomnje o tej stvari, ki jih je podal gospod vladni svetnik dr. Liharzik, to stvar z mnogih strani pojasnile, bodi mi dovoljeno, da jih doslovce navedem. „ Vladni svetnik dr. Liharzik, pnpomenja, da se ? ? pre manipulacijska pristojbina 8 kr. računa samo pri tistih pošiljatvah, katere potekajo iz relacij, ki jih imajo izključno državne železnice dajati ter se oadajejo na tržaškem južnem kolodvoru na postaje državnih železnic av- možnik ima 1000 do 1200 glav. Laponec je zelo lakomen, atrijskih, odnosno za katere je propisana oddaja na južnem kolodvoru tržaškem. Ta pristojbina ne odpada tedaj samo pri pošiljatvah od sv. Andreja in do sv. Andreja, ampak tudi pri pošiljatvah od tržaškega pristanišča Po zimi imajo Laponci velik sejm, ki se ga ve- in do tega pristanišča. Od vesoljnega prometa na črti sele na vso moč, ter se več mescev o njem pogovarjajo. Hrpelje-Trst manipulovalo se je meseca septembra 1887 ker kedar si je nekoliko novcev prištedil, zakoplje jih, jih ne zna drugej spraviti. Mnogo novcev ostane zako panih za vselej. Na ta sejm prihajajo 8 kožami, z rogovi, z mlekom itd. samo 21 odstotkov v Trstu. Odštejemo li od tega one Tinski in švedski trgovci jih navadno opeharijo tako, pošiljatve, ki potekajo iz uzajemnih relacij ter jim zada Bog pomagaj. Kupčija se dela z žganjem, ki je La- tegadelj ni treba plačevati manipulacijske pristojbine ponec strastno ljubi. Kedar se je napil, ne ve kaj go kr., to vidimo, da je že zdaj to pristojbino plačevati vori, kaj dela, vrže ti blago za slepo ceno. Kedar se malemu delu vesoljnega prometa. Ako glavno ravna- a strežne, žal mu je, jezi se, da je prišel ob nekoliko to- teljatvo res napravi postajo za nakladanje in odkladanje poleg založišč, to bode trgovcem še manj potreba, pod- knjigoi n doslej mej Slovenci še malo obdelovane stroke vreči se manipulaciji na južnem kolodvoru, to je pla- Odbor mora biti pisatelju le hvaležen, da se je težavne čevati južni železnici manipulacijsko pristojbino kr. U naloge lotil ter jo tako častno rešil; knjiga bo močno Slavno zbornico prosim, da to izvestje vzame na prijala pred vsem strokovnjaškim krogom. -Mrtve dušeu znanje s zagotovilom, da se bodem vselej trudil > zago varjati po svojih najboljših močeh koristi korporacij, ki so me poslale v državni železniški svet. Gogolove v Podgoriškega prevodu, so knjiga lepoznanske ki je bila Matici iz zapuščine velezasluženega vsebine pokojnika na ponudbo in s katero nadaljuje Matica Zbornični predsednik izreka gospodu zborničnemu bavno knjižnico". Imenovane tri knjige obsezajo Za- blizu n svetniku Karolu Luckmannu za njega trud najiskrenejšo ^2 tiskovnih pol, tako da je odbor tudi lani prekoračil običajno mejo glede obsega. Oblika jim je bila ista, Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgart- kakor predlanskim, tiskovni red isti, stroški so bili za hvalo XVI ner govoril o zidanju novega gledališča, da je v interesu blizu 200 gld. manjši, kakor po proračunu nameravani glavnega deželnega mesta ter predlaga: Zbornični pred- Namen ki ga je imel odbor z omenjenimi knjigami, je sednik naj o tej stvari pridobi blagonaklonjenost mest- bil najblaži in najresnejši nega zastopa in deželnega odbora se sprejme. Je njimi tudi občno ustre zal » o tem sodijo naj društveniki in sploh občinstvo Predlog XVII. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann predlaga: Slavna zbornica naj se obrne do trgovinskega slovensko Tudi za letos Letop za o doslej določene tri knjige, namreč: 1888. Urednik dr. L. Požar. ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice, da dovoli, da gi Vsebina in sestava podobni lanski, oblika ista. Večina lesni trgovci postavijo tehtnico mostovnico na postaji spisov je že gotova, nekaj jih utegne priti kmalu, gotovo borovniški in da jo organi južne železnice smejo za po- Pa 0 pravem času; nekaj jih je Matica pisateljem vrnila. šiljatve tistih, ob čijih stroških se postavi dotlej rabiti Knjigo ki bo obsezala okrog 20 tiskovnih pol, ima tis brezplačno, dokler se ne izplačajo stroški. Govornik kati zopet »Narodna tiskarna", korekture preskrbe pi omenja, da lesni trgovci te tehtnice zelo potrebujejo, satelji in urednik. 2. J. A p i h: Slovenci in 1. 1848 ter se nadeja, da bo južna železnica to bržkone dovolila, Kulturno-zgodovinska stvarna razprava v obsegu dc 18 ker bi po izplačanih troških postala tehtnica last že- tiskovnih pol. Te dni gre k Blazniku v tisek leznice. Predlog se sprejme javč Lev< knjiži pripovedn P del. Uredil u Knjiga ima obsezati kot III. zvezek »Zabavne 15 tiskovnih pol. Zaradi premnogega gradiva izide II. del nasproti prvotnemu načrtu še Matica Slovenska u Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. (Dalje.) Dve vprašanji se vijeta neprestano skozi društveno kroniko, književno in gmotno. Čim previdnejše in nejše postopa odbor financijelno, tem trdnejšo podlago leto. izdaje dedičev prihodnj Tiskala jo bo -Katoliška tiskarna". Pravico do si je pridobila Matica od varuha pokojnikovih Omenj tri knjige preračunjene so tedaj zopet na več, kakor 50 pol. Tiskovni red isti. oblika ista sestava podobna lanski osnuje društvenemu obstanku, tem lože mu je potem tudi društvenike zadovoljiti z obsegom in tvarino knjig; nasprotno pa se mora istotako po zanimivih, obče pri-jajočih knjigah zvekšati tudi število društvenikov in njim važni vir perijodičnih letnih dohodkov. Oglejmo si nekoliko natančneje, kako je odbor Naši dopisi. nad škofje Loke 26. aprila. (Starosta ljudskih učiteljev Kranjske vojvodine in njegovi 90. rojstni dan.) Naš Kranjsko Loško-Teržiški šolski okraj ima čast, da živi v njegovi sredi sedanji starosta ljudskih učiteljev •i dežele j naše ta je vpokojeni nadučitelj škofjeloške gl. ljudske dve vprašanji v zadnji dobi reševal, in obrnimo se najprej šole, mnogospoštovani gosp. Franc Kramar. Ker ravno dan, namenilo književnemu vprašanju. Glede izdavanja knjig se je danes (26. apr.) obhaja svoj 90. rojstni odbor držal lani načela predzadnjega leta. Hotel je po- se nas je bilo več znancev — učiteljev iz Ljubljau dati društvenikom pred vsem skupino manjših, po vse- okolice, iz Selške, nekaj tudi iz Poljanske doline bini raznovrstnih znanstveno poučni podlagi; tej skupini bodi pridodano poklonom in čestitanjem k redko doživljeni starosti. da kolikor mogoče izvrstnih spisov na bi iznenadili zasluženega starčka z nepričakovanem pisarniško poročilo v običajni sestavi. To načelo je iz- Pa nekaj službena opravila, in tudi jako slabo vreme raženo v Letopisu za 1887 tako marljivo in spretno uredoval prof. Leveč, da ome njajo knjigo pohvalno že razni slovanski znanstveni ča sopisi in društva. Z dr. Lampetovim -Uvodom v modro katerega je več let sem v jutro overlo je do malega čestitelje v njihovem na- menu. Eni smo ostali vendar sklepu zvesti, in pisalec teh vrstic imel je čast 5 pervi med čestitelji obiskati slovj u dobili H F ■ blagega starčka. Najdel ga je ravno pri skromnemu atičarji samostojno, znanstvone poučno obedu. Ko blagi starček zve uzrok obiskanja, je bil tako oveseljen da so mu svitli biseri vročih solzic vorim, če rečem: Bog mu daj doživeti še kako srečno r priigrali iz utrujenih oči od dolgoletnega neumornega delovanja veselo in zadovoljno leto, po skončanem zemeljskem Pomudil sem se kake pol ure pri njem. teku pa naj ga pusti vmreti smrt pravičnih! Najini pogovori sukali so se po večjem le o šolskem J. delovanju ter o učiteljskih razmerah nekdaj in sedaj Iz Ljubljane Državni zbor dokončal je življenju mnogo zasluženega starčeka naj bo iz na- minuli teden proračun ministerstva notranjih zadev, jinih razgovorov posneto, da se je rodil 26. aprila 1799 in poslanec dr. P o ki uk ar potegnil se je pri tej pri- v Kranjski gori. Po skončani preparandiji prakticiral liki za nujne vodne zgradbe reke Save, pri „G oren j i sodnijskega uradnika pri tadajni Savi" nad kranjskem mostom, potem pa pri vaseh mesece za okrajni gosposki v Kranjski gori prvič mu ponu- Stožice i n Tomačevo pod Črnuškim mostom ; ( lene podučiteljske službe v Škof j vzeti piti se > i Loki, ni maral pre- konečno priporočal je skupni savski most za ljubljan- cestni promet državne ko je bil vdrugič pozvan: ali nasto- sko-kamniško železnico in za ponudeno mu službo, ali pa sploh za vselej od- ceste, mesto dveh mostov na tej progi Save. Glede povedati se učiteljstvu, zvolil je prvo, in bil toraj z zagradbe Save pod Črnuškim mostom priporočal je v dekretom od dne 6- rožnika 1821 kot učitelj I. razreda posebni resoluciji, naj dela za nov vodotoč tam pričnejo v Škofji Loki nastavljen. Bilo je to o zgodovinskem takoj drugo leto in naj se državna podpora povikša času » ko je v naši beli Ljubljani zboroval sveto za toliko, da bo ves predor dokončan vsaj v treh vladarski kongres. V dan 12. aug. istega leta napra- letih. Včeraj pa je poslanec K lun pri naučnem mini- vil je učitelj konzistorijalno preskušnjo, ter ostal skoz 19 let sterstvu v poldrugo uro trajajočem govoru živo raz- razreda Od 1840 do 1875, tedaj 35 let kladal šolske težnje Slovencev in ojstro šibal ravna- pa je bil norav tu učitelj III., zadnja leta IV. razreda nje sedanjega učnega ministra Gautscha, izrekoma je z naslovom: nadučitelj. (Ene leta bil je zraven tega predlagal tudi, da naj se potrebna gimnazija v Kranji tudi organi st; mi je znano, da je umel orgijam izmikovati prav pri- prilično do besede kako dolgo ravno, ne vem; toliko pa zopet oživi. Z burno pohvalo sprejet govor priobčimo jetne glasove.) Vsled zasluženega in marljivega delo Vsled splošnega p a n ja 5 katero se izra vanja na šolskem polji prejel je bil v teku let od žuje nasproti ministru Gautsch-u nastala je zelo šolskih oblastij 6 pohvalnih dekretov 1870. v dan V9rjetna govorica oministerski krizi, katero mi 31 sami maja pa so presvitli vladar in cesar Franc Jožef I. smatramo po vsem naravno, ako se primerja dejanj priznali njegove obilne zasluge, ter odlikovali ga sedanjega naučne^ ministra s prestolnim govorom zarad tega z zlatim križicom, ki mu je bil med obilnem ki je bil vendar program sedanje vlade in pa z uradno slavljenjem pripet na persi. Meseca okt. 1875 je bil po izrečene izjave da se ministerstvo izreka solidar s končanih 54 Službenih letih umirovljen. Ker je bil minstrom Gautsch-om. dela in marljivosti privajen dalje 5 pa svet je čuden služil bi bil še prav rad Ako človek noče do časa Gospod deželni predsednik baron AVinkler odpeljal se je v ponedeljek na Dunaj, kjer ima uradna vmreti, napravlja včasih komu še celo napotje* Zali ? da se taki slučaji večkrat ponavljaj odkar se spoštovani učitelji so mu še vedo< Škofi v Trinajsto leto teče zdaj starček poslovil od šole, a na moč priljubljene osobe. Vselej, kadar se Loki veršila učiteljska konferenca, prišel je rad v njihovo družbo, ter pozdravil svoje nekdanje gg. sobrate. tolažbo pa zamore biti blagemu starčeku zavest, da so le redko sejani učitelji, ki bi se na večer svojega življenja zamogli z toliko zadovoljnostjo ozreti po ogromnemu številu svojih nekdanjih učencev, ki se zdaj častno in slavno odlikujejo v človeški družbi, kakor ozrimo. On posla in se tam mudi nekoliko dni. Volitve v mestni odbor ljubljanski so dognane, tako imenovana nemška stranka se jih tudi letos ni vdeležila, toraj je po vsem naravno kandidatje prodrli brez borbe. da so odni Kolikor čujemo je tudi zopetna izvolitev gosp. Grasselli-ja za mestnega župana gotova. Kozavost v Ljubljaui zgubila je uradni značaj epidemije vsled zelo znižanega števila kozavih bolnikov. To ima za občinstvo eno povoljno posledico, da vsaj 4 i vhod na pokopališče pr sv. Krištofu ni več prepove tem pa se ve da odpade tudi mnogo stro se n. pr na duhovski stan. Od infuliranega stolnega prošta, od papeževega kamornika, od kanonika skoz vse stopnje noter dol do duhovnega pomočnika vidimo dano. škov za občino ljubljansko Vreme se po slovenskih krajih prijetno izrekoma imeli smo neko- jih. Poglejmo na uradništvo od dvornega svetnika spomladansko. V Ljublj liko dežja. Z drugih severnih krajev n. pr. z Dunaj noter dol v najnižji pisarski službi zastopani so. In vojaški častniki, profesorji, medicinarji, odvetniki posestniki, trgovci pa trtek se nam petek poroča j da je hladno, ker je minuli če m obertniki, i. kdo bi jih vse preštel? , ir^ U V^I, UUCl UlllIVl, i. VJ, VI., ■n.viv/ ui J*" -------u ^ Vsem Ločanom, pa tudi omikanim stanov- Semering kazal po vsem soboto hudo deževalo, v petek celo snežilo tako, da je gorkota padla blizo do ničle in je zimsko lice, po tleh in po nikom iz okolice, iz Selške in Poljanske doline je dobro drevji vse pobeljeno s snegom znano ime spoštovanega vpokojenega učitelja gosp Franc Kramar-ja. Gotovo vsem tem tudi iz srca go Šest bikov muricidolskega plemena prodajala bode c. kr. kmetijska družba v soboto 19 m do 143 poludne ob 10 uri y Ribnici. Biki so nakupljeni iz sebno zato toliko širijo, ker se takoj pri prvih slučajih državne podpore, ter bodo prodani potom javne dra- ne postopa dosti strogo, ostala je neovržena be onim kranjskim gospodarjem, ki se zavežejo bika najmanj dve leti za pleme obdržati. spelj Pri naslovu 7. tožil je poslanec H j kako slabo kako silno je preložitve potrebna dolenjska Tatove, ki so v Ljubljani in okolici, izrekoma državna cesta z Ljubljane do Metlike, z zahtevo, da naj zadnjič pri Bobenčku na Glincah, mnogo pokradli, za- 86 v t(> odločene svote povekšaj Ker predsednik ta sačila je ljubljanska policija; eden tatov imenuje se predlog dejal takoj na glasovanje zoper namen pred Prelovšek, ki je vkradeno blago skrival pri svoji paj- lagateljev in ker je redna navada, da se ne privoli dašici, cigararci Juliji L o vse v Rožnih ulicah št. 27. nikdar večja svota, kakor jo vlada zahteva, bil je pred Jeden tat pa se imenuje Čolnar. Politične stvari. državnega zbora. Dunaja dne 29. aprila. državnega zbora. Ne- koliko druzih novic.) državnozborski seji prejšnjega torka (dne 24. aprila) omeniti mi je še nekoliko iz bud- getne razprave Pri naslovu „državna policija" no tranjskega ministerstva nastala je zelo živahna razprava med policijskem predsednikom baronom Kraus-omin poslancem Kr onawett erj em. Ta je trdil, kako grdo in krivično z delavci ravna policija da celo daje za- peljavat jih, da bi se pokazali anarhiste, potem pa se zapirajo in obsojajo, akoravno ni sploh videti nikjer sledu anarhističnih početji. Po dolgi zatožbi Krona-we t ter-je v i, odgovarjal je policijski predsednik Kraus še obširneje ter je ravnanje policije opravičaval izrekoma s tem, da je dokazaval, kako vse drugače se vidi vsak čin posameznika s stališča policije, kateri je znano, kaj delajo drugi enaki krogi in kaj se godi drugod tako, da se more vsako dejanje presojevati v svojem celotnem pomenu v zvezi z drugimi. Dalje govorili so še pri tej točki Turk, Pernerstorfer in Sturm ter je bila nazadnje sprejeta z glasovi desnice zoper vse levičarje razun dveh. Koncem seje izročila seje interpelacija poslanca Vošnjaka in tovarišev do naučnega ministerstva glede razpusta paralelk pri gimnaziji Celjski. Dne 25. aprila odgovoril je minister grof Taaffe na interpelacijo dr. Engel-ovo zarad postavnega vred-jenja domovinske pravice, rekoč, da so se nekatere dežele izrekle za, nekatere zoper vladni načrt. Naučni minister zahteva dodatnega kredita za zgradbo dveh poslopij za gimnazijo v Gradcu, svota v ta namen potrebna, presega 350.000 gld. Pri naslovu 4. poglavja 7. notranjega ministerstva prišel je k besedi slovenski poslanec Pfeifer, ki je z živo, mnogokrat šaljivo osoljeno besedo obsojal staro naredbo zoper epidemične nalezljive bolezni, kolero koze itd. Vladni zastopnik Kusi je sicer odgovoril takoj na » log Hrenov zavržen. Dne 26. aprila, v četertek bilo je v razpravi zadnje poglavje notranjega ministerstva: „vodne zgradbe". Vpisanih je bilo mnogo govornikov in govorilo se je o vredjenji Donave, Morave in pa S vredjenji in zagradbi Save govoril je poslanec dr. Poklukar na dalj pod in Tom glasujoč nujnost zagradb pri Gorenji Sav Črnuškem mostom v brambo vasi Stožice čevo, konečno priporočal je, da bode pri zgradbi Ljub-ljansko-Kamniške železnice koristno in ceneje, ako se napravi skupni trdni most čez Savo, ki bode služil ob enem prometu na državni cesti in pa po železnici. Storil je konečno predlog v tem smislu, ki je bil oddan praviloma budgetnemu odseku. Koncem seje pričela se je razprava vojne postave in pa proračun brambovskega ministerstva, ta predmeta, dognana sta bila včeraj soboto 28. aprila, v pondeljek pa se prične ojstra borba zoper Gautscha. Novičar iz domačih in tujih dežel. tedna r i Dunaja. nastalo Po deževji in sneženji minulega v naravi lepo akoravno še hladno _ vreme. Prav nasprotno pa je vreme v državnem zboru. Minuli teden razpravljalo se je primeroma mirno ministerstvo za deželno brambo in pa postava zarad prite- zanja reservistov prvega leta, kadar bi bila sila; ta teden takoj vbponedeljek, pa se je pričela viharna borba zoper Govorniki prvega naučnega ministra Gautscha. dneva bili so: Krepek, Herold, Dumreicher, Rieger. Prvi govornik opiral se je poglavito konfesi-jonalni šoli, dalje je tožil, kako se zatira nemštvo na Češkem. — Herold, Mladočeh, pa je s srečnimi in krepkimi besedami udrihal po Gautschu, Kako brez postavne podlage zaukazuje nemške šole, kako si prizadeva z vsakojakimi pretvezami preprečiti ustanovitev slovanskih, izrekoma čeških šol, akoravno je dokazano vse, kar zahteva postava slovanskim učnim zavodom, slovanskim profesorjem in učiteljem, slovanskim knjigam nasproti vpeljal je zaprto število (numerus clausus) ? da zatrl živelj slovanski. Herold govoril je z izredno ojstrostjo pa tudi z zasluženo pohvalo desnice. Edin zagovor ni k Gautschov bilje levičar Dumreicher, centraliet po kopitu Schmerlingovem, samo da je vrh tega tudi absolutist, ker ustavne prostosti ne veljajo prav nič. Edino pritožbe glede pomanjkljivosti odločnega postopanja vla- kar je Dumreicher Gautschu očital je to, da se vse pre-dinih zdravstvenih oblastev nasproti kozavosti na Kranj- malo ponemčava, tako, da bi se desnici zbornice moral skem, toda trditev Pfeiferjeva, da se take bolezni po- Gautsch videti prav v svitu angelja milosti. 144 Dr. Rieger potem poprimo besedo in spominja lišče to, da prepusti deželam in narodom, kar je njiho-najpred Dumreicher-ja na to, da ideali njegovi iz prejšnjega vega, državi pa pusti, kar je za njene namene potreb- in sedanjega stoletja počenši z Marijo Terezijo doli do nega J dalje pobijal je osebne napade Dumreicher-jeve. Meternika morejo prijetni biti govorniku, to da sedaj Heroldov govor pobijal je bolj formalno, kot stvarno, ter činov, katere je navedel Herold ni mogel zanikati, ker živimo v dobi ustavnega življenja, ustavne pro-s t os ti. Vpraša naj se govornik sam, kje hoče v Av- so istiniti. Bistvo odgovora moralo bi biti v tem striji zadobiti vočino za njegove načela, drugače, ko bi štel tako, kakor zadnjič pri glasovanji o dispozicijskem ministrovega govora imel je jako malo vsebine. , kar je odgovoril dr. Rieger-ju, pa kakor naravno, prav ta del zakladu. Duh stoletja in pa večina avstrijskih narodov Glede čaških zahtev ni obljubil tako rekoč nič, zahteva narodna prostost, katero nam zagotavlja glede slovenskih zahtev ponovil je to ka je izrekel že tudi naša ustava. Stranka, k kateri spada Dumreicher, v budgetnem odseku. Izrekel je sicer, da se bode držal imenovala se je dolgo časa ustavoljubna". Odkar bi načela, da mora v ljudskih šolah so Slovencem na bilo pa potrebno postalo izvršiti dejansko narodno pro- menjene, biti učni jezik slovenski z varovanjem odloče- stost izraženo v ustavi, pa je zgubila ona stranka svoje valne pravice starišev in pa v kolikor mu glede tega ime, liberalnosti, katero si je tudi rada prikladala, pa doidejo pritožbe. Tudi glede slovenskih paralelk izrekel ni mogla zgubiti, ker liberalna v pravem pomenu be- je nekoliko obetajočih besed. Pa ves govor Gautsch-ev sede nikdar ni bila. Potem omenjal je Rieger samo memo naletel je na neverne ušesa in tihota groba vladala je grede predloga Lichtenstein-ovega rekoč, da šolstvo razue po vsi zbornici, ko je, „fenomenalni" minister končal svoj vseučilišč spada v področje deželnih zborov in državni „veliki" govor. To najbolje znači sedanji položaj zbor sme po ustavi sklepati samo o glavnih načelih šolstva. Za Gautschem govoril je Bendel (starokatolik) Le po ustavolomu bila je taka šolska postava mogoča, skoraj celo uro. kakoršna je v veljavi sedaj. Glede verske šole rekel je Rieger, da je češki narod p ros t o mi si e č , pa je Potem prišel besedi naš poslanec K v i uro dolgem govoru živo slikal šolske težnj ki je 8l0- tudi veren in zato tudi prepušča vsakemu, venskega naroda. Glasna pohvala spremljala zanimiv da se zveliča po svoji veri. govor njegov, ploskanje pa in živahno čestitanje sklep Potem prestopil je dr. Rieger k posameznim tožbam njegove filipike ko je zrazil popolno pnico se zoper Gautscha; omenja pred vsem kako se z dvojnato danjemu naučnemu ministru. Govor Klunov priobčimo mero meri pri vseučiliščih. Češko vseučilišče v Pragi še do besede pri drugi prilik nima teologične fakultete, ministru še na misel Zadnji govornik dneva bil je protigovornik sta ne pride zvršiti dotično postavo; češko vseučilišče šteje ročeh Hev 800 učencev več kot nemško in vendar se obrača za to bi glasovanja m njim sklenila se je včerajšnja seja da bi se bil stavil predlog na ne poslopje, v srednjih šolah je nad 100.000 gld. manj, ne glede na biva, katera so v resnici sramotna, obširno in resnično govoril in tožil predgovornik Herold pa vendar omenja še gimnazij v ogerskem Hradiš je zdavnej že obljubljeno, češko gimnazijo v svoje oskrbovanj katerih sklep razprave Nemška Slovanski in izrekoma polski svet spremljal je nekatere čine sedanjega nemškega cesarja z zanimanjem in zadovoljnostjo ; cesar povzdignil je namreč grofa Radolinskega za svojega glavnega adju- da država prevzame tamosnjo tanta in kmalu potem v kneževski stan dalj pov kar bi ostalo samo zdignil je v kneževski stan še tri druge poljske pleme na par tisoč na leto. In razmere tam so take, da vsaj osem mil v okolici ga ni Nemca, temveč sam Čeh, vendar pa država vzdržuje v tem mestu ce nitaše, nekoliko zbornice Iz pa jih imenoval za člene gosposke šj m š k gimnazij ako ravno šteje samo 150 učencev na razredih, noče pa v svoje oskrbovanje prevzeti tamošnj češke nižje gimnazije, ki samo v razredih štej 300 učencev. Dalj vsega tega sklepajo, da si prizadeva bolni cesar potolažiti poljski narod in tudi po moči popraviti one krivice, katere mu prizadevajo nečloveške ponemče- valne naredbe kneza Bismark-a. Glede zdravja cesarjevega dohajale primeromafzelo povoljna poročila, vendar pa z omejitvijo e mrzlica so celi teden > omenja Rieger nekaterih pritožb poljskega naroda in tožb SI glede šolstva ter sklepa z da bolnik ne sme zapustiti postelje, akoravno pojenjala in se po hujšem zadnjem napadu zgubljene moči zopet povračajo. Telegram od včerajšnjega dneva odločno izjavo, da Čehom nikakor ni volja, zadovoljevati spanj se z daljnimi obljubami, da ne zahtevajo milosti, temveč «i « samo svoje dobre pravice, katere zagotovlja ustava in pa naznanja da je bila zadnj noč pet manj dobra večkrat moteno in mrzlica zopet nekoliko hujša Telegram 9? Novicam Z Dunaja 2. maja ob 3. uri 15 minut popoludne. katere izpolniti je cesar obljubil v svojem prestolnem p(> vgerajšlljeni govoru ministra Gautscha govoru. (Zadnje stavke svojega govora naglašal je Rieger je j1U(j0 vr§el0 v desniških krogih. Vsled izre- vadno odločnostjo in slovesnostjo.) cene solidarnosti vladine, videti je bil minister Včeraj maja pričela se je razprava ob ski prevrat neizogiben Danes obrnilo se je na katerem širnim govorom naučnega ministra Gautsch-a, v se je obračal zoper načela Dumreicher-jeve z zgodovin boljše Slovencem in Čehom omogočeno je gla sovati za »centrale" naučnega ministerstva skega političnega stališča rekoč njegovo Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani