j,,*—. w gotovini.	IZHAJA	VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Pia	15».
TRGOVSKI LIST
Čf«<p«pi» za trgovino, Industrijo In obrt.
■sročnina za JutroslaviJo' letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani, S ta SS ji Vldubljani v Gregorčičevi ulici itev. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Številka pri pofltnl hranilnici v Ljubljani 11JM,
Leto XIV.	Telefon	*t.	2552.	Ljubljana,	v	torek,	22.	decembra	1931.	Telefon	it.	2552.	štev.	146.
Zasedanje Zbornice TOI za Slovenijo
Zmanjšanje nacijonalnega dohodka v Dravski banovini za tričetrt milijarde — Slika težkega gospodarskega položaja Predlogi za o miljenje krize
Prošli petek se je začelo zasedanje Zbornice TOI. V petek pred- m popoldne so se vršile seje trgovinskega, obrtnega in industrijskega odseka, v katerih se je razpravljalo in sklepalo o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo specialnih interesov trgovine, obrti in industrije. Nadalje je bila v petek tudi seja širše uprave Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici TOI ter seja odbora za proučevanje krize. V soboto predpoldne se je pa vršila seja plenuma.
Ob skoro polnoštevilni udeležbi zborničnih članov je plenarno sejo otvoril kmalu po 9. uri predsednik g. Ivan Jelačin ml., ki je pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnika banske uprave dr. Rudolfa Marna. Za overovatelje zapisnika imenuje gg. J. Ambrožiča in J. Golčarja. Pred prehodom na dnevni red je predsednik sporočil, da je bil v zadnji predsedstveni seji določen vrstni red podpredsednikov zbornice, in sicer je 1. podpredsednik g. Dragotin Hribar, II. podpredsednik g. Kngclbert Franchetti in III. podpredsednik g. Konrad Ulshaoher.
Predsedstveno poročilo
Preds.edujk t£. Ivan Jelačin je nato podal obširno poročilo o delovanju zbornice. Poročilo vsebuje izredno zanimive podatke o sedanjem gospodarskem položaju in o intenzivnem prizadevanju zbornice za zaščito in procvit gospodarskih interesov Dravske banovine.
Poročilo, kateremu so sledili vsi navzoči z napeto pozornostjo, bomo priobčili v našem listu v celoti.
Zmanjšanje zborničnega proračuna
Prehajajoč k drugi točki dnevnega reda, je predsednik g. Jelačin sporočil sklep odsekov, da se zbornični pio-rnčuu sprejme v celoti. Pri sestavi tega proračuna je bilo upoštevano, da se bo odmerim podlaga za zbornično doklado zaradi nazadujočih gospodarskih dohodkov zmanjšala najmanj za 10°/o in na drugi strani, da se doklada ne sme povečati. Delokrog zbornice stalno narašča in tudi novi obrtni zakon nalaga zbornici nove agende in s tem v zvezi nove izdatke. Samo nadzorstvo nad prisilnimi udruženji, ki jih je v Dravski banovini 250, bo zahtevalo novo postavko med izdatki v višLni 100.000 Din.
Proračun, kakor ga je sestavilo predsedstvo v sporazumu s finančnim odborom, izkazuje Din 3,518.787'—, potrebščine, ki se naj pokrijejo z blagajniškim ostankom Din 745.510'— in 10 odst. doklado. Dokladni odstotek je ostal torej neizpremenjen, dasi bo pri zmanjšani osnovi doklada donašala izdatno manj nego prejšnje proračunsko leto. Da je mogla ostati doklada neizpremenjena, je zbornica svojo potrebščino zmanjšala za Din 411-944'—.
Dosledno izvajajoč načelo varčnosti, je zbornica potrebščino, ki je znašala za leto 1930 še Din 4,951.992'—, znižala za leto 1931 na Din 3,930.731'— in za
1.	1932 predlaga, da se zniža na dinarjev 3,518.787'— tako, da je napram letu 1930 nižja za 1,433.205'— in napram 1. 1931 za Din 411.944 —.
Proračun je zbornica nato soglasno sprejela.
Znižanje davčnih dajatev za male obrtnike
O znižanju davčnih dajatev za male obrtnike je poročal zbornični član gosp. Jakob Zadravec iz Središča. Med vsemi davkoplačevalci občutijo najtežje sedanje davčno breme gospodarsko šibki mali obrtniki. Dopolnilni davek je bil uveden v dosedaj veljavni zakon o neposrednih davkih kot nadomestilo za dohodnino, vendar pa to nadomestilo po svoji izmeri presega prejšnjo dohodnino. Po uradni statistiki je na področju bivše Slovenije znašal predpis dohodnine v letu 1928. 13'1 milijona dinarjev, dočim je znašal predpis na dopolnilnem davku v letu 1929 na zemljarino 8'0, za zgradarino 4'2 in na pridobnino kar 11'5 milijona Din; skupaj torej 23-7 milijona Din, dočim je v 1. 1928 znašala celotna pridobnina za 10 milijonov dinarjev manj. Ta ogromna razlika je posledica okolnosti, da se je prej dohodnina pobirala samo od dohodkov, ki so presegali davčni minimum od 12.000 Din, dočim dopolnilni davek ne pozna davčnega mlnima- Ta dopolnilni davek znaša že pri dohodkih do 10000 Din 2% in znaša torej že v najnižji izmeri pri obrtniku Vi osnovnega davka (ki znaša za male obrtnike 6 odst ). Položaj obrtništva in drugih gospodarsko šibkejših davkoplačevalcev bi se torej izdatno omilil, ako bi se za pobiranje dopolnilnega davka pri pridobnini določil davčni minimum od najmanj 20 tisoč dinarjev. Oprostitev eksistenčnega minima od dopolnilnega davka, ki nadomešča dohodnino, bi prineslo pravilno obdavčenje po plačilni zmožnosti davkoplačevalca.
Posebno je zakon pustil iz vidika one obrtnike, ki se bavijo s proizvajanjem in predelovanjem blaga, stavljenega na razpolago od strani naročnikov. Ti obrtniki imajo sicer stalno obratovalnico, hodijo pa tudi na delo od hiše do hiše.
V	tem smislu se razvija pri nas posebno na deželi, krojaška in čevljarska obrt, deioma pa tudi sodarska, kadar gre sodar popravljat gostilničarjem ali vinskim trgovcem sode proti plačilu.
Na ta način doseženi zaslužek ni ni-kak podjetniški dobiček, ampak samo odškodnina za služim z izključno ali pretežno uporabo telesne moči in rokodel ske izurjenosti. Zaradi tega spadajo ti obrtniki prav za prav v tretjo davčno skupino z osnovnim davkom 4 odst., ker imajo vse za to potrebne pogoje. Mali obrtniki z dežele zahtevajo tudi, da se jim prizna glede oprostitve zgradarino ista ugodnost kakor jo imajo kmetovalci.
Na koncu svojih izvajanj je postavil referent naslednje konkretne predloge: Zbornica naj predlaga izpremembo zakona o neposrednih davkih v naslednjih točkah:
1. Členu 56, št. 2, naj se doda: »Na skupni čisti dohodek, ki ne presega 20.000 Din, se dopolnilni davek ne plačuje.«
2. Člen 42 naj se glede tretje skupine dopolni sledeče: ... obrtniki, ki se pretežno bavijo s proizvajanjem in predelovanjem sirovin, katere jim dajejo naročniki sami, naj se uvrste v III. davčno skupino.
3. Člen 32, št. 15, naj se v prvem odstavku popolni sledeče: Isto ugodnost,
kakor kmetovalci, naj uživajo tudi obrtniki in trgovci, čijih dohodki za odmero pridobnine v predidočem letu niso bili ocenjeni preko 20.000 Din.
4. Člen 34, št. 4, se dopolni nastopno: Prijave najemne vrednosti za prostore hišnega lastnika se smatrajo za pravilne, ako ni prijavljena vrednost za več da za pospeševanje obrti je podal zbor-običajne najemnine za podobne ali slične prostore.
Nato je sledil referat g. Frana Sirca iz Kranja.
o vpogledih v poslovne knjige v davčne namene
G. Sire je po obširnem in izčrpnem referatu o gornjem aktualnem vprašanju in na podlagi svojih preglednih in temeljitih izvajanj predlagal:
Zbornica se zavzemi za sledeče izpre-membe zakona o neposrednih davkih, odnosno pravilnika k temu zakonu:
1. členu 56. zakona o neposrednih davkih naj se doda nov odstavek, ki se naj glasi:
»Ako davčni odbor dvomi, da so podatki in računi verodostojni, mora davčnemu zavezancu prijaviti svoje pomisleke, da jih more ovreči. Če davčni zavezanec pomisleke ovrže, se ugotovi čisti dohodek po prijavi.
2. Pravilnik k členu 120. zakona o neposrednih davkih naj se v odstavku ad I. popolni sledeče:
»Ce davčni odbor dvomi, ali so knjige, katere je predložil davčni zavezanec, pravilne, mora pred oceno dohodka davčnemu zavezancu prijaviti svoje pomisleke, da jih ovrže-«
Nadalje naj se temu členu doda nastopni odstavek:
»Pri obratih, pri kojih se vrednost zaloge bistveno ne izpreminja, ne daje samo pomanjkanje inventure zadostnega razloga za dvome nad verodostojnostjo poslovnih knjig-«
3. Pravilnik k čl. 120 zakona o neposrednih davkih naj se v odstavku 9 (2) izpopolni sledeče:
»Za verodostojnost pri kartotečnem sistemu knjigovodstva zadostuje, da se vodi poleg kontnih listov vsaj ena knjiga, (glavna knjiga) v vezani obliki.«
4. Člen 85. zakona o neposrednih davkih naj se v 1. stavku izpremeni sledeče:
»Vsi davčni zavezanci po tej davčni obliki, ki ne dajo na zahtevo davčnega oblastva zadostnih pismenih pojasnil ‘.n specifikacij poedinih postavk v sklepnih računih, morajo dovoliti na pismeno zahtevo davčnega oblastva vpogled v svoje knjige in račune.«
5. Pravilnik k temu členu naj se dopolni sledeče:
»Knjige se preizkušajo praviloma v uradnih prostonh davčnega oblastva. Za vpogled v poslovne knjige je treba priobčiti davčnemu zavezancu kraj in dan za preizkus knjig, kakor tudi osebe, ki so odrejene zanj, vsaj 8 dni prej. Če io pregled obsežnejši ali iz irugih razlogov, se smejo preizkusiti knjige na -predlog davčnega zavezanca tudi v njegovih poslovnih prostorih.«
Predlog zborničnega člana Sirca je bil z aplavzom soglasno sprejet.
Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebil
Delovanje zavoda za pospeševanje obrti
Podrobno poročilo o delovanju Zavo-da za pospeševanje obrti je pdal zbor* nični tajnik g. dr. Pretnar,
Zavod je osredotočil svoje delo na prirejanje strokovnih tečajev, podpiral pa je tudi tečaje drugih organizacij, pri* rejal je poučne ekskurzije obrtništva, skrbel za izdajo strokovne literature ter podpiral založbo učrih pripomočkov za strokovni pouk. Strokovnih tečajev je priredil 23, ki se jih je udeležilo 599 udeležencev. Z znatnejšimi zneski je podprl devet tečajev drugih korporacij. Zavod je priredil tudi tri filmska predavanja o avtogenem varenju in obdelavi kovin, predavanje o preizkušnji gradbenega materijala, tri predavanja o moderni reklami, eno predavanje o že* lezobetonu ter večje predavanje gospodarskega značaja. Zavod je letos podelil v 27 primerih podpore za strokovno izpopolnitev v inozemstvu. Za strokovno izobrazbo in poučna potovanja je podelil podporo v 11 primerih. Tudi v bodoče namerava zavod prirejati razne tečaje za tehnično izpopolnitev obrtništva. V, poštev prihajajo nadaljnji tečaji za avtogeno varenje, ki bi se izpopolnili v smeri specializacije. Za kovinarje hi prišel v poštev tečaj za centralne kurjave in vodovodne instalacije.
Prirediti se mora tudi tečaj za elektrotehnike, nadalje za popravila avtomobilov ter za obratovanje z elektromotornimi in drugimi pogonskimi stroji. Razen tega bo skrbel, da se prirode potrebni tečaji tudi za druge obrtne panoge. Zelo potrebna je izpopolnitev obrtništva s komercijeluimi tečaji, pri čemer prihajajo predvsel v poštev knjigovodski in lcalkulacijski tečaji s splošnim učnim programom.
Poročilo tajnika dr. Pretnarja je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem-
Nato pa je predsednik g- Jelačin predlagal, naj se odbor zavoda za pospeševanje obrti izpopolni še s članom Ivanom Vrečarjem iz Sp. Domžal in Francem Burcšem iz Maribora, kar je zbornica soglasno sprejela.
Poslovanje trgovskih potnikov
Zanimivo poročilo o poslovanju in legitimiranju trgovskih potnikov je nato podal predsednik Zveze trgovskih gre-mijev g. Josip J. Kavčič. Uvodoma ja podal sliko o sedanjih določbah, ki veljajo za trgovske potnike, in o določbah novega obrtnega zakona. Pojasnil je stališče, ki ga je glede tega vprašanja zavzela zbornica v svojih predlogih o načrtu obrtnega zakona. Navedel je tudi zelo zanimive podatke glede števila izdanih legitimacij. V času od 1. januarja do 15. decembra je izdala zbornica 796 potniških legitimacij, od tega 68 legitimacij mauufakturnim tvrdkam, 61 agenturam, 52 agenturam in komisijam, dočim imajo vse trgovine s ko-lonijalnim in špecerijskim blagom komaj 7 legitimacij. Ob koncu svojega poročila je stavil naslednje predloge: 1. da se iskanje naročil pri zasebnih strankah v splošnem prepove, 2. da se omeji število legitimacij na največ pet za vsako tvrdko in le pa producente, ki dokažejo, da potrebujejo za razpečavanje svojih proizvodov večje število potnikov, naj bo dovoljeno po zaslišanju pristojnega združenja izdati več legitimacij. 3. Kakor je v zakonu določeno, da se ne izda legitimacija za potnika,
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 22. decembra 1931.
.. . - 7
fetev. 146.
ki je bil kaznovan zaradi kršitve predpisov o zbiranju naročil, tako naj bo dovoljeno odreči legitimacijo tudi tvrdki, ki je bila kaznovana zaradi kršitve teh predpisov.
Poročilo g. .Toš. J. Kavčiča, ki bo zlasti zanimalo vse naše trgovce, priobčimo t prihodnji številki ▼ celoti.
Sledilo je
poročilo o konferenci skupnih zbornic v Ljubljani
V	svojem poročilu je zbornični kon-ceptni adjunkt g. dr. Jure Koce navajal:
Novi obrtni zakon je proti pričakovanju prinesel tudi določila o organizaciji zbornic. Znano je, da se je na vseh konferencah gospodarskih zbornic zahtevalo, da se to vprašanje uredi s posebnim zakonom o zbornicah. Zaradi lega je predsednik g. Jelačin sklical konferenco vseh skupnih zbornic, ki se je vršila 27. in 28. novembra v tukajšnjih prostorih, in ki so se je udeležile vse skupne zbornice v Jugoslaviji, razen skopeljske, ki pa je poslala brzojavko, v kateri se izjavlja za skupne zbornice po banovinah. G Ivan Jelačin je na konferenci kot predsednik pred-očil situacijo, ki je nastala z uveljavljenjem novega obrtnega zakona. Ugotovil Je, da so skupne zbornice že na konferenci v Dubrovniku 25. in 26. maja 1930 zavzele edino pravilno stališče, da Vprašanje sistema zbornic ni vprašanje Interesentov, ampak vprašanje vodstva gospodarske politike v državi. Zbornice niso samo interesna zastopstva, ampak imajo še mnogo večji pomen kot svetovalke in sodelavke vlade. Kot take imajo nalogo, da preprečijo medsebojno izigravanje in nepotrebna interesna na-sprotstva, da koordinirajo interese posameznih panog ter jih spravijo v sklad t potrebo splošnega gospodarskega napredka v državi. Obveljati mora načelo, da se ne sme razdirati kontinuiteta dela in da je napačno, ustvarjati parale-ližem v delu in zastopanju gospodarskih interesov. Zastopniki vseh povabljenih zbornic so podali odločne izjave za skupni sistem, izvzemši zagrebškega zastopnika dr. Lunačka, ki je prišel na konferenco le kot opazovalec. Po načelnih izjavah posameznih zastopnikov se je na podlagi referata, ki ga pripravlja naša zbornica, pričela diskusija in Je bil izvoljen ožji odbor, ki je drugi dan izdelal obširno resolucijo. Konferenca je ugotovila, da so odredbe novega obrtnega zakona, kolikor se tičejo zbornic, nepopolne v zakonodajno-tehničnem ter državnopravnem oziru. Določbe tega zakona je treba dopolniti, odnosno spremeniti z zakonsko novelo v tem smislu, da se zagotovi potrebna stalnost v regionalnem zastopanju gospodarskih interesov, da se omogoči kontinuiteta dela, prepreči nepotrebno ustanavljanje paralelnih ustanov in medsebojno izigravanje, da se izogne nepotrebni novi obremenitvi gospodarstva in da se omogoči solidarižem v regionalnem zastopstvu gospodarskih interesov. Ves čas razprave je vladalo najlepše razpoloženje in popolna harmonija, kar nas navdaja s trdnim upanjem, da se bo vprašanje zbornic pravično uredilo. Za uspeh te konference gre v prvi vrsti zahvala predsedniku g. Jelačinu in generalnemu tajnikn g. Mohoriču. Po končanem referatu je zbornica priredila spontane ovacije gosp. predsedniku, ki je še s svoje strani na kratko orisal razpoloženje delegatov na konferenci. Omenil je tudi napad tajnika zagrebškega Saveza industrijcev g. Bauerja v »Novostih« na njegovo osebo in je dejal, da se mu ni treba braniti proti takim napadom. Z žalostjo pa mora ugotoviti, da hočejo gotovi ljudje razbiti zagrebško zbornico, ki je v svojem 80-letijem delovanju pokazala lepe uspehe. Proti napadu g. Bauerja je na plenarni seji zagrebške zbornice te dni nastopil član te zbornice g. Klein. Končno je predsednik prosil zbornico, naj še nadalje podpira delovanje predsedstva v tej smeri. Clan zbornice in narodni poslanec g. Krejči je pri tej priliki predlagal, da izreč« zbornica predsedniku Jelačinu za njegovo možato in resno delovanje priznanje in zahvalo, kar je zbornica sprejela z ovacijami.
Nerazumljivo postopanje Zanatske banke
Nato se je oglasil k besedi g. Zadravec, ki je grajal način, kako se v najnovejšem času vodi borba za ločene zbornice. Te dni je bil na zahtevo upravnega odbora Zanatske banke g. Rebek kar telefonično izločen iz poslovnega odbora podružnice Zanatske banke v Ljubljani, in sicer brez navedbe razloga. Zdi se nam, da ni pametno in oportuno, da se mož, ki ni zakrivil ničesar, kaznuje le zato, ker je pristaš sistema skupnih zbornic. Pozval je zbornico, da protestira proti takemu postopanju, kar je bilo sprejeto z burnim aplavzom.
Člani davčnega reklamacijskega odbora
Ko se je predsednik zahvalil za izrečeno mu zahvalo, je predlagal, da zbornica izvoli v reklamacijski odbor naslednje čalne: iz Ljubljane gg.: Antona Rojino, Ivana Verliča in Milka Krapeža, za namestnike pa Viktorja Naglasa, Alojzija Sušnika ter Frana Igliča, a iz Maribora za Člane gg.: inž. Jožeta Jelenca, Albina Novaka in Fr. Bureša, za namestnike pa inž. Vladimirja Šlajmerja, Viljema Berdajsa in Andreja Oseta, ki so bili vsi soglasno izvoljeni.
Nato so bili izvoljeni še člani v davčni odbor za mesto Ljubljano, in sicer v davčni odbor za trgovino in industrijo kot člani gg.: Jos. J. Kavčič, Anton Verbič in Fr. Kavčič; namestniki: Pav. Fabiani, Ivan Bahovec, St. Vidmar in v davčni odbor za obrtnike gg.: Josip Toni, Jos. Rebek in Iv. Ogrin; namestniki: Fil. Pristou, Jos. Turk in Jernej Ložar.
Samostojni predlogi zborničnih članov
Nato so sledili samostojni predlogi, ki so jih stavili gg. zbornični člani, in sicer:
1. Predlog g. Lenarčiča Josipa, glede osnovanja stalnega odseka pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo
v svrho proučavanja in sklepanja o ne-obhodno potrebnih ukrepih za omilje-nje gospodarske krize.
2. Predlog g. Zadravca Jakoba v zadevi razmer, ki so nastale po uvedbi žitnega monopola v mlinski obrti in mlinski industriji v Dravski banovini.
3. Samostojni predlog g. Vrečarja Ivana glede dajatev avtobusnih podjetij.
4. Predlog podpredsednika g. Fran-chettija Engelberta glede kuluka.
5. Predlog g. Oseta Andreja glede povračila trošarine za ciknjeno vino in priznanje kalo.
6. Predlog g. Oseta Andreja glede zakona o davčni in taksni olajšavi glede hotelske industrije.
7. Predlog g. Oseta Andreja, glede nove ureditve telefonskih naročniških pristojbin.
8. Predlog g. Oseta Andreja glede kategorizacije uslužbencev v gostilničarski stroki pri bolniškem zavarovanju.
9. Predlog g. Kastelica Edmun-da glede upoštevanja Dolenjske pri železniškem potniškem prometu.
10. Predlog g. Kastelica Edmuu-da glede znižanja železniških tarif za les, zlasti za jamski les in brzojavne drogove.
11. Predlog g. Lavtižarja Josipa glede vpoštevanja zimskega športa pri voznih redih in potniških tarifah za Gorenjsko ob nedeljah in praznikih.
12. Samostojni predlog g. Pintarja Ferda glede pooblastil pri carinjenju blaga.
13. Samostojni predlog g. Pintarja Ferda glede nedostni'"^” ioravnal-nein in konkurznem postopku.
14. Predloar g. Češareka Alojzija glede nestrokovnega pouka na obrlno-np i- Nnvalnih šolah.
15. Samostojni predlog g. A inbrožiča Josipa glede dodelitve javmu dobav mati obrti.
16. Predlog g. Lit ropa Stefana '•...•viie čevljarske obrti.
17. Predlog g; Ribnikarja Adolfa glede prireditve ankete o vzrokih redukcij v industrijskih obratih.
O	predlogu se je razvila živahna diskusija, katere so se udeležili gg. Jelačin, dr. Rekar, Jos. J. Kavčič, Pinter, Ambrožič, Lavtižar in gen. tajnik Mohorič.
18.	Predlog g. Holyja Josipa glede davčnih potrdil.
Vse stavljene predloge je zbornica soglasno sprejela.
Ker ni bilo drugih predlogov je predsednik g. Jelačin zaključil sejo.
Veletrgovina
A. Šarabon
y Ljubljani
pripor oda
špecerijsko blage
več rrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovratno
rudninsko vode
■
o
BS5SH59E
Laitna pražarna sa kavo In mlin za diiave z električnim obratom
T e 1 e f o
26-66
POJASNILO. Tiskarna »Merkur« opozarja vse cenj. interesente na novo izišli Obrtni zakon, da naj ne reklamirajo pri njej Obrtnega zakona, za katerega so vnaprej poslali denar, ker ona nikdar ni zahtevala denarja vnaprej. Obrtni zakon, ki ga je tiskarna »Mer-kur« založila, je izšel že pred tremi tedni in se ga dobi v tiskarni, Gregorčičeva ul. štev. 23, za ceno broš. izvod Din 20*—, vez. Din 25'—, po pošti Din 3‘— več. Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnih reklamacij, ker pisarna ne more odgovarjati posameznikom na reklamacije, ki se nje ne tičejo.
Sveže naj fin e že norveško
ribje olje 9
'n lekarne
Dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Uvoz železniških pragov v Francijo
Senat je v soboto pričel debato o uvozu lesenih železniških pragov iz inozemstva. Nekateri govorniki so se izjavili proti naročanju lesenih železniških pragov iz inozemstva, kakor so to storile francoske železniške družbe. Po intervenciji predsednika vlade Lavala je senat z dviganjem rok sprejel predlog vlade za prehod na dnevni red. Vlada je na ta predlog vezala vprašanja zaupnice. Predlog vlade pravi, da železniške družbe ne smejo kupovati zunaj Francije lesenih pragov po višji ceni, nego jo je odobrila vlada. Nadalje prepoveduje uvoz v Francijo ali ocarinje-nje 400.000 železniških pragov, ki se nahajajo nezacarinjeni v carinskih skladiščih.
* * *
IJvoz v Italijo še bolj omejen
Agencija Stefani poroča, da je ministrski svet na današnji seji sprejsl načrt zakona, ki se z njim začasno od
1.	januarja prihodnjega leta dalje uvede nujni minimalni odstotek nakupa domače živine za izdelovanje mesa. Ministrski svet je nato sprejel drugi zakonski načrt, ki uvaja nove prepovedi uvoza z olajšavami samo za tiste države, ki bi uvedle sistem recipročnosti.
Ze v 24 urah
bim, pliMn Id kemline tnali obleke, klobuke itd.
ftkrobl Ib •vetlelik« »raje«, •vratnik« In manšete. Pere. »nii. menita in lika demaie perilo
tovarna JOS. REICH.
&4Vdtt
m	rm ;
Velctržni indeksi za november znašajo v skupnosti 68-5 proti 69 5 v oktobru, 71‘6 v septembru in 736 v avgustu, pri čemer je indeks leta 1926 enak 100.
Petrolejska nahajališča v Sahari so
po mnenju prof. Chevaliera zelo verjetna in bo profesor pričel v bližnjih dneh s tozadevnim laziskovanjem.
Plačevanje inozemskih dolgov v srebru po tržni vrednosti r^jonanja predsednik ameriškega renatovega finančnega odbora Smoot.
Brezposelnih v U. S. A. je po raznih cenitvah že 7,500.000 in beremo, da jih pričakujejo v času najslabše zaposlenosti 9 milijonov.
Fuzija Danat-banke s Kommcrz- und Privatbanko je po poročilih iz Berlina perfektna. Ta fuzija se je že dolgo časa pripravljala.
Da se omili kriza v belgijski kovinski industriji, bo naročila vlada 900 vagonov etc. v skupni vrednosti 665 mil. frankov, s čimer bo za daljšo dobo zaposlenih 11.000 delavcev.
Konkurzov v Jugoslaviji je bilo v novembru 41, poravnalnih postopanj 69.
Tovarna vagonov »Ferrum« bo zopet pričela obratovati; direkciji se je posrečilo, da je pri prometnem ministrstvu in drugod prejela večja naročila.
S Prvo Hrvatsko Štediono je dosežen popoln sporazum.
Zavarovanih delavcev v Jugoslaviji je bilo v oktobru 620.588 proti 638.665 v septembru in 652.547 v lanskem oktobru.
Insolvenc v Jugoslaviji je bilo zaznamovanih v novembru 146, v prvih enajstih letošnjih mesecih 1190 (475 konkurzov in 715 prisilnih poravnav); v prvih enajstih lanskih mesecih 734 (578 in 156).
Za izvoz rib iz Splita na Dunaj se trudi Splitska ribiška zadruga. Prva pošiljka v teži 1000 kg je že odšla. Ce se bo poskus posrečil, se bodo pošiljke nadaljevale skoz vso zimo.
Obtok bankovcev v Angliji bo po sklepu Angleške banke ostal v znesku 275 milijonov funtov nespremenjen do 31. januarja 1932.
Davek na vžigalice v Češkoslovaški bodo zvišali in upajo dobiti iz tega poviška ca. 80 milijonov Kč.
Samostojno vinogradniško ministrstvo je cilj ogrskih vinskih producentov, da se rešijo raznih odredb poljedelskega ministrstva, ki jih delajo odgovorne za sedanji kritični položaj.
Število brezposelnih v Angliji se je v zadnjem času nekoliko pomnožilo in znaša 2,627.000.
Južna Afrika bo še nadalje vztrajala pri zlati vrednosti, kljub temu, da jo je Anglija opustila.
Število brezposelnih na Dunaju je naraslo v prvi decembrovi polovici za 9500 na 106.400 oseb, kar je za 11.000 več kot lani ob tem času.
Japonska banka je zgubila v zadnjem času polovico svojih zlatih zalog in jih ima sedaj še za 580 milijonov jenov. Jen ima samo še 82750/« svoje zlate vrednosti.
Zunanja trgovina Francije v prvih enajstih letošnjih mesecih izkazuje 39 milijard frankov uvoza in 28 milijard frankov izvoza, torej deficit 11 milijard (lani 8-4). Izvoz je padel napram isti lanski dobi za 11 milijard, uvoz za 9. Posebno velik je padec izvoza fabrika-tov, 7 milijard frankov.
Bank v Ameriki je bilo v tekočem letu zaprtih doslej okoli 1200. Mnogo se jih je fuzioniralo.
Societe des Baiiques Belges se imenuje nova belgijska velebanka, s sedežem v Antwerpu, ustanovljena z glavnico 650 milijonov belg. frankov.
MO-1jJ£X
knjifjovodstv o
VSAK DAN BILANCA
»KARTOTEKA" d. * »• *•
Ljubljana, Šelenburtfovn */•
Telefon šfev. 3V^
at, 146.
TRGOVSKI LIST, 22. decembra 1931.
Stran B.
Predlogi glede poslovanja in legitimiranja trgovinskih potnikov
(Poročilo predsednika Zveze trgovskih gremijev in zborničnega Člana gosp. Jos. J. Kavčiča v plenarni seji Zbornice za TOL)
'V naših stanovskih organizacijah in korporacijah smo imeli že opetovano priliko govoriti o trgovinskih potnikih in njihovem poslovanju. Neštetokrat smo povdarjali kako škodujejo našim trgovcem, trgovinski potniki raznih inozemskih, kakor tudi domačih podjetij, ki zbirajo naročila pri zasebnikih, pa ■mnogokrat tudi prodajajo blago, katerega nosijo s seboj. Neglede na to, da so se za takim poslovanjem le prečesto »krivali razni nesolidni in celo goljufivi posli, smo vedno povdarjali potrebo, naj bi se trgovinskim potnikom sploh prepovedalo vsako zbiranje naročil in prodajanja blaga neposredno pri zasebnikih. To naše stališče t novem obrtnem ■akonu, ki stopi v veljavo 9- marca 1932, Bi upoštevano, pač pa najdemo v njem določbo, ki pomeni tudi v tein oziru napredek in po kateri bo v bodoče tak način poslovanja trgovinskih potnikov, če #e ne popolnoma odpravljen, pa vsaj zelo otežkočen.
V § 143 določa novi zakon o obrtih, da ima vsak lastnik obrti pravico, da sme laven kraja stalnega poslovnega sedeža sam ali po svojih trgovinskih potnikih iskati naročila pri trgovcih, tovarnarjih in obrtnikih, ki z dotičnim blagom obratujejo v svojih podjetjih. Za opravljanje tega posla morajo imeti posebno legitimacijo; potniki smejo nositi ts seboj vzorce, ne pa blaga za prodajo lamo.
Nadalje določa novi zakon o obrtih, da Korejo lastniki podjetij sami ali po svojih trgovinskih potnikih na stalnem poslovnem sedežu ali izven njega zbirati naročila za kolonijalno in specerijsko blago, kemijske in mineralne proizvode, kakor tudi za manufakturo, konfekcijsko in galanterijsko blago in perilo le pri podjetjih, ki sama obratujejo s tem blagom. Pri drugih osebah smejo iskati naročila za tako blagd' le na li jih poziv. Dočirn je bil po določilih dosedanjega obrtnega reda: predpisan »irrecni« poziv, tega določila ne najdemo v novem zakonu, pa bo tu, ako se določilo ne izpremeni, zadostoval vsak poziv, s čimer se bo dalo predpise o zbiranju naročil izigravati v še večji meri kot doslej.
Za vse drugo blago, ki ni bilo pravkar omenjeno, smejo lastniki podjetij na sedežu svojega poslovanja sami ali po svojih trgovinskih potnikih iskati naročila brez vsake omejitve, torej tudi pri podjetjih, ki ne obratujejo z dotičnim blagom in celo pri zasebnikih brez vsakega poziva. Izven svojega poslovnega sedeža pa smejo zbirati naročila le pri podjetjih, ki z dotičnim blagom trgujejo, pri ostalih osebah pa le na poziv. Pač pa .sme po zakonski določbi minister trgovine in industrije po zaslišanju pristojne zbornice dovoliti za posamezna področja in poedino blago z uredbo tudi izjemo teh določb.
Tudi določa § 143, da ne smejo trgo-
vinsk' potniki sprejemati na potovanju strank v svojem stanovanju v svrho sprejemanja naročil in razkazovanja vzorcev. Nadalje ne smejo lastniki obr-tov prirejati izložb blaga in vzorcev izven svojih lokalov. Od te določbe sme dovoliti izjemo obča upravna oblast, toda le za svoje področje in le domačim producentom za njih izdelke. Vendar ne smejo ti na taki razstavi svojih izdelkov prodajati.
V vseh teh primerih govori torej zakon le o načinu zbiranja naročil, ne pa o prodaji blaga samega. Ta je izven poslovnega lokala vedno prepovedana Edino izjema pozna zakon v § 146, ki določa, da smejo domači proizvajalci ur zlatnine in srebrnine ter predmetov iz platine, in trgovci na veliko s temi predmeti, nadalje trgovci z dragimi kameni ter njihovi uslužbenci prodajati te predmete tudi izven svojega poslovnega lokala in kraja,-če je za te predmete izključena prodaja po vzorcih. Toda tudi v tem primeru smejo prodajati bla‘/o izključno le trgovcem, ki so pooblaščeni za prodajo lakih predmetov.
Vse te določbe se vsaj v splošnem krijejo s sedaj pri nas veljavnimi predpisi. Nova in važna je le določba, ki pravi:
»Opravila trgovinskih potnikov, sklenjena z osebami, pri katerih po zakonu ni dovoljeno iskati naročil, so nična.<
Tako določbo smo vedno pogrešali in baš v tem se kaže uspeh, ki smo ga dosegli v borbi proti nedopustnemu poslovanju trgovinskih potnikov. Treba bo, da se s to določbo seznanijo ne le vsi trgovci, ampak tudi čim širši krogi kon sumentov, ker le na ta način si bo marsikdo prihranil škodo, trud in neprijetnosti, katere ima sedaj s takimi nakupi.
Kakor je bilo že rečeno, mora trgovinski potnik pri svojem poslovanju imeti vedno s seboj predpisano potniško legitimacijo. Minister za trgovino in industrijo bo predpisal v zmislu § 147 po za slišanju zbornic, odredbe o legitimacijah za trgovinske potnike. Zakon določa da se morajo legitimacije izdati v 8 dneh po predaji prošnje. Odreči se pa smejo le iz naslednjih razlogov: 1 če imetnik obrta, ki prosi za potniško legitimacijo, obrta ni upravičen izvrševati;
2.	če oseba ni polnoletna; 3. če,je oseba obsojena s sodno razsodbo na izgubo častnih pravic zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja, ali zoper javno moralo in Še ni dosegla povračila pravic ali rehabilitacije, ali če je obsojena z razsodbo občega upravnega oblastva po § 399, točki 13 tega zakona, (ki določa globo od 200 do 10.000 Din za onega, ki ravna zoper odredbe § 143 in 144 o zbiranju naročil) in se je iz tehtnih vzrokov bati, da stori ob nadaljevanju poklica vnovič omenjeno prepovedano dejanje, ali če je zoper osebe odrejena oču-valna odredba, spojena s kaznijo na prostosti ali zaščitni nadzor, ali prepoved izvrševanja poklica, v kolikor ti ukrepi' še trajajo.
Z gornjimi določili se ni ugodilo zahtevi naše zbornice, da je izdajo potniške legitimacije vezati na dokaz o najmanj petletni zaposlenosti v kakem trgovinskem obratu. Strožje je pa določilo, da se izdajajo potniške legitimacije le polnoletnim, ker tega določila sedaj veljavna naredba ne pozna. Strožje je tudi določilo, da je odreči izdajo legitimacije osebi, ki je bila tudi le enkrat kaznovana radi kršitve predpisov o zbiranju naročil.
Ministrstvo trgovine in industrije bo izdalo, kakor je bilo že rečeno, po zaslišanju zbornic odredbe o potniških legitimacijah, pa je zato potrebno, da ministrstvu svoje stališče pojasnimo in da mu stavimo na podlagi dosedanjih izkušenj predloge za novo naredbo.
Naša zbornica je izdala v času od 1. januarja do 15. decembra t. I. 796 potniških legitimacij.
Ta številka nam da pravo sliko šele, če računamo, da imamo v zborničnem okolišu glede na obseg in naravo poslov jedva 50 veletrgovin in produkcijskih obratov, kateri bi imeli stvarno potrebo za uporabo potnikov. Kakor je stvarno popolnoma neutemeljeno preveliko število izdanih legitimacij, prav tako se ne more utemeljiti njih porazdelitev na posamezne stroke odnosno obrate. Tako se je bilo izdalo n- pr. ma-nufakturnim trgovinam 08, agenturam 61, agenturam in komisijam 52 legitimacij, dočim imajo vse trgovine s koloni-jalnim in špecerijskim blagom komaj 7 legitimacij. Značilno je zlasti tudi to, da ima n. pr. le ena trgovina z manufaktur-nim blagom 19 legitimacij, dočim ima ena izmed največjih trgovin kolonijalno špecerijske stroke, katera ima odjemalce tudi izven Dravske banovine in katere davčna moč je 15 krat večja kot ona manufakturne trgovine, komaj 3 legitimacije 7.a lo samo nam dovolj jasno kaže, da^se dotična manufakturna tvrdka iie poslužuje potnikov le za obisk trgovcev, krojačev in sličnih, kakor ’>i bilo v soglasju z zakonitimi predpisi, nego za obisk zasebnik«« Po določilih
1	sedaj še veljavne naredbe ministrstva
trgovine in industrije glede izdajanja legitimacij ne more zbornica odreči izdaje legitimacije tvrdkam, tudi če je očividno, da za večje število potnikov dotična tvrdka z ozirom na predmet, naravo in obseg obratovanja »ploh nima stvarne potrebe. Prav ta pomanjkljivost zakona je v veliki meri pripomogla, da so se predpisi o zbiranju naročil pri privatnikih izigravali.
Toda tudi novi obrtni zakon ne vsebuje določila, po katerem bi se moglo omejiti število potniških legitimacij za posamezne tvrdke. Tako določilo je pa glede na gornje neobhodno potrebno in zato mora zbornica zastaviti ves svoj upliv, da se unese v naredbo, ki jo mora minister trgovine in industrije v zmislu zakona še izdati.
Zato smatram za potrebno predlagati, da naslovi zbornica na ministra trgovine in industrije predstavko, v kateri zahtevamo:
1. Da se v zmislu že prejšnjih predlogov zbornice in vseh naših trgovskih organizacij iskanje naročil na blago po trgovskih potnikih pri zasebnikih sploh prepove. Nereelna trgovina, zaščita zasebnikov kot vemo iz prakse mno-že zlorabe. Take prevare se dogajajo pri učiteljicah, uradnikih, duhovnikih, ženah univ. prof. in sličnih, ki iščejo nato pri nas zaščite. Kako mora torej biti stvar šele pri priprostejših ljudeh. Zato je taka zaščita nujna.
2. Naredba, katero bo predpisal minister trgovine in industrije glede izdajanja legitimacij, naj vsebuje omejitev, da se sme izdati največ 5 legitimacij za vsako tvrdko. Le producentom, ki dokažejo, da potrebujejo za razčepavanje
n
d3^
ROLINIKA TVORMUA (KORI JI LJUBLJANA
11
OKUSNA IN ZDRAV«
KOLINSKA KAVAt
svojih proizvodov izven okoliša zbornice večje število potnikov, naj bi se po prevdarku zbornice in zaslišanju pristojnega združenja izdalo več legitimacij.
3.	Kakor je v zakonu določeno, da se ne izda legitimacije potniku, ki je bil kaznovan radi kršitve predpisov v zbiranju naročil, tako naj bo tudi dovoljeno odreči izdajo legitimacije z& potnika tvrdki, ki je bila sama kaznovana radi kršitve teh predpisov.
Visoko zbornico prosim, da blagovoli sprejeti gornje moje predloge!
Zbornica je predloge g. Jqs. J. Kavčiča soglasno sprejela. , ,
Stremljenja Srednje Evrope po avtarkiji
Pod tem naslovom je izšlo v sobotni »Neue Freie Presse« več aktualnih člankov o stremljenju srednjeevropskih držav po gospodarski samostojnosti, tako o Avstriji, Češkoslovaški, Jugoslaviji in Ogrski. Specialno o Jugoslaviji poroča G. M. Eisen iz Zagreba s podnaslovom »Močno emancipacijsko stremljenje v Jugoslaviji« sledeče:
V	zadnjih mesecih opazujemo v Jugoslaviji močno gibanje,. stremeče za kolikor možno dalekosežno odcepitev od posrednega in neposrednega inozemskega vpliva. Ta stremljenja moremo v glavnem izraziti v sledečih točkah:
1. Absolutna prednost domačih izdelkov in podjetij pri oddaji državnih in drugih javnih dobav in del;
2. stalno močno propagandno delovanje, da se tudi zasebno gospodarstvo dovede do absolutno prednostnega upoštevanja domačih izdelkov in podjetij, in to propagando širijo s posebnim poudarkom zlasti zbornice za TOl.
3. stalna propaganda za odstranitev in nepripustitev inozemskih delovnih moči vseh vrst in stopenj.
Zakonodaja in nove carinske odredbe to tendenco podpirajo. Novi obrtni zakon vsebuje obsežne določbe o prednostih, ki jih imajo domači izdelki in podjetniki pri javnih delih (državnih, banovinskih, občinskih itd.) in ki gredo do 15-o.lstotne dovolienp višje cene. Carinske odredbe pa ha eni strani vedno bolj omejujejo število slučajev dovoljene carinske oprostitve za indu-
strijska ob atna sredstva, na drugi strani se pa izvršujejo sedaj tudi razmerna carinska zvišanja; pri tem pa dajejo neposredni povod pač carirtskopolitične odredbe drugih držav, ki omejujejo izvoz iz Jugoslavije. Jugoslovanski izvo* izkazuje v letošnjih mesecih velik padec napram lanskim mesecem, ki gre do 41-5% (oktober).
Vprašanje zaposlovanja inozemskih delovnih moči je urejena zakonitim potom z zaščito delavcev. V Jugoslaviji nastavljeni inozemci, ki so bili zaposleni stalno od 14. junija 1922 naprej, oziroma ki od tedaj v Jugoslaviji stanujejo, uživajo stalno zakonito delovno dovoljenje, če so namreč ob pravem času vložili zadevne prošnje in so bile le-te ugodno rešene. Vsi drugi inozemci dobijo administrativnim potom začasno dovoljenje, v kolikor se tiradno izvidi njih potreba po zaposlitvi. Stremljenje domačih jugoslovanskih delavskih, gospodarskih i. dr. organizacij gre za sedaj za tem, da se takšna dovoljenja bistveno skrčijo.
Torej opazimo vsepovsod poskuse za samostojnost in za gospodarsko odcepitev od inozemstva. — V drugih člankih bomo na kratko poročali tudi o prizadevanju drugih držav Srednje Evrope po gospodarski avtarkiji. Vsak si pomaga, kakor si more in zna. Misel o gospodarski skupnosti, carinski enotnosti itd. je zaenkrat popolnoma pokopana.
POT IZ SVETOVNE KRIZE
V	posebni študiji išče dr. Vladimir Schiller pot do nove ureditve sveta, ki naj bi bila izhod iz sedanjega gospodarskega položaja. Schiller je za to, naj preneha strogo in neomejeno načelo suverenitete in naj se uvede naddržavna avtoriteta, ki naj bi bila opremljena z vsemi organi in sredstvi za vpostavitev in ohranitev svetovnega reda. Ustanovil naj bi se svetovni kabinet, s svetovnimi ministrstvi za delo, za trgovino in promet, za finance in za pravo. Države bi se morale prostovoljno odpovedati delu svoje dosedanje suverenitete v korist splošnosti. Sicer so predlogi dr. Schillerja še godba bodočnosti, a so vsega upoštevanta vredni, če bi jih stavil Bmnd. bi bil svet nanje takoj pozoren
Jjjablptttoha boria
Tefai 21. decembra 1031.	Povpra- ševanje Dir	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Am»t«r<i»m 100 h. sold.	2203-74	2270\’)8
Rerlin 100 M			•—	—•—
Bruselj 100 bel« ....	782-70	78.V12
Budimpešta 100	■ •—	— •—
Cui 100 fr		10!J7*85	1101-15
Dunaj 100 5:"n*or . . .	—*—	_ •—
London 1 funt	187*01	194-51
Ne^jrork 100 dolarjev .	5604-43	5021-43
Part* 100 fr		221-41	222-07
Pratfa 100 kron 		166-59	167-0!)
Stockholm 100 Šved. kr.	- •_	•—
Trat 100 Mr	282-87	2S8 87
Opozarjamo na današnji ogla« — kartoteke >A«R1PPE<................
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 22. decembra 1931.
Štev. 146.
Ferdo Jelene:
Obratovanje hotela in njegov položaj v gospodarstvu
(Nadaljevanje.)
Obratovalno knjigovodstvo
Obratovalno knjigovodstvo obstoja, kakor v vsakem podjetju, tako tudi v hotelskem v tem, da zapiše vsako obratovalno mesto, kar je drugim obratovalnim mestom izdalo in od drugih obratovalnih mest prejelo, to pa za vsako mesto in za izdajo in prejem posebej. Končno knjigovodsko vrednost imajo seveda le denarne svote, ki se potem, sestavljene pregledno v poročilih, sporeče glavnem in finančnem knjigovodstvu, v kolikor ne slede dosti jasno že iz zapiskov, ki se napravljajo tekom obratovanja, samih. Zaključiti se morejo taka porečila za vsak dan končnoveljavno
EKONOMAT HOTELA TOPLICE.
Dne.........
šele drugo jutro, kajti obratovalni dan traja od jutra do jutra ali od zadnjega vlaka do zadnjega vlaka.
Vse, kar pride blaga in opreme v hotel, gre skozi ekonomat, kjer se mora knjigovodsko in kontrolno obravnavati. To se zgodi na običajen trgovski način. Važno je le, da se loči blago v tri skupine, v katere naravno razpada in ki so:
1. živež,
2. pijače,
3. pomožne snovi.
Pod živež spada vse, kar se v kuhinji predeluje in prodaja kot hrana, pod pijače vse, kar spada v klet, pod pomožne snovi pa tisto blago, ki ne prehaja v izdelke, n. pr. premog, čistilna sredsl.a itd. Oprema in vse drugo, kar ima investicijski značaj, se mora seveda obravnavati posebej.
Po istih treh skupinah bo ekonom ločil tudi vse, kar drugim obratovalnim mestom izda. Končno bo zapisal posebej tudi vse, kar gre iz hotela, n. pr. blago, ki se vrne dobavitelju ali proda ven s skladišča.
Poročilo ekonoma o izdanih pomožnih snoveh n. pr. bo izgledalo tako-le:
Št.
Poročilo
o izdanih po možnih snoveh (notranji promet).
Premog...................
Drva.....................
Voščilo..................
Električni matorijal ; Inštalacijski materijal
Skupaj .
Stano-
vanju
Kuhinji
75*-
12-
143*
230'-
182*-
113"
18'
313
Restav-
rantu
63'-
G5-
Pralnici
122*—
52*-
174-
Kurjavi
252*-
95*-
347*
Poraba v eko-nomatu
12*-
10--
22-
Skupaj
434*
208'-
152--
1G2-
196*
1151*—
Isti formular rabi za živež in za pijače. Rubrike v vodoravnem smislu se imenujejo po potrebi drugače; istotako one v navpičnem smislu.
Ekonomat dobavi drugim mestom na podlagi zahtevalnih pol, ki jih sestavijo ta za sledeči dan. Druga mesta, n. pr. kuhinja restavrantu, dobavijo med seboj na podlagi bonov. Ako ima kako mesto od ekonomata kaj naknadno zahtevati, izstavi listek za naknadno dobavo.
Pripomniti je, da gredo vse izdane pomožne snovi v glavnem knjigovodstvu na račun režije, kajti obratovalni računi posameznih mest naj bodo prosti pri-meskov režijske narave, tako da izkazujejo jasno bruto-dobiček ozir. bruto-porabo ali pa stanje. Račun režije se loči že sproti v račune režije posamnih mest, v kolikor je to sploh mogoče ali v kolikor kaže, ločiti ga. Drugi ali ostali izdatki režijsk nara - kor amortizacija, plače vodilnega osebja, električen tok in centralna kurjava, pa se v svrho kalkulacije porazdele na posamezna mesta po odstotnem ključu. Račun kuhinje n. pr. bo na ta način izkazoval na desni
strani vrednost prodane hrane po prodajni ceni, na levi pa vrednost prejetih surovin po lastni oeni. Po vpisu porab-ljlvih ostankov na desno stran bo pokazal s-duo 1 . uto-dobiček. Klet računa bruto dobiček potoni računa točilnice, kateri dobavi po lastni ceni, ki pa zaračuna to, kar dobavi drugim mestom, po prodajni ceni.
Račun stanovanja kaže sploh samo p: jemke, in t i desni strani. Te prejemki i"- 'stavljajo bruto dobiček soo-nega obrata.
Račun kuhinje, račun točilnice in račun stanovanja so računi, ki kažejo uspeh po treh glavnih panogah hotelskega obratovanja. Računi, ki kažejo medsebojno stanje priza mest, ta so že obravnavani računi ekonomata, račun restavranta in račun hotelskega dnevnika. Račun restavranta se za vse, kar so restavrantu druga mesta, posebno kuhinja in klet, dobavila obremenjuje, priznava pa za pologe v hotelsko blagajno. Z kar^an. ima restavrant v večjih obratih posebno mesto, to je restavrantsko blagajno. Vse, kar se go-
stom dobavi, pa ne plačajo ti na mestu takoj, torej na vsak način sobe, pa tudi česar ne plačajo takoj v restavrantu, se zapiše v hotelski dnevnik. Ilotelsci dnevnik je torej nekaka interna knjiga gostov-dolžnikov. Njemu odgovarja v glavnem knjigovodstvu račun hotelskega dnevnika. Ta se za dnevno izkazano končno svoto hotelskega dnevnika obremeni, za plačila hotelske pisarne pa prizna. Račun restavranta in račun hotelskega dnevnika sta torej takorekoč osebna računa med podjetjem in prvim glavnim natakarjem oziroma med podjetjem in šefom ©prejema. Seveda ima lahko tudi .šef sprejema blagajnika kot inkasanta.
Ako kak gost tudi pri odhodu ne plača in ni za to odgovorna hotelska pisarna, se račune hotelskega dnevnika tudi za ta (neplačani) dolg prizna, gost pa se obremeni v knjigi dolžnikov hotela, katere račun je vtelešen v računu dolžnikov.
Kuhinja zapisuje, kir izaa drugim mestom, za vsako mesto ločeno, na kuhinjski poli, točilnica pa na točilniški poli. Kar ostane v kuhinji in v točilnici ob koncu obratovalnega dne, se mora vsak večer ugotoviti ter ocenjeno po lastni ceni prenesti na račun prihodnjega dneva. Na drugi strani pa zapiše vsako mesto, kar je od teh dveh glavnih preskrbovalnih mest prejelo, v svojo knjigo. Glavna taka dva zapiska sta restavrant-ska knjiga in nadstropna pola. Seveda se tako medsebojno zapisovanje dostikrat ne da izvesti do popolnosti, to pa zaradi izdatkov, ki so z njim v zvezi. Tako bo dostikrat glavni natakar moral položiti v blagajno toliko, kolikor kažejo kuhinjski zapiski.
Pripominjamo, da daje edinole obratovalno knjigovodstvo, kakor smo ga popisali, možnost, da gostu ni treba plačati nobene dobave ali usluge sproti in da je vseeno dnevni obračun sklenjen. In to možnost mora gostom vsak moderen hotel nuditi. V prihodnjem poglavju bomo očrtali finančno, glavno ali trgovsko knjigovodstvo hotela.
Priporoma se
Gregorc & Ko.
Ljubljana
Vele lig« vina špecerijskega in kelonijalnega blaga, vatnega iganja ia špirita.
leleion 22-46	In •javi: Gregerc
Zahtevajte špeoijalne ponudbe)
njih mesecih je uvozila Italija za 9894 milijonov lir blaga, izvozila pa za 8236 milijonov, čeprav se je trgovska bilanca proti lanskemu letu zboljšala, je zaznamovati vobče vendarle velik padec tako v uvozu kot v izvozu
zunanja trgov.na Italije. V oktobru je uvozila Italija za 790 milijonov lir blaga, izvozila ga je pa za 825 milijonov lir (lani 1365 in 1065 milijonov lir). V prvih desetih letoš-
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. decembra t. 1. ponudbe glede dobave telefonskega kabla in kabelskih končnikov. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 670 komadov prašnic. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih).'— Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 22. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg koruze. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede dobave krovne lepenke. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg drobne koruze; do 4. januarja 1932 pa glede dobave 350 kub. metrov Ruberoid-lepenke in 100 kg Ruberoid-lepila. — Dne 29. decembra t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 4000 kg masti; dne 4. januarja 1932 pa glede dobave pisarniškega materij ala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Oddaja zakupa zemljišča v svrho zgradbe buffeta na postaji TJgrlnovct
se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. januarja 1932 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. decembra 1.1. ponudbe glede dobave 10.000 pol smirkovega platna; do 31. decmbra t. 1. pa glede dobave 200 komadov stekla za brzi-nomere in 600 komadov signalnih šip. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. decembra t. 1. ponudbe glede dobave materij ala za bencinske svetiljke, 40.000 kg sena, tri tisoč metrov žice, 600 komadov žarnic, 50 kg amonij a-kove sode, 100 kg kolofonije, 100 kg sadre, 100 kg kita, 500 kg pisane bom-baževine in 10 komadov pip za kom-primirani zrak. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 8. januarja 1932 ponudbe glede dobave 500 m žičnih vrvi. — Dne 5. januarja 1932. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu licitacija glede dobave železa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
SSneoiavi: SKrispercobniaU JCjubljana — 'Gelefon H. 2263
Ant. Krisper Coloniale
£amlnib: Josip Vovlič
Volotrgovina koloni-	Sialogm	ipiriia,
JoU. roU MjfJIMDlJtma ra™ iganfo In
”jte'ri<£r S)unapka cesta 33 «±£f*Ud.
tu» pottraibm	Urtanovljano	Uto	1049	Conlki	no	razpolago
mju^lrgevske,uradne,reklam-TSfST ne,časopise,knjige ,več6an lide h Ure in
^iM^mi-lisk hitre in pečeni!
TISKARNA MERKUR
L) U B LIANA ,G RIGORClčEVAlil 13
Vet-25-52^Jdecjram JIckarfuuMerkur.
fliDHK
.KUVERTA'”
lUBLIANi
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
■S
»
AGRIPPA« >
  ......  ""1"--gg obliki knjige
je praktična, moderna, ker nima predalov in omar, je pa tudi poceni
Pojasnila in navodila daje »AGIIIPPA«-kartoteka LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1
Ivgovci i teoča/fe blago pvi Ivv&hah, balovo ogla* šafo v „Irgovsfeem listu“»
‘ureja dr. IVAN PL3SS. - Za Trgovsko • industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja iu tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.