Leto X>» it. 27. V Ljubljani, 5. julija 1923. V orymlutl|l Je kolikor mod — toliko AMSTERDAM Izhaja vsak Četrtak. Stanc paaamcana štev. 1 Dla, mesečno Din 3 — celoletna 35 Din. — Za člane izvod po 60 para. Oglasi po dogovor«. Dopisi morajo biti franklrani »n podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Glasilo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ.) Uredništvo in uprava: Ljubljana, ,&elenburgova utica št. 6/H. k Po vsedelavskem zletu. Kakor bi odrezal je prenehal več tedenski dež in napočilo je krasno jutro in krasen dan. Narava je manifestirala z nami. Že v soboto so se pričele zbirali množice izletnikov in mariborske ulice sc kazale, da se približuje izreden do- j godek. In v nedeljo zjutraj je bušknil val z vseh strani Slovenije. Dolg poseben vlak, okrašen z zelenjem in rdečimi zastavicami je pripeljal najodda-lienejše sodruge. Koroški vlak je bil poln izletnikov in v vseh drugih vlakih se je poznalo, da je ta nedelja — rdeča nedelja. Naposled smo se zbrali v velikanski j sprevod. Prvi kolesarji, nato trboveljska godba, za njo strumne vrste delav- skih telovadnih enot, potem zeleni Udarniki iz Ljubljane in bela »Vesna« iv. Zngorja. Za vsem tem pa ogromna vrsta članov naših strokovnih, političnih in gospodarskih organizacij. Na Glavnem trgu smo se ustavili, da vidimo, koliko nas je. in da nas pozdravi mestni župan. Veliki trg smo napolnili do zadnjega kotička in govor župana je poslušalo preko 10 tisoč duš. V ospredju je pa plapolalo 23 naših rdečih zastav iz vseh krajev Slovenije. Raz magistratnega balkona je pa vihrata zastava DTE iz Ljubljane v znamenju, da je ta dan in ta manifestacija delo >Svobodinih< telovadnih enot. Hitrejše so bila naša srca in skrivno lazodetje, ki smo ga preživljali tiste trenotke, nas je navdahnilo z zavestjo, da je vkljub razcepljenosti, vkljub reakciji socializem vendarle na pohodu. Mogočni akordi marseljeze in živ poziv zagrebških pevcev je zopet zazibal mogočne vrste v pohod. Kratka povelja in že i so korakale telovadne enote strumno kot en mož. V Ljudskem vrtu smo se zopet zbrali, da slišimo pozdrave zastopnikov raznih organizacij. Zastopnik DTJ iz Češkoslovaške nas je v toplem bratskem govoru potrdil. da korakamo po pravi poti. Star borec za pravice hrvaškega delavnega 2judstva s. Vilim Rukšek iz Zagreba, ki nas je pozdravil v imenu G. R. S. J. na« je pa v svojem bratskem prisrčno-mehkem govoru uveravljal, da tudi so-drugi z juga gledajo s ponosom in radostjo na nas. Domači govorniki vsri po vrsti, bližnji in daljni, so pa izražali svojo d ©omaja no vero v svetost našega boja,. Bil je velik dan. * Ra i bičano truplo našega pokreta pričenja ozdravljati svoje rane. V silil th krčih in mukah se porajajo prve konture naše nove družbe. Zmote, ki so se dogodile v našem pokretu so izzvale potrese v delavskih vrstah. Zgubili smo ravnotežje in tri leta smo iskali, pravega pota. V tej zmoti ni nič čudnega, če smo zamenjali padarja z zdravnikom, od katerega smo pričakovali, da bo ozdravil naš pokret. Silne svet°vne vojne so nam pokvarile živce, da mnogokrat nismo opazili, da se vrivajo v naše vrste ljudje, ki nosijo posledice svetove vojne na bolnih možganih in prenapetih živcih. Šele zmešnjava v naših vrstah in udarci naših nasprotnikov so nas naučili, da nas hripavo kričanje vede v prepadL Zavedli smo se, da je treba spraviti bolnike v bolnico, delavskemu pokretu pa treba vztrajnega sistematičnega in požrtvovalnega vzgojnega dela. Pričeli smo s konferencami in shodi. predavanji in članki. Sprva je bilo naše delo težko, kajti nevera v delavskih vrstah je bila velika. Ali kaplja zdolbe luknjo v kamen in tudi naše vztrajno delo je moralo roditi sadove. In danes se zavedamo, tla je ravno težek porod vzrok materine ljubezni do svojih otrok. Zavedamo se, da je vse na svetu, kar ie namenjeno trajnemu življenju rojeno v bolečinah. Preporod našega gibanja je bil težak in nmkepoln. In ravno zato, ker je bil mukepoln, vemo, da bo rodil lepih in trajnih sadov. To spoznanje nam je dajalo moč, da smo prebrodili najtežje dneve. In to spoznanje nam dviguje srca in glave. \ i, kar vas je mož: Vztrajajte! Telovadne enote so pokazale na mariborskem zletu od lanskega vsedelav-skega zleta ogromen razmah. Kljub temu, da so se morali najoddaljenejši so-dragi boriti z neverjetnimi težkočami, so bile vse obstoječe telovadne enote častno zastopane po deputacijah članov iu članic, med tem. ko je od telovadnega naraščaja nastopil samo naraščaj >Ves-nec (obrtni), nadalje naraščaj iz Maribora in Studencev. V celoti so se udeležile nastopa sledeče telovadne enote »Svobodec Jesenice, šiška, Trbovlje, Maribor in Studenci. Izvajanje vseh prostih vaj se je udeležila tudi > Vesna« Zagorje, o kateri upamo, da se bo prav kmalu priključila k sestavi telovadne podzveze >Svobode«. Poleg članov so izvajale proste vaje članice tel. enot »Svobode« in članice > Vesne«. Kljub izredno težkim prostim \ajam naraščaja is Maribora in Studencev so malčki izvajali vaje precizno in so želi obilo odohravaaja. S L m bc lične proste vaje je dobro izvajal v troredih obrtni naraščaj >Ves ne«. Strumne vrste članov «o bile razdeljene v dve skupini: samostojno so izvajali proste vaje člani »Vesne«, poleg teh so pa iste vaje z nekoliko drugimi gibi izvajali' člani del. tel. enot »Svobode«. Isto kot pri članih moramo omeniti trdi pri članicah. Prvo skupino m tvorile članice iVemec, drago skupino pa članice tel. enote iz šiške. Precizno izvajanje prostih vaj zadnjih je bilo vsestransko priznano dejstvo. Kot drugi del članic so nastopile članice iz Maribora, Studencev, Jesenic in Tržiča. Medtem, ko so bile proste vaje in kakovost njih izvajanja plod krajše dobe, moramo priznati o orodni telovadbi, ki je bila druga točka telovadnega nastopa, da je to delo trud in sad več dolgih let — V podrobnosti orodne telovadbe se na tem mestu ne spuščamo, na navzoče delavstvo je napravilo najboljši vtis; lahko celo trdimo, da tudi razočaranje, kajti velika večina delavstva ni sanjala o tako izvežbanih in telesno čilih četah, ki bodo nekoč tvorile armado. ki bo rušila stara a gradila novo boljšo družbo z večjo socialno pravičnostjo. Disciplina, v kateri so vzgojeni ti mladi delavski borei, ni v bistvu niti militaristična in ni niti disciplina biča, temveč je to disciplina spoznanja. Prepričani smo, da bodo drugo leto na III. vsedelavskem zletu v Ljubljani te telovadne čete desetkrat in desetkrat pomnožene manifestirale, ne s ihura« klici, temveč z grobnim molkom za pravice delavskega razreda. Pojdimo na delo! Mezdno gibanje v revirju Trboveljske premog, družbe. V revirjih gremo v težke boje. Družba na rudarsko spomenico dosedaj še ni odgovorila. Gospodom delničarjem se zdi, da lahko čakajo. Toda, — gospodje naj vzamejo na znanje, da delavstvo ne more več dolgo čakati in da ne bo. Tudi to naj vzamejo na znanje, da pri mezdnem gibanju ne morejo računati na neslogo med delavstvom in da je izven vsakega dvoma, da bo zlasti pri Uniji včlanjeno delavstvo pri vseh akcijah za zboljšanje gmotnega položaja solidarno podpiralo organizacije, ki so spomenico podpisale. Mi smo se odločili to pot sicer za to, da poverimo Zvezo rudarskih delavcev, kot najmočnejšo tukajšnjo rudarsko organizacijo z vodstvom pogajanj. V posebnem dopisu pa smo Zvezo obvestili, da sme računati v morebitnem mezdnem gibanju brezpogojno z našo solidarnostjo. Obenem smo zaprosili naj se nas točno obvešča o korakih, ki se bodo povzeli. Pooblastili smo s tem s. Šalamona, naj zastopa tudi nas. Mislili smo, da nam tega ne bo nihče zameril. Vodila nas je pri tem v prvi vrsti želja, da bi prevzele vodstvo mezdnih gibanj razredno zavedne organizacije, kar bi naj imelo za posledico, da bi lahko šli klerikalni mežnarji in narod-nosocialistični Jurčki, ki so se začeli med nami prešereno šopiriti, na zaslužen zapeček, med tem ko bi se — med nami zavest skupnosti zopet utrdila. Tako bi pripravljalo polagoma v Trbovljah tisto, kar je bilo nekdaj. Razven socialistov ni bilo v revirjih n kr.gar, ki bi smel nastopati v imenu delavstva. No, — neodvisne organizacije niso bile teh mipli. One so priporočale zopet najširšo koalicijo, v kojo so pa stopili le klerikalci, ki 30 podpisali zajedno z neodvisnimi mezdno spomenico. To je koncem koncev — pač drufo mnenje. Za nas bi bila s tem stvar končana. Ali take koalicije nismo želeli, nismo je pa tudi nikomur očitali, zato nas je tembolj presenetilo, ko srno citati v ; C lasu Svobode«; dopis, — da s "'-j ^jpet izdajalci. S čim pa je Unija zaslužila očitek, da je z družbo zvezana? Ali, s tem, da je rekla: vse, kar bo Salamon nasvetoval, to bomo tudi mi storili Mi bomo kakor, prosti vojaki, a do zadnjega solidarni. Dopisniku v »Glasu Svobodec pa to oči vi dno ni prav. Po njegovem mnenju se ne sme zgoditi, da bi se Salamona kam samega pustilo, zakaj on ima menda potrebo, da ima poleg sebe vedno koga, ki se ga pa mora držati za predpasnik, da ne bi mogel kdo priti in reči: Šalamon je komunist. Naj bo pomirjen! Pred vsem svetom potrjujemo, da je to popolnoma neresnično. On je daleč od tega, da bi bil divji mož in išče le mame, koje bi se mogel držati po potrebi za krilo, ako bi prišel parkelj. Ker so taka mama sedaj itak že klerikalci, mislimo, da nismo nič hudega napravili, ako nas ni zraven. Saj veste, da dveh mam ni treba in da je tudi ena zadosti. Zato se ne razburjajte. Kar se drugega dela dopisa v > Glasu Svobode« tiče, ie pa še bolj čuden. Mi smo na tisti razgovor ravnotako prišli, kakor neodvisni, da pogledamo kaj bo iz tega. V gerentskem sosvetu smo do januarja res bili zastopani. A ne kot vladajoča večina, ampak kot kontrola. To pa je vendar čisto naravno. Ako bi bil tudi to greh, bi ne smeli sedeti v nobenem zastopstvu, ker se tam navadno z drugimi strankami snidemo. Ko smo videli, da se večina na naše predloge ne ozira, smo odložili januarja tudi ta mesta. Pri tem dejanskem položaju, more govoriti o zvezah z meščanskimi strankami samoTidopisnik »Glasu Svobode«, kateremu želimo drugače vse dobro, predvsem pa, da bi ga srečala pamet in pravo spoznanje. Pestovanje boln. blagajn. Na članek, ki smo ga pod tem naslovom priobčili v zadnji številki >De-lavcac, nam šeizdravnik dr. Bleiweis pojasnjuje, da je imel on v Nemčiji študirati le zdravstvene in socialno-zdrav-stveue naloge bolniških blagajn, ne pa njih upravo. Šefzdravnik torej s sedanjo preureditvijo poslovanja ni v nobeni zvezi. To preureditev — nakazovanje dajatev potom poštnega čekovnega urada — predvideva namreč izvršilna naredba, ki jo je ministrstvo za socialno politiko izdalo k Zakonu o zavarovanju delavcev. Sicer je pa šefzdravnik mnenja, da se bo moderno nakazovanje po čekih gotovo obneslo, ako bodo zdravniki in poslovalnice točno po dobljenih navodilih brez zamude vpošiljali najprvo bolniške liste in potem vsakokratna nakazila za hra-narino, in sicer natančno izpolnjena glede predimena in priimka, tako da iflede članstva bolnika ne bo nobenega d\ oma, in da ne bo treba reklamacij in poizvedovanj. Da se pa pri vsaki novi uvedbi začetkoma pojavljajo tež-koče, nekake otroške bolezni, ki »e kmalu premagajo, je jasno. Saj u> zavarovanci po veiiki večini in sicer vsi oni, ki stanujejo na deželi, izven sedeža poslovalnic, hranp.rino se^aj do-bivi.li po pošti in sicer potom poslovalnic po poštnih nakaznicah, ki rabijo še več časa, kakor ček. Le na mestu poslovalnic stanujoči Slani so dobivali hranarino ob sobotah izplačano na roko. Sicer pa člani sani lahko mnogo pripomorejo, da bo šlo novoupeljano poslovanje hitro in točno od rok, ako se namreč po stari navadi ne kapricirajo, hoditi po nakazila za hranarino teden dni po svojem obolenju. Potem se delo nakazujočega bolniškega oddelka pri okrožnem uradu enakomerno razvrsti preko celega ledna in gredo čekovna nakazila točno' naprej. Kdor na primer oboli v sredo, naj pride prihodnjo sredo ali sam k zdravniku, ali naj pošlje kakega svojca tja, da zdravnik izstavi nakazilo. Nakazilo prejme poslovalnica še isti dan. okrožni urad jdrugi dan, nakar se takoj nakaže denar, tako da ga član v soboto že prejme. Ako pa prihajajo člani po stari navadi le ob petkih in sobotah po nakazila, jih prejme okrožni urad ob pondeljkih in torkih toliko naenkrat da jih ne more zmagati v enem dnevu, radi česar nastajajo zastanki in morajo poedind ča- -te- kati na hranarino. Treba je le malo uvidev«®s*i m pc&itfjpnja. pa fti dvorna, da se bo delavstvo v fcnjtkeB? sprijaznilo s čekovnim nakazovanjem. Vpoitevati pa je tudi dejstvo, & »*> )» tem mnogo prihrani na upravnih stroških, kar pride ^zavarovancem v drugem pogledu v dobro. Gibanje proti fašizmu. Protitašistovska zveza Severne Amerike je podala izjavo, v kateri povcUtr-ja. da tvori fašizem mednarodno nevarnost. Oklic mt delavstvo pravi: Fašistična kugu se ne drži narodnih mej. Ona se širi od dežele do dežele, seje zločine, sovraštvo in podivjanost. Povsod jo navdušeno sprejemajo zaje-dalci, izkoriščevalci in podporniki kapitalističnega sistema, ki vidijo v nji podpornico specijelnili privilegijev in zaveznico v vojni proti naraščajoči delavski moči. Fašizem se zvija v eni deželi kot črv, a že skuša stopiti dragim deželam na tilnik. On skuša napraviti mednarodno cesarstvo in podvojiti v drugih deželah zla dejanja, umore in rope kot v oslabljeni Italiji. Pod črno zastavo fašizma se zbirajo nesramni najemniki mednarodnega kapitala, surovine brez načel in krvižejni ljudje, katerim je skupno le sovraštvo do organiziranega delavstva. V Nemčiji, Franciji in Ameriki se troši denar italijanske vlade in lokalnih kapitalistov, da se ustanovi to krvavo gibanje. Italija je le glavni stan fašizma. V nji sta revščina in krivica, zato hoče fašizem zgraditi jez proti napredku. Fašizem stremi po mednarodni moči. Za to se je treba proti njemu bojevati mednarodno. Že kažejo znamenja, da se hoče italijansko ljudstvo osvoboditi strašnega jarma. Ali italijansko ljudstvo je preveč oslabljeno radi fašističnega puščanja krvi. Radi tega je potreba, da delavstvo v drugih deželah preide v ofenzivo proti fažiz-mu, da reži svoje brate v Italiji in obvaruje svoje lastne interese. Protiiašistovska zveza Severne Amerike poživlja vse delavstvo, da iztrebijo fašizem s korenino vred v svojih deželah in ga razgali v drugih deželah. V imenu stotisočev organiziranih delavcev v Ameriki, pravimo ostalemu svetu: Dovoliti ne smemo, da .-t« fašizem neguje na nobenem kontinentu. Pomagati moramo močem, ki so v opoziciji proti fašizmu na drugih kontinentih. Bratje in sestre v delavskih vrstah kjerkoli sto, mi smo z vami pri vašem prizadevanju, da ’ odpravite kugo. Svetovno časopisje namenoma pred-ofiuje fašiste kot patrijotične ljudi. — Prava zarota molka postoji glede tisočkratnih umorov, izvršenih po italijanskih fašistih, o odločnem Uničevanju delavskih strokovnih organizacij, delavskih listov, o strmoglavljenj« ljudske vlade po fašistovskem bodalu, o samokresu in požigih in o novo dovoljenih privilegijih izkoriščevalcev delavskega paareda. O tem je prišlo prav malo besed v kapitalistično časopisje. Kaj naj storimo v takih razmerah? M«ko naj poderemo ta zid laži, ki za- branjuje svetu, da ue vidi resnice, in .daje fašista« prilika, da raznih dežela* pod r«*iu?i tortnk»*i? T» deio k o stori / m»fuac«*«*9 delavsko čtMsopjsje. Dgič.uost 0elav»ke- S časopisja je, da prinaša resnico 9 sistfo. Protifašistična zveza Severa* Amerike je izdelala načrt za kampanjo, da bo delavsko časopisje v Severni Ameriki podučeno o kriminalnih čipih fašistov iz preteklosti in sedanjosti. Mi apeliramo na delavstvo v drugih deželah, da nastopi ravno tako proti fašizmu. Fašisti so podobni strupeni zalegi, ki ne prenese svetlobe. — Fašizem se rodi v temi, njegov simbol je črna zastava. Fašizem se širi mednarodno. Gibanji; proti fašizmu mora biti tudi mednarodno, da bo imelo uspeh. Organizirajte protifašistovsko gibanje v vsaki deželi. Oklic končuje z besedami: Za solidarnost delavstva! — Za uničenje fašizma! Nov revolucionar. Časopisje je naznanilo, da je neki inženir iz VViscousina izumil važno iznajdbo za dobavljanje sile v kurilne, razsvetljilne in gonilne s vrhe iz zraka. Poročilo se glasi, da ena enota luči iz lega vira zadostuje za gretje in razsvetljavo povprečne hiše po zelo nizki ceni, veliko nižji, kakor stane premog in električna ali plinska luč. Ako se ta no va sila gorkote, luči in gibanja n.ede v splošnosti, tedaj se premogovniki lahko zapro in zapečatijo oljni vrelci, ker bodo nepotrebni. — To odkritje prinese industrijsko revolucijo. Gonilo bi kolesa industrij. Stolp žic na strehi tovarne a!i ladje bi lovil in zbiral novo gonilno silo; vlak in avtomobil ne bi več potrebovala pare in ne plina; peči in parne kotle bi zmetali med staro šaro in dimniki ne bi več kalili čistega zraka s svojo nesnago. — Vse industrije bi bile tako prizadete, da bi se morale izvršiti revolucionarne izpremembe, katere b.i našle odmev v novih političnih programih in delavskih bojih. Nova sita l»i Kila revolucionarna. Tako velika, da so vsi današnji revolucionarni programi otroška igrača napram njemu, kljub temu pn bi naši tovarnarji in podjetniki, ki smatrajo sedanji »družabni red« za večnega in najboljšega, ne videli uevarnosti, dokler ne bi njiljov blagoslovljeni režim začel kazati temeljitih iaprememb. — Pozdravljen novi revelneienm' in vsi drugi ujegove vrste, ki pripravljajo pot novemu svetu, v katerem bo delo zabava in užitek in v katerem bo Človek gospodar industrij in ne več gpspedar sočloveka! Sodama potnika. ttosolucija sprejeta na protestnem shodu v Cel ju, d«e 17. juniju DMB- * dvorani utonil ne pri »Jteleaem travniku« od delavcev vseh kategorij in strok-V >Sto*tonih Nevinab« kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev štev. 138., izdanih dne 14. junija 192‘J in v »Uradnem tisto« pokrajinske uprave m Slovenijo z dne 1». julija 1832. pod ». 211 je bil izdan »zakoa o zaščiti delavcev«; V svrho zaščite delavskih ek«M*nskik ip kulturnih interesov. Zbrano delavstvo pa ugotavlja, da je ta zakon ostal V mHggife sMpjib la zasmeh »socialne zakonodaj**, ker ga ue upoštevajo podjetniki, a naj man je njihove organizacije obrtne in industrijske zveze. Inšpektor dela g- inž. 0 e jak, vodja mariborske oblastne inšpekcije dela pa nastopa pasivno iu dostikrat tako, da je smatrati njegovo uradovanje kot inšpektorat dola proti predpisom zakona o zaščiti delavcev in zakona o inšpekciji dela v škodo delavcev in industrije ter obrti. Zato zahtevamo od ministrstva za socialno politiko: 1. da izda čimpreje pravilnik za izvoli tev obratniti zaupnikov; 2. da izda legitimacije za delavce, ki jih predvideva cit. zakon; 3. da se uradniki, ki ne izvršujejo svoje dolžnosti v smislu cit. zakona premesti ali odstavi iz službe; 4. da se upostavi v Celju podružnica drž. borze dela; 5. da se uvede kontrola obratov sporazumno z inšpekcijo dela in profesionalno organizacijo in njenimi zastopniki; (j. da se izda kredit delavski zbornici za Slovenijo, da bo zamogla pričeti ■/. rednim poslovanjem, kakor predvideva zakon o delavskih zbornicah; 7. da se kaznuje vsak, kdor bi se proti vil priznanju $ 35. po njemu določene pravice za združevanje delavcev v svrho f.aščite svojih ekonomskih in kulturnih interesov; 8. da se naloži podjetnikom strogo kazen, ako se ne držijo predpisov, navedenih v § 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 16. 17. 19, 20. posebno predpisov navedenih v 21, 22, 23, 24 in 25.; 9. cla se ne prezira več od podjetnikov 5j ‘26. za upostavitev dečjih zavetišč; 10. da se strogo kaznuje, kdor bi kršil katerikoli predpis cit. zakona posebno p« oni, ki kršijo §§ 102, 103 in 119. cit. zakona. X Ntt« oblike delavskih mezd. Gospodarska revolucija gre danes skozi svet. maje temelje kapitalistične družbe. Nastajajo prehodne oblike socialnega življenja, ki skušajo vsaj deloma odvrniti pretečo krizo. Nestalnost denarnega trna in spreminjanje cen živil i« drugih življenjskih potrebščin ustvarjajo tudi nov« oblik® delavskih mezd. Delavski zaslužek naj »» spreminja zaeae s cenami potrebščin in se jim po možnosti prilagodi. Ako pa imamo pred očmi biiino tega razvoja, uvidimo šele. kake težkoče nastanejo s tem dejstvom zn in dustrijo, ki zgubi tako trdni temelj za svojo tegovsko kalkulacijo. Še večje ovite pa fastanejo pri onih podjetjih, ki marajo večkrat prenehati e delom radi pomanjkanja surovin. Treba je dejati s krediti, ki postanejo lahko nevarni podjetju. Delavske pogodbe se sklepajo za k raiko dobo 3—4 mesecev; po preteku tega časa pa je potrebna temeljita revizija, ki spravi delavske mezde v sklad z gospodarskim trgom v tem Uenotku. Delavski zaslužek je v primeri s predvojnim časom tako nezadosten, da ne zadostuje, da bi se ž njim preživljala delavčeva družina. Vj>eljaue so zato dragi 11 jske doklade, ki so podjetništvu skrajno neljube. Trdijo namreč, da so nekaj popolnoma neproduktivnega. Ne bomo odgovarjali temu očitku z narodno gospodarskimi razlogi, pripomnimo le, da bi bila brez teh doklad socialna kriza neizogibna. Položaj delavstva kom-plicira v izdatni meri tudi splošna stanovanjska kriza, ter slaba preskrba z obleko in obutvijo. V tem oziru so razne komisije 11. pv. v revirjih trboveljske premogokopne družbe dognale naravnost škandalozne razmere. Tu so nakopičeni grehi desetletij: veliko polje je to. posejano z mrtvaškimi domovi za ljudske mase ... Nadaljna komplikacija mezd nastane s tem, da se daje delavstvu zaslužek deloma v živilih, bodisi v ljudskih kuhinjah, ali pa potom konzumnih organizacij. Delavstvu je s tem vsaj deloma odvzeta skrb, da si išče potrebščine samo, podjetništvu pa je dana trdnejša podlaga računski kalkulaciji ... Toda vsa ta obrambna sredstva ne zadrže bližajoče se gospodarske krize. Osemurni delavnik in alkoholizem. Najboljše, a obenem najklavrnejše orožje buržuazije prot osemurnemu delavniku je bilo točenje alkoholnih pijač, ki je po njenem mnenju zavzel večjo obsežnost. Sijajno je ovrgel to mnenje francoski delovni minister. Zakon o osemurnem delavniku je bil sprejet leta 1919. Glejmo številke: pred vojno se K uvozilo za vsakogar letno 4.8 litre špirita. danes se ga uvozi le 3.8 litre. Na vsako glavo je prišlo pred vojno vina 225, mošta 4.8. piva 14.1. po vojni vina 173, mošta 4.3, piva 5.6. Tudi v ostalem zaznamuje statistika omenjenega ministra ogromen napredek, ki ga moremo zaznamovati le od tačas, ko je stopil v veljavo osemurni delavnik. Takozvani 'blaumoutagt je skoro popolnoma izginil. Delavec se danes briga za vse drugo, kakor pa za gostilnice in zakotne pivnice. Cim manjša pa bo beda delavstva. tem preje bo izginilo seveda tudi alkoholno vprašanje s tega sveta. NaSe organizacije. Kcmtfna Tfi jfla Vski i*J*t lOared. dr. kem. del.< namerava prirediti z vsemi podruž-niuaiui skupui izlet na Triglav. Vodstvo izleta prevzame pud^uinica kem. del. v Mojstrani. Podružnica v H4uj*tiani si je zasnovala sledeč n%črt: Izlet bi vršit dne 4. in 5. avgusta in sicer s« pripeljejo izletniki v soboto dne 4. »vg. do postaje Dovje ob 10. dopoldne, nato je v Mojstrani kosilo. Ob pol 12. uri je dohod k slapu Peričnik. Od tu naprej v ;Vrata?, kamor bi dospeli okrog 15. ure. Ob 17. uri bi odšli naprej na Triglav. kamor bi dospeli okrog 22. ure z večer. Nekaj izletnikov bi estalo v ,Staničevi koči«. drt*j|i bi šli naprej na Kredarice. Zjutraj ob 5. uri j« potem odhod ua vrl» Triglava k »Aljaževem PedHah*. in on mnm o 4«ia. (Italje.) 55. Zn po^guiezpe industrijske in gospodarske panoge, za centralne zavode in podjetja,, za skupine podjetij. Hi so v medsebojni neposredni zvezi, kakor tudi za podjetja in zavode, ki so vstžai za državo, se smejo izdelati delavci reD 8 L A V E C<______________________________________________.___________________________________________________________ atolpuf. Ob 9. uri dopoldne je odhod skozi >Kot< nazaj v Mojstrano, kamor bi dospeli okrog 15. ure, tako bi šli lahko izletniki z veceraitui vlaki domov. Vse podružnice, ki se hočejo udeležiti izleta, prosimo, da liani najkasneje do to. julija javijo natančno število udeležencev, da se bomo mogli potem ravnati in jim preskrbeti gorske vodnike iti drugo. Ostala navodila /-a i/.let objavimo v prihodnji številki. Meclvode-G oriSane. Razmere v ua-ših tovarnah postajajo nevzdržne; delavcem daje podjetje dopuste kar na debelo. Za vsako malenkost dobi delavec 14 dni, tri tedne ali celo mesec dni dopusta; zgodilo se je že. da so dobili delavci za iste pregreške razli&ie dopuste. — Kako naj delavec, ki nima niti svojega stanovanja, •živi brez zaslužka tri tedne? Ljudje, ki imajo v tovarni večino, bi naj pač pokazali kaj ta večina zmore. — Dne 7. junija t. 1. smo imeli tudi cast videti v tovarni inšpektorja dela v spremstvu g. dr. Pavlina; povemo naj tudi, da obrtnega nadzornika že ni bilo v naših tovarnah od časa, ko je bil obrtni nadzornik še g. inženir Štebi; zato se tudi zakon o zaščiti delavcev v takem obsegu krši. Toda bodimo odkriti in povejmo, da leži krivda na nas samih, kajti delavstvo se ne zanima za organizacijo. Ako se vrši člansko zborovanje ali shod takrat se vsi delavci izgovarjajo, češ, da nimajo časa in podobno; kako naj potem zahtevamo od podjetnikov svojih pravic, ko se vendar ne zanimamo dovolj za organizacijo? Kadar bomo stali vsi kot en mož v organizaciji ter bomo vršili vsak svojo dolžnost, takrat bo takim kršitvam zakonov, ki branijo delavske pravice konec in hlapcem kapitala bo odbila zadnja ura. Zagorje. Dne 23. maja t. 1. so bili na občnem zboru steklarjev izvoljeni •v podružnični odbor sledeči sodiugi: za predsednika: Otmar Ranzinger, za podpredsednika Ivan Kolman, za tajnika Anton Veber, zn namestnika Franc Lipuscheg, za blagajnika Ulrih Sitter, za namestnika Franc Gotz. V odbor: Franc Krans. Henrik Martini, Anton Šale. Vinko Drame, Fran;; Živko in Marija Sitter. Novoizvoljenemu odboru želimo oMIo uspeha pri delu za procvit enotne stanovske organizacije steklarjev v Zagorju. Liboje. Sodrugom in sodružicam, ki so zaposleni v kemični industriji svetujejo v interesu njih stanovske strokovne Olga ni zavije, katero tvorijo vsi skupaj, d« v bodoče svojih zaupnikov, ki po nsilogu varujejo delavske pridobitve, ne preganjajo in ne obrekujejo, dokler se ne prepričajo o resničnem položaju. Vsako nepoSfen» sumničenje je za delavstvo podlost. Torej več treznosti! LfoMjaft*. V tovarni za klej se vrše po želji g. r#v»*tefjw » pomočjo njegovih pomagačev zel« v nebo v pijoči nedo-atatki, katere bo potreba, če se vreme ne zvedri, razčistiti na odgovornost seveda tistih, ki jim je solidarnost marljivega delavstva — trn v pefl. Zatorej »»drugi in sodrnžice, vztrajajte v fcoju j» obstanek naše organizacije! — torej nas vseh. Sfetlrod«* - Mtfrifirae. (io.-nstiffef dopisnika iPtuviofi* prasriHto, da nam postreže z obljftMjeaimi pojasnili. Sm-o p*iv radvswdnt, kako izgfedate Vttit do-toazt. Zahv*fa. spodaj imenovana, snaj-iskreneje zahvaljujem v?«*mir delavstvu tovarne za klej v Ljvbfjsmi »a nakazano darilo ozir. podporo v znesku Din 161. v času bolezni mojega moža. — Anica Hoholin. Rudarska stroka. Hrastnik. Kako nesramno so se ti »neodvisni* vrgli na delo. da ne pride do ujedinjenja nved rudarji, je razvidno iz njihovega nastopa na shodih; kakšna pa je njjh razredna zavednost, je pokazal najboljše njihov shod, ki so ga imeli dne 10. junija v Hrastniku. — Kakor znano, je na zahtevo članstva »Unije slov. rudarjev« in ostalega delavstva nameravala > Unija'. staviti mezdne zahteve Trboveljski družbi. — Delavstvo je prvotno izreklo »Unijk zaupanje, da jih vloži ona. Vendar so .neodvisni'- voditelji, ki sami niso ve-doli, kodaj poteče rok zadnje mezdne pogodbe, to zahrbtno preprečili, ter prisilili s tem 'Unijo«, da je svoje zahtevi' umaknila. Ker nam pa ti ljudje n« vs&h shodili, tako tudi v ftiastoiku predbacivttfo, da smo trti izdajalci, povemo mi- javnosti, s kakšnimi izdajalci bi imela Unija< opraviti v slučaju mezdnega boja. Zaupnik >Zveze rudarskih delavcev' v Hrastniku Alojz Guu-zaj se je javno izrazil, da bo agitiral in gledal na to. da se > Unije c v njenem mezdnem boju s Trboveljsko družbo od strani »neodvisnih« ne bo podpiralo, ako stopi >Unijai v boj s svojimi zahtevami. Ali razumete, kaj se to pravi? Za prav sebične namene nekaterih »neodvisnih se pada v hrbet sodrugom, ki so ž njimi vred lačni; to je zopet cvetka več, iz vrta nepomirljive •.klasno borbe«. Rudarji zapomnimo si to, pa spoznajmo kje in v kateri organizaciji ni izdajalcev. — Na tem shodu so tudi razmotrivali >neodvisni< o članstvu posameznih strokovnih organizacij; konštatiraJi so v svoji modrosti, da se ui vredno ujediniti z »Unijo«, ker ima s« samo 184 Člano\ v celi Sloveniji, medtertl ko v mežiški dolini nima sploh nobenega. Govorili so, da imajo klerikalci sami v Trbovljah več članov, nego > Unija c. Kako neresnični so pa podatki o stanju njihovega članstva, je razvidno iz tega, da so bivše »Delavske novice* pisale, da imajo 9000 člane v. Predzadnja ."Strokovna borba* je v polemiki z »Delavcem< glede ujedi-njen ja pisala, da imajo 6000 članov. — S. Kolšek je pa na javnem shodu v Trbovljah dne 8. junija povedal, da jih imajo 4000 članov. Dne 10. junija na shodu v Hrastniku pa je povedal s. Be-denek, da jih imajo samo 2140 članov, ter da imajo vse strokovne organizacije skupaj »150 članov organiziranega delavstva v celi Sloveniji. V koliko je resnice na tem in v kakšnem obupnem stanjri se nahajajo »neodvisni« ker jih zavedno delavstvo čimdalje bolj zapušča, je razvidno iz tega. da se je izrazil s Bed e ne k (on je namreč predsednik lokalnega odbora II. rudarske skupine v Hrastniku), da ne bo posredoval pri podjetju za nobenega delavca, ki ne bo član »neodvisne organizacije«. Mi «a vprašamo če sploh ve, kedaj je bil ukinjen bivši avstrijski zakon glede zaupnikov II. rudarske skupine. Vprašamo ga, če ve, kaj dotični zakon predpfnufe; (predpisuje namreč, da mora zaupnik po zakonu dano mu nalogo vršiti popolnoma nepristransko.) Taka je torej morala »neodvisnih«; le tako naprej in kmalu ho konec vaše neumnosti. Mežica pri Prevaljah. V nedeljo dne 10. junija 192» je imela podružnica »Unije slov. rudarjev« v Mežici članski shod. rta katerem nuni je razlagal s. Ivan Krušič iz Trbovelj med drugim tudi o povišanju tedenskih prispevkov. Navzoči smo uvideli, da je povišanje nujno potrebno, ako hočemo, da bo organizacija uspevala, kajti člani sami so na tem najbolj interesirani, da organizacija uspeva. Za naše razmere je povišanje precejšnje. Toda zato ne smemo metati puške v koruzo. Vztrajajmo.! Žrtvujmo in bodimo pripravljeni na še hujše čase, ko bomo morali iskati zaslombe v organizaciji. Naša or-ganizarija je še mfrfda. če bomo danes pustili organizacijo brez sredstev, tedaj je tudi za nas boj izgubljen. Danes se delavstvo v svojih organizacijah brani pred kapitalističnimi napadi.'Ako v tej obrambi delavske vrste ne bodo enotne in »e bo delavstvo cepilo, takrat je pred nami poraz. od katej-ega bodo Imeti kot isti le kapitalisti, delavstvo pa bo trpelo ogromno škodo. Na ta boj se kapitalisti 'dobro pripravljajo, in ako se jlw bo posrečilo razcepiti delavske vrste, bo zmaga njihova. C«p4jenje delavnik organizacij preprečiti, to je danes naša 8Veta naloga. In v tem boj« nam bo razredna organizacija vodnica, če ji bomo zvišeni stali ob strani in se jo bodo člani z vsemi silami oklenili. — Rudar v Mežici. ftt. Rupert. V rudniku Drobni dol se je smrtno ponesrečil dne 18. junija t. 1. rudar Karol Antlej, v dobi, ko še ni dosegel 24. leta svoje starosti pri iz-praznjevanju vozička pod zaviralnim predorom; pri tem se je utrgala vrv in padel je z vso močjo na tla, tako, da je bil na mestu mrtev. Zopet žrtev dela, ki je nam vsem v jasno sliko, kako so vse delavčeve telesne moči v suženjski službi kapitala. — Našemu sodrugu ohranimo -/.vest ni trajen spomin! fKMttjttlsfca stroka. SM*fea r teba&ti MrMi. Ibar »odi iiiGMopolskti uprava (oba&ko delavstvo že rete Mesece za nos in m atori nič za izboljšanje njegovega gmotnega položaja, je poseglo tobačno delavstvo v pondeljek dne 2. julija v svojem razburjenju iu obupu po zadnjem sredstvu in je ustavilo delo. Po posredovanju s. Svetka se je že zapečeta stavka za enkrat za tako dolgo odgodila, da bo mogoče udariti bolj na široko. Ta stavka dokazuje, da napenja monopolska uprava tok do skrajnosti. Mi smo upravičenost naših mezdnih zahtev že v svojih spomenicah vsestransko pojasnili. Ker delavstvo ne more več živeti, sega po vseh sredstvih, od kojih si obeta rešitve. Naj se monopolska uprava zaveda, da se lačnega želodca ue da tolažiti s praznimi obljubami. Ako se hoče v bodoče izogniti akcijam, ki pomenjajo za njo občutno škodo, naj ne zavlačuje itak nujne regulacije delavskih mezd niti za trenotek. Usnjarska strdka. V slavo. Dragi sodrugi! Dolgo smo delovali skupaj, za dobrobit čevljarskih pomočnikov Ljubljane; naša požrtvovalnost in naš trud ni bil zastonj. Delo v organizaciji uspeva; delavci so se pri-č 1: zavedati svojih pravic in svojih dolžnosti. Ker seni prisiljen, da si išfciii kruha in zaslužka drugod, sem ir.)m! radi tega tudi odložiti funkcije v odboru potlružn. čevljar. Ljubljane. —- Tedenski pregled. Ljubljana, dne 3. julija 1923. Strah pred rumeno raso, ki se je pojavil v Evropi koncem prošlega stoletja, je zadnje dni zopet jel razburjati evropsko in ameriško javnost. Boj med plemeni je trajal, odkar se je človeštvo razcepilo na ta plemena. Doslej je bilo duševno in telesno najmočnejše belo ali takozvano arijsko pleme. Rdeče ali indijansko pleme so Evropejci zamorili z orožjem in žganjem, črno ali zamorsko pleme pa detoma s silo uničili, deloma zasužnjili. Vendar se zadnje čase to pleme v Ameriki marljivo organizira in pridobiva dan za dnem na političnih pravicah. Položaj je sedaj tak. da si stojita nasproti kot dva neizprosna nasprotnika bela in žolta malajska rasa. Najizrazitejši predstavniki zadnje so Japonci, ki so se v evropskem smislu že docela civilizirali, tako da se morejo v vseh ozirih, /lasti kar se tiče vojaštva kosati z evropskimi državami in z Ameriko. !n to je, kar povzroča po svetu 'bojazen pred rumenim plemenom. V svoji imperialistični ideologiji računata Evropa in Amerika takrt-le: Pripadnikov rumene rase je precej preko 800 milijonov, njih voditelji Japonci so izborno oboroženi id stoje trdno, kar se tiče gospodarstva. Vseh pripadnikov belega plemena ni niti 200 milijonov in skorn vse evropske države stoje gospodarsko slabo aili c*lo na robu propadu. Ako se torej te ogromne mu« rumene rase vzdignejo. oboro/.« in udarijo — kdo jim bo Uo»? Koriett evropskega in ameriškega imperializma. Odtod ta strah v Ameriki in Evropi. Pri tej priliki omenjamo, da se socialistično gibanje na Japonskem pridno razvija tn širi, dasi »porablja vlada vsa mogoč* sredstva, da ga zatre. Na Kitajskem pa se o resnih socialističnih po-krelih še ne more govoriti, kar jih ovi-rtlj# neprestane vojrte med vladeželjni-mi generali. Amerik« je zopet sprožila vprašanje svojega vstopa v društvo narodov. S tem bi Amerika stopila s svojega piedestala in -se jela udejstvovati pri reševanju evropskih odrtošajev, oziroma prilik. Če stvar natančno premofrimo. opazimo da j© ostala, kakor je bila od vsega pofet-ka, manever: kako priti do denarja, ki so si ga izposodile evropske države pred, med in po vojni. Obenem omenjamo, da je položaj v društvu samem kritičen. Posartiezne lige so si venomer v laseh in zastopnik' poedinih narodov se koljejo z besedami in pisavo. K.?f odbujarti (iz Slovenije), se tem potom uajjinsrčnejše poslavljam od vas, .sodrugi. Vaša dolžnost je, da greste po začrtani poti naprej, ako hočete premagali vse ovire in težkoče, katere vam nalagajo sovražniki in nasprotniki; biti morate složni in enotni v boju za I'o!jšo bodočnost delavskega razreda. Storite svojo dolžnost, bodite požrtvovalni. Zavedajte se, da je razredna strokovna organizacija edina v stanu izboljšati tako bedni položaj pomočnikov, zato okrepite še bolj svojo organizacijo in širite idejo socializma in razrednega boja med svojimi sotrpini delavci. — Naj živi organizacija čevljarskega delavstva Ljubljane! — Franc Kutnjak, čevljarski pom. in bivši predsednik podruž. čevljarjev v Ljubljani ii. h. Vežbe vaditeljskega zbora za edini-co v šiški se bodo vršile v nedeljo 8. julija točuo ob pol 10. uri. Ob 11. uri se vrše vežbe edinice in pol ure pred vežbo se sprejemajo novi člani. Zbirališče pred Zadružnim domom. — Načelstvo U. D. H. Sprejemanje članov. Vsak ,ki hoče pristopiti mora izpolniti predpisano pristopno izjavo, katero odda s prispevkom ediničnemu načelniku. Vsaka druga pot je nedopustna. Vestalk „3vobode“. »Svoboda* v Ljubljani ima občni zbor v torek, dne 10. t. m. točno ob 8. zvečer v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. — Pripravljalni odbor. Francozi in Belgijci skušajo v Po-ruhrjci nemški odpor zatreti z neizprosno silo. Nemci so pričakovali uspeha od tega, da bodo šiloma preprečili izvoz premoga na Fratfcosko in v Belgijo. Kot prvi poizkus so izvedli s tem, da so pognali v zrak belgijski vojaški vlak, ko je ravno vozil čez neki most. V odgovor na to je francoska vlada naročila poveljujočemu generalu, naj izvaja najstrožje represalije. General je takoj obsodil mnogo osumljenih Nemcev na wmrt. Tragedij« poslaja vedno grozfcejša in ni ga loko. ki bi ozdravil to rano... Papeževo posredovanje med Francijo in Nemčijo glede PomHrja se je popolnoma izjalovilo. N« papeževo posredovalno pismo je francoski ministrski predsednik Poinrare (izgovori Poanka-r£!) v senatni seji mimogrede odgovoril, da se francoski naklepi p-roti Nemčiji popolnoma upravičeni, in da Francija ne odstopi od svojih zahtev. Ako se Nemčija zanaša na posredovanje prijateljev, se moti. Pod vtisom tega govora je senat odobril kredite za zasedbo Po-rirttrja. Hkrati je poslanska zbornica sprejela proračun za leto 19a». Isti proračun b« vetja I tudi za leto 1924. Iz Romunije prihajajo sei&za«i<»naliN» vesti, da je prevrat na Bolgarskem imel svoj prvotni izvor na Madžarskem. Pripravljali so g« baje madžarski državni predstavniki in začasui vladar Horthy, bivši bolgarski ftrnlj Ferdinand, bivši bavarski prestolonaslednik ftuprecht in nekaj nemških generalov, med njimi Hindenburg. Madžarska je vodno bila v stikih z bolgarskimi zarotniki in atvo-ril **■ je celo sporazum n Kernal pašo. Ako so ta poročila resnična, potem ja gotovo, da snujejo Habsburžani, Kobui-žanj in člani neihžkih dinastij obširno zaroto, ki naj prevrne uspehe svetovno vojne in nas postavi za neftaj desetletij nazaj. « Narodna skupščina je v svoji sobotni seji sprejeta zakon o proračunskih dvanajstinah. Hkrati so bili uzakonjeni novi davki in pa kul uk (prisilno delo). Tz vse te slike razberemo, da stoji naša država v petem letu svojega obstoja še vedno v znamenju začasnosti: porivamo »e od meseca do meseca iz rok v usta. Kakšno zmedo bo pa napravil kujuk v tej obliki, pa še ni mogoče presoditi. Na ministrskega predsednika Pašiča je bil izvršen atentat. Tudi znamenje časa! Atentator, po imenu Rajič, ga je lahko ranil na roki. Glede atentatorja sodišče ni na jasnem. Pravijo, da je Madžar, drugi da je Radičeve, tretji, da je katolik. Četrti, da je pravoslaven itd. Ker se v'preiskavi zapleta v protislovja, se ne ve, ali je izvršil dejanje iz političnih razlogov ali iz osebne maščevalnosti. Razgled p« svatu. Pašič je izjavil, da v pondeljek nastopi .svoje mesto. Kot edino v Jugoslaviji mogoč« navajamo, da je finančni minister na zadnji seji ministrskega sveta predlagal, naj ne uradniške plače znižajo, iu naj se »luge izločijo iz uradniške pragmatike. To kaže na nečuveno in popolno pomanjkanje socialnega čustvovanja. Gorje državi, ki ima take upravitelje! Radie napoveduje novo mobilizacijo proti Beogradu. Na seji vodstva svoje stranke, na kateri se je izvolil nov odbor, je Radič izjavil, da bo odslej vodil odkrito in neizprosno borbo proti Beogradu. Čakajo nas torej še zanimivi rasi. Delavsko gibanje. = Stavka pomorcev. Po zlomu Avstro-Ogrske razdelile so si vso vojno in trgovsko mornarico nasledstvene države. Kolikor močnejša pa je bila nasledstvena država, toliko večji del bro-dovja ji je pripadel. Tako je naši državi kot najmanjši, a v svetovni vojni najizčrpanejši državi, pripadlo le 8 odstotkov celokupne trgovske mornarice. — Državi je torej pripadlo le 8 odstotkov, medtem ko je odpadlo na našo državo 70 odstotkov pomorcev. Naravna posledica tega je bila, da je nastala ogromna brezposelnost. — To brezposelnost pa so izrabili podjetniki in lastniki brodovja. Mezdna gibanja oziroma gibanja pomorcev sploh so bila otež-kočena. Kdor je skušal tu vpostaviti protiutež tem razmeram s tem, da bi pomorce organiziral v razredni organizaciji. bi naletel na velike težkoče. — S tem so podjetniki gnali mornariško deelavstvo na nož, ki se je dobro pripravilo na boj. Osnovalo je :Savez jugoslovanskih pomorcev«, ki je razredna organizacija. Da zboljša delavstvu gmotni položaj, je savez predlagal podjetnikom reguliranje mezd. Ker se podjetniki niso odzvali tem pozivom, je delavstvo zgrabilo za zadnje orožje — stavko, o kateri smo že v zadnji štev. .Delavca« podrobneje poročali. O na-daljnem poteku bomo delavstvo redno obveščali. — Švedsko strok, organizirano delavstvo šteje po zadnjih statističnih podatkih 252.361 članov (od teh je 26.142 žensk in 226.219 moških). Število članstva je kljub industrijski krizi in delnemu razkolu v delavskih organizacija prav malo nazadovala. = Bojevna zbirka za obramb« osem -urnega delavnika. Reakcionarna politika švicarske vlade in neprestano napadanje podjetnikov na osemurni belavnik je rodilo veliko odporno silo med delavstvom. Švicarske strokovne organizacije so sklenile, da ustanove poseben bojevni fond za obrambo osemurnega delavnika poleg fonda za stavke. Vsaka strokovna zveza je obvezana, da prispeva k temu fondu najmanj 20 frankov za vsakega člana. r~ Angleški delavci proti prelom« z Rusijo. Delavske organizacije po vsej Veliki Britaniji sprejemajo resolucije proti prelomu z Rusijo. Neodvisna delavska stranka (levo krilo Laboor p®r-tyje), ki ima 800 podružnic, se pripravlja ria odpor proti vladi, ako pride do pfelomia. Kooperativni kongres v Edin-bilrghu je pozval vlado, naj mesto preloma stopi v Se tesnejše ved z Rusijo in ohrani mir v Evropi. Stavka francoskih mornarjev za ■vino. Na ^parniku >Lafayette«, ki vozi iz Havra v Npwyork, grozi splošna stavka delavcev pri kotlih, ako ne bodo imeli običajnih dveh litrov vina na dan. kadar pridejo v ameriško vodovje. Vsi mornarski delavci ha francoskih l:.d,;;.U, ki so dobro organizirani, prejemajo na podlagi zakona določeno mero vina. — toda ta njihov privilegij je v nevarnosti radi ameriške prohibicija. Id določa da nobena tuja ladja, ki pride v ameriške vode, ne sme imeti opojnih pijač. — Francoske parobrodne družbe so se menda namerile pokoriti se ameriškim zakonom, delavci ja so se uprli in zagrozili s stavko, ako ne bo vina. Družbe so zdaj v škripcih in ne vedo, kaj bi storile. — Po zadnjih poročilih je postal ta dogodek znamenit in je celo dokazal, da je mogoče, da je: volk sit in koza cela. Amerika in Francija sta se pobotali glede vina, ki ga morajo imeti francoski mornarji na svojih ladjah po francoskem zakonu. Pobotanje je tako izborno, da sta obe stranki absolutno zadovoljni! Generalni agent francoske Unije Je naznanil v pondeljek popoldne, da je pogodba z zvezno vlado v Wa-shingtonu izvršena in da je sedaj vse v redu. — Moštvo na francoskih parnikih obdrži svoje vino tudi v ameriških vodah, ameriška vlada pa bo smatrala to vino za »medecino«, ki je potrebna za zdi‘avje in blaginjo francoskih mornarjev! — Živela prohibicija, ki si znotraj votla, na zunaj te pa nič ni! = Prntidelavska gonja na Japonskem. Policijska gonja na socialiste in komuniste v Tokiju in drugih večjih japonskih krajih se nadaljuje. Zdaj se je policija spravila tudi na sbokovne organizacije. Kakor poročajo,. bo vlada vrgla v zapor vse vodilne revolucionarje. vštevši urednike in dopisnike delavskih listov. Gonja se vrši pod pretvezo. da je treba ; preprečiti komunistično revolucijo«'. Policijske oblasti priznavajo, da ne obstoji nikaka posebna revolucionarna zarota, ki bi ogrožala japonsko državo, ampak revolucijo je v treba preprečiti«, predno dozori. — Medtem pa se nadaljujejo razgovori med Joffejem, zastopnikom Sovjetske Rusije, in japonsko vlado za priznanje sovjetske vlade in vzpostavljenje stikov med obema državama. Pouk K n razvedrilo. * človek proizvaja grom, treskanje in vihar! Človek postaja čimdalje mogočnejši. Veda, ne pa vera, ga vodi po strmi in trnjevi poti višje v znanstvenih uspehih. Pred tolikimi in tolikimi leti je bilo vse, kar je zadelo človeka, božja volja. Tako so namreč hoteli imeti duhovni. In tako je tudi bilo. Človekov um je bil v kleščah najbolj reakcijo-narne hierarhije. Pa izpreminjajo se časi in ž njimi vred se izpreminja tudi človek. Človek se čimdalje bolj otresa tiste božje volje«, v katero so ga ukle-pali >božji« namestniki. Danes se ni treba več bati človeku, če si z vedo pomaga doseči uspehe, do katerih ima pravico po cerkvenih dogmah in ukazih le nekakSen bog. — Človek se več ne prepušča božji volji v bolezni. — Zdravniška veda je iznašla zdravila že domala za vse človeške bolezni. Človek se je v mehaniki dokopal do takšnih reči, ki bi jih naj bil po katoliškem katekizmu zmožen samo bog. In sedaj je poizkusil metati tudi strele iz umetno napravljenih oblakov. Neka elektrarna v Ameriki je napravila v malem oblake v zraku nad vasjo. Iz teh oblakov so jele švigati strele. Čuti je bilo grmenje in treskanje, da je bilo joj. Vse to so dosegli elektriki s tem, da bo v oblake napeljali električni tok 2 milijonov voltov. Treščilo je v cerkveni zvonik, v vaško štacuno, in včasi se je pripetilo, da je treščilo v oba predmeta hkrati. Grom je bil kakor naraven. Nobenega razločka ni bilo. V nekaterih poizkusih je cek> deževalo. Strela je razklala cele lesene hlode. Prava pravcata nevihta je bila vprizorjena vpričo mnogih novinarjev in inženirjev. — O omenjeni elektrarni bomo prihodnjič pijali podrobneje, ■* Zakaj ?o živali tako pisano barvane? Zadnjič smo ie zapisali, da so nekatere živali za barve popolnoma slepe (mravlje, raki, žuželke itd.). Če nekoliko pomislimo in se potem vprašamo: čemu so potem omenjene živali: razni metulji, gosenice, raki itd. tako pisano barvane-, v mnogih slučajih so te ban’e prav žive in vzbujajo pri človeku začudenje, kako da so te živali sploh tako barvane. Ni dvoma, da doseže ta pisanost in raznoličnost barv pri živalih, ko s,e iste .ženijo«--višek. Te barve tvorijo nekako svatovsko obleko<, ki privlači ft&mice. Kaj torej sledi iz tega? Ne moremo dvomiti, da te živali na vsak način čutijo bane, dasi ravno ne tako kakor človek. Iu res: znanost je dokazala, da občutijo živali barve drugače kakor pa človek. Vse omenjene živali bi morale čutiti rudečo barvo kot najtemnejšo, ako bi bile za bane slepe, kakor je slep za bane slepec. Temu pa ni tako. Mi vemo, da je ravno rdeča barva pri živalih najpogostejša in se pojavi najbolj, ko se omenjene živali drste ali >ženijo«. — Vse žuželke, gosenice, muhe, metulji, raki itd. razločujejo bane tako kakor človek, ki gleda skozi zeleno steklo. * Ognjenik Etna. Ognjenik Etna v Siciliji (Italija), ki zopet bljuje lavo z groznimi učinki, je bruhal že mnogokrat in uničil približno 100.000 življenj. Zgodovina beleži več kot osemdeset izbruhov in razen enajstih so se vsi dogodili v krščanski eri. — Zadnji izbruh lave je bil leta 1911. Pred tem je vulkan bljuval v letih 1909, 1892, 1886, 1879, 1874, 1865 in 1852. — Leta 1893 je bil izbruh spremljan s silnim potresom in takrat je 10.000 oseb izgubilo življenje. 1669, je lava tekla čez Cata-nijo 40 dni in 10.000 ljudi je bilo usmrčenih. — Drugo veliko katastrofo, katero je povzročila Etna, beleži zgodovina v letu 1169, ko je 1Š.000 ljudi izgubilo življenje. * šolska republik« >.las na ja Poljana«. Jasnaja Poljana, bivališče Tostoja je danes veliko vzgojevališče. Sovjetska vlada je smatrala za svojo sveto dolžnost, da dostojno počasti spomin na Tolstoja, ki je nad vse ljubil otroke. — Danes živi v Jasnaji Poljani 800 otrok delavcev in ubogih kmetov. Vzgojevališče je postavljeno na temelj samouprave. Otroci sami obdelujejo polja, pri čemur jih izkušeni poljedelci podpirajo z nasveti in dejanji. — Poleg tega se vrše tečaji. Urejene so posebne sole, v katerih živi duh velikega pedagoga. Otroci se uče po Tolstojevih knjigah, zlasti po začetnici, ki jo je sam sestavil za poduk. Poleg tega je omeniti, da so vsi odrasli, ki so prideljeni temu otroškemu gospodarstvu, prepričani pristaši njegovega etičnega nauka. V teni vzgojevališču imajo otroško gledališče, muzej za otroke, otroški pevski zbor, razne rokodelske šole za strojništvo, mizarstvo, ključavničarstvo, kro-jaštvo, kakor tudi otroški vrtec za male otroke. Poleg tega najdete dvorane za odppčitek, telovadnice, šole za šport in plesni inštitut. _ Komisarijat za ljudsko prosveto se je s posebno ljubeznijo zavzel za to otroško vzgojevališče. Praktične izkušnje zahtevajo dnevno novih Zelja za nadaljni razvoj, katere želje in potrebe komisariat za ljudsko prosveto poučuje in po večini tudi odobri. Oddolžitev, ki jo sovjetska vlada s to svojo skrbjo za proletarsko mladino prinaša spominu velikega umetnika in misleca, je v resnici velikopotezna in primerna etičnemu pomenu Tolstojevih naukov. — To svojo državo vladajo otroci sami; vzgojevališče je danes prva otroška republika, resnična otroška občina. kakor jo je Tolstoj sam zamislil. Otroci si sami med seboj razdeljujejo delo. sami si pripravljajo svojo izključno rastlinsko hrano in sami skrbe za popravila in vzdrževanje celega vzgo-jevališča. Inštruktorji in učitelji pazijo na to, da se v notranji ustroj življenja otrok kar možno malo vmešavajo; na ta način žive otroci v popolni, nepri-krajšani svobodi. — Tako izpoljnjuje sovjetska vlada oporoko velikega zagovornika vseh bednih. * Kdo obiskuje zdravilišča v novi Rusiji? — Vseruski obrtni svet je sklenil z ljudskim komisarijatom pogodbo, po kateri bo ?0 krajev države spremenjenih v javna zdraviliška za delavstvo. Nova zdravilišča, ki bodb opremljena z vso moderno opremo, bodo služila onemoglim delavcem in njih družinam, v pni vrsti pa delavcem in uslužbencem pri državnem delu. Razno. — Letala po 500 dolarjev v Angliji. AnglešUs tvrdke za izdelovanje aero-Planov so izpopolnile model lahkega letala, ki ne l>o stalo dosti več ko motor. Letalo ima majhen stroj štirih konjskih sil in leti 50 milj na uro. Tako letalo se bo prodajalo po 500 dolarjev in lahko si ga nabavijo tudi oni, ki niso bogati. Na trg pride morda že prihodnjo jesen. — Curaoa je okorajžil cariste. Rezultat lord Curzonovega ultimata Sovjetski Rusiji je bil jako slikovit. Ultimat je tako okorajžil ruske monarhiste v Rimu, Parizu in drugod, da so takoj imeli zborovanje in zasnovali oboroženo gibanje za vzpostavljenje carizma v Rusiji. Veliki knez Nikolaj je prevzel vrhovno vodstvo gibanja in obvestil vse generale bivših belih armad, da se naj pripravijo za aktivno službo. — General Vrangel se je takoj odzival in izdal proldamacijo na svoje častnike in vojake. naj bodo pripravljeni na mobiliza- cijo. Vrangelovi častniki so v Sofiji in Belgradu, vojaki pa, katerih je okrog ■iO.OOO so raztreseni po vseh krajih Jugoslavije iti Romunije. Vrangel pravi v svoji proklamnciji, naj bodo oficirji, ki so Poljaki, izrecno pripravljeni. To dokazuje, da se gibanje caristov opira na Curzonovo noto. Caristi so pričakovali, da Anglija pretrga stike s sovjeti in nažene Poljsko in Rumunsko v vojno z boljševiki, nakar se Vrangel pridruži ruinunski armadi, druge čete caristov l>a Poljski. — Ameriški senator o Rusiji. Župan ameriškega mesta Great Mitchell je prejel pismo senatorja Wheelerja, ki se mudi že mesec dni v Rusiji. Senator piše. da se je sovjetska vlada tako utrdila. da je ni sile v Rusiji, ki bi. ji mogla ovreči komunistični režim. — Senator kritizira proletarsko diktaturo, ki ne da opoziciji časopisja in nobenega drugega sredstva za izražanje. — Lažnjiva protiruska propaganda. Tovarne protiruske propagande zopet mrzlično razširjajo >vesti< o protirevo-lucijonarnem gibanju v Rusiji. Brzojavka komisarijata zunanjih zadev v Moskvi, katero je prejel Boris Skvir-ski, vodja bivše trgovske delegacije vzhodnosibirske republike, se glasi, da so vsa poročila v inozemstvu o nemirih v raznih krajih Rusije izmišljena. Poročilo, da je bela garda zasedla Vladivostok. je tudi izmišljeno. Iskre. Priznanje sovjetske vlade je odgo-deno. Lenin še ni umrl. * Fašisti bi radi pobratili volka in. ovco: kapitalista in delavca v svrho, da bo ves narod ena sama družina«. Bog jim pomagaj! (To se pravi, da zanje ni več pomoči.) * Čudne reči se dogajajo v Moskvi, škofje, vikarji in drugi duhovni svete ruske cerkve razglašajo komunizem istovetnim s kristjanstvom, blagoslavljajo Lenina in rdečo armado ter pojejo himno revoluciji. In ameriški metodistični škof Blake poje-z njimi. Vse kaže, da se je v Rusiij izvršila tudi duševna rvolucija; prišla je šele po petih letih, toda prišla je. Popravek. V članku: Akeija za nje-dinjenje kovinarskih organizacij Jugoslavije se je vrinila tiskovna pomota, ki bi lahko dala povod za razloge, ki so s celim smislom članka v nasprotju. — Stavek: V Subotici je obstojala podružnica mehiških radnika, ki je priključena, se ima glasiti: V Subotici je obstojala podružnica metalskih radnika, ki je bila priključena, kakor mi, amsterdamski internacionali. RAZPIS TAJNIŠKEGA MESTA. Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani razpisuje mesto osrednjega tajnika. Prednost (> imajo delavci živilske stroke, vešči pisarniškega dela, ter dobri govorniki in agitatorji. Pismene prošnje z navedbo dosedanjega opravila ter drugih spričeval, je vložiti najkasneje do 1. avgusta t. I. na gorenji naslov, Šelenburgova ul. 6./II. desno. — Predsedstvo. V imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Prane Svetek. Odgovorni urednik: JoBe Berdajs. 'Piska tiskarna Makso Hrovatin. Čevlji domačih tovaren Peter Kolina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št 20 in Aleksandrova cesta št. 1. PETER CAPUDER LJUBLJANA, VIDOVDANSKA C. 2. Ima v zalogi vse telovadne potrebščine. Ima v zalogi kroje za U. D. R. Ima v zalogi blago in vse potrebščine za kroje U. D, B.