INTERNA IZDAJA	št.	4	april	1996
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Dragica MekiS. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 10(K) izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere sc plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU.
Uspeh ti zagotovo ne uide, če prisluhneš svojim pravim nagibom in če znaš pravilno oceniti svoje zmožnosti.
Vida Jeraj-Hribar, Večerna sonata
DROGA je delniška družba, 27. marca je bilo prvo zasedanje skupščine delničarjev. Ta pojem smo še do včeraj poznali samo iz tujega tiska, iz filmov in povesti o bogatih in revnih, iz šolskih učbenikov ter študijskih priročnikov. Danes smo mi sami zaposleni v delniški družbi, delničarstvo je postalo spremljevalec tudi našega vsakdana. Ali smo sploh doumeli bistvo te spremembe? Smo dobro razumeli razlago? Kar predolga leta so nas uspavale fraze o tem, kako je podjetje naše in kako o vsem odločamo sami mi. Udobno je bilo verjeti, da bo že nekako šlo in da bodo v skrajni sili uspešni programi pokrili izgube neuspešnih. Vsa Slovenija je takrat to verjela in po zaslugi takega razmišljanja počasi a zanesljivo lezla v gospodarski kaos, kjer je bilo vse last vseh (levji delež pa so vendarle jemali samo nekateri), kjer smo smeli vsi o vsem odločati, pa se je potem vse drugače obrnilo. Po svoje je bil ta nered pomirjujoč, saj je vsakdo mogel in smel v njem skriti svojo neuspešnost, napakam pa je priskočila na pomoč še “neomejena, solidarnostna odgovornost”. Politični dogodki izpred nekaj let pa so botrovali celi vrsti sprememb v gospodarstvu. Tako seje tudi DROGA, uspešno, zdravo podjetje, znašla na seznamu delniških družb.
Zakon je tako odločil in torej mora biti tako. Ali vsi vemo, da smo zdaj samo še uslužbenci lastnikov? Ali vsi vemo, da DROGA ni več samo naša? Le majhen odstotek je naš - kolikor delnic smo pač vsi zaposleni kupili. O delitvi dobička ne odločamo več samo mi in dividende bojo prejemali tudi delničarji širom Slovenije - večine niti ne poznamo. Svet se pač spreminja, in če hočemo dobro prestati, preživeti te spremembe, se moramo predvsem sprijazniti z njimi. Ko se sprijaznimo in pomirimo, se tudi prilagodimo. Sadovi našega dela pa so vendarle tu, tega nam ne more nihče vzeti. In razen nas, ki smo jih ustvarjali tudi v najtežnjih obdobjih, ne more biti nihče drug ponosen nanje.
S to zavestjo v srcu nam ne bo težko še naprej delati na edini način, ki ga poznamo: dobro in uspešno!
Sonja POŽAR
__________DELNIČARSKE	NOVICE________
1. SKUPŠČINA DELNIČARJEV DROGE PORTOROŽ
Izvoljeni so bili tudi člani nadzornega sveta DROGA d.d. in sicer dr. Bogomir Kovač, Radovan Stonič, Frank Jan Lavooij in Irena Starman. Za pooblaščeno revizorsko hišo je bila imenovana K.RM.G. iz Ljubljane. Delničarji so skupščino zaključili z izglasovanjem sklepa o določitvi sejnine za člane nadzornega sveta DROGA d.d.
Naj namesto zaključka, ki ga preberite v intervjujih gospe Požar z našimi pooblaščenci, navedem še nekaj podatkov s prve skupščine delničarjev:
• Na skupščini je bilo navzočih 211.426 glasov, kar je pomenilo 74,77 odstotkov vseh glasov družbe.
• Skupščino je vodil izvoljen predsednik g. Radovan Stonič, za namestnika predsednika pa je bil izvoljen g. mag. Gregor Velkaverh.
• Notarski zapisnik je zapisala notarka ga. Mojca T&včar-Pasar, zapisnik seje skupščine pa Veronika Zorn.
Lili PEČAR - IVANEK
KAJ SO REKLI POOBLAŠČENCI
27. marca je bila v portoroškem Avditoriju 1. skupščina delničarjev DROGE. Bili smo radovedni, kako so jo doživljali naši pooblaščenci, pa smo malo positnarili z vprašanji o mnenjih, občutkih in podobnem. Takole so nam odgovorili:
Boris Birsa, PC Začimba: Zame je bila to popolnoma nova, zanimiva izkušnja. Kot vsa podobna dogajanja, je
(nadaljevanje na strani 3)
Delničarji DROGE d.d. smo v aprilu prejeli prve dividende
27. marca je bila sklicana prva skupščina delničarjev družbe DROGA d.d.. Da velja DROGA Portorož za uspešno podjetje, so naši delničarji potrdili s svojo udeležbo - na 1. skupščini je bilo zastopanega kar 75 odstotkov kapitala.
Po otvoritvi skupščine so bila najprej izvoljena delovna telesa skupščine ter potrjen predlagani dnevni red. Sledil je sprejem poslovnika o delu skupščine, v katerem je med drugim določen način sklica skupščine, potek seje, odločanje na seji, volitve članov nadzornega sveta, volitve delovnih teles skupščine,... V nadaljevanju so bile sprejete nekatere spremembe in dopolnitve statuta ter letno poročilo za leto 1994.
Nekoliko daljša je bila razprava ob sprejemanju sklepa o oblikovanju sklada za pridobivanje lastnih delnic. Izglasovan je bil sklep, da je vselej potrebno predhodno soglasje nadzornega sveta družbe o pridobivanju delnic DROGE d.d. in o uporabi sredstev sklada za pridobivanje lastnih delnic, medtem ko skupščina družbe odloča
o	uporabi delnic iz sklada v primeru, da bi se le-te ponudile v odkup delavcem družbe ali z njo povezanim družbam.
Delničarji so na skupščini odločali o uporabi že revaloriziranega dobička za leto 1994 v višini 402 milijonov tolarjev (čisti dobiček je v letu 1994 znašal 370 milijonov tolarjev), iz katerega je bilo 47,72 % ali 191 milijonov tolarjev razporejenih za izplačilo dividend; 38.23 % dobička ali 153 milijonov tolarjev za rezerve ter 14,05 % ali 56 milijonov dobička pa za oblikovanje sklada za pridobivanje lastnih delnic. Dividende v višini 679,00 tolarjev bruto oziroma 509,25 tolarjev neto na delnico bodo izplačane v roku enega meseca po skupščini.
DELNIČARSKE
(nadaljevanje s strani 2)
bilo tudi to zasedanje v bistvu samo neizbežna formalnost, kljub temu pa za vse nas nekaj, s čimer še nimamo dovolj izkušenj. Na tem področju smo tako rekoč začetniki, pa je vendar vse potekalo brez zapletov. Res je tudi, da ima DROGA v tem trenutku solidne rezultate. Konfliktnih situacij ni. Naj ob tej priložnosti povem, da sem ponosen na to, da sem član tega kolektiva, in na to, da mi je toliko delničarjev zaupalo svoja pooblastila.
Katja Glavič, PC Argo: Čeprav je bil to za nas prvi dogodek take vrste, je vse zelo v redu potekalo. Zasedanje je bilo malo dolgo, a moramo pač upoštevati, da je formalnostim treba zadostiti in se zato zamudi ne moremo vedno izogniti. Vse skupaj pa je bilo zelo dobro pripravljeno.
Marta Čemažar, pravnica, DROGINA upokojenka: Kljub nerodnosti v uvodnem delu (zamuda), je bil ves potek skupščine zelo dobro organiziran in na odlični profesionalni ravni. V začetku me je zelo skrbelo zara-
V
di ugovorov Odškodninskega sklada, a se je končno le vse dobro izteklo. Nekaj delničarjev-pooblastiteljev me je celo poklicalo po telefonu, da bi osebno izrazili zadovoljstvo z delom skupščine.
Ing. Beno Saksida, DROGIN upokojenec: Vse je v redu potekalo. Tudi na zamudo v začetku moramo gledati z razumevanjem, saj je nastala izključno zaradi predpisov
o	štetju prisotnih glasov. Kjub zapletu pri dveh točkah se je vse dobro izteklo in sem zelo zadovoljen, tako z delom predsedstva kot z delom skupščine.
Dragica Mekiš, skupne službe: Skupščina je bila zelo svečana, primerno uradna, za vse nas nekaj čisto novega. Bila sem polna mešanih občutkov, prav zaradi te nove oblike organiziranosti. Čeprav imam namreč rada spremembe in se jim prilagajam, se mi je ves čas zdelo, kot da nekdo trga del moje duše ob spoznanju, da DROGA ni več ena sama velika družina. S pojavom delničarstva se nam je pridružilo veliko ljudi, katerih ne poznamo, ne poznamo njihovih pogledov, načrtov, ki so morda
drugačni od naših. Begala me je misel, da je njihova miselnost drugačna od naše, da ne čutijo pripadnosti, katero čutijo samo tisti, ki so leta in leta s svojim delom nekaj ustvarili in kljub vsem težavam vztrajali. Saj se imamo v bistvu lepo v tej novi organiziranosti, pa vendar DROGA ni več samo naša. Te spremembe se vsi niti ne zavedajo, saj se še niso vživeli v novi sistem. Thko je pač po zakonu, ni kaj.
Tjaša Ulčar, trženje: Zadovoljna sem, da smo le dosegli oblikovanje sklada za pridobivanje lastnih delnic. To bo zelo utrdilo občutek pripadnosti znotraj DROGE. Všeč mi je bilo tudi to, da smo izpilili pravila in tako odpravili vse nejasnosti. Imam občutek, da smo bili na koncu vsi zadovoljni. Bilo je sicer naporno, a dobro organizirano. Tudi predsedstvo je svoje delo dobro opravilo. Zame je bilo vse skupaj nova, zanimiva izkušnja in vesela sem, da sem bila lahko poleg.
Ivan Janžekovič, PC Gosad: Glede na to, da je bila skupščina delničarjev za vse nas nekaj novega, prva izkušnja take vrste, me je resnično veselilo, da sem bil poleg in da so mi delničarji zaupali svoje glasove. Malo dolgo je sicer trajalo. Organizacija je bila kar dobra, čeprav bi se po tej plati dalo še kaj narediti. Vseeno pa menim, da celoten potek zasedanja lahko mirne duše ocenimo kot lep uspeh.
Sonja POŽAR
(sicer tudi pooblaščenka, ki se strinja z vsem, kar so povedali ostali).
Nadzorni svet družbe DROGA d.d.
27. marec 1996 je pomemben mejnik tudi za še en organ delniške družbe, t.j. za nadzorni svet. Skupščina delničarjev je na svojem prvem zasedanju najprej imenovala člane nadzornega sveta. Istega dne je bila sklicana prva seja nadzornega sveta. Novoizvoljeni člani so najprej opravili konstituiranje nadzornega sveta DROGA d.d. ter za predsednika nadzornega sveta izvolili dr. Bogomirja Kovača, za namestnika predsednika nadzornega sveta pa Radovana Stoniča.
Člani nadzornega sveta DROGE d.d. pa so:
• dr. Bogomir Kovač
• Radovan Stonič •Frank Jan Lavooij ■ Irena Starman
• Marija Tlil
• Vili Kleva.
V	nadaljevanju seje so člani nadzornega sveta imenovali tudi upravo družbe DROGA d.d.. Za predsednika uprave - generalnega direktorja je bil imenovan Matjaž Čačovič, za namestnika predsednika uprave - namestnika generalnega direktorja pa je bil imenovan Ivan Majcen.
DROGA d.d. je tako z izvolitvijo oz. z imenovanjem vseh organov delniške družbe tudi formalno pravno zaključila proces lastninskega preoblikovanja podjetja.
PLAN 1996
PREDVIDENE STABILNE RAZMERE ZA GOSPODARSTVO
V	Sloveniji se za leto 1996 načrtuje nadaljevanje pozitivnih gospodarskih tokov. Stabilne razmere gospodarjenja bodo ugodno vplivale tudi na vse subjekte v gospodarstvu. Tečajna politika bo naravnana k stabilnemu tolarju. Leto 1996 bo pomembno za DROGO, saj bo prvič poslovala kot dokončno olastninjena družba z jasnimi cilji in strategijo, ki jo opredeljuje strateški poslovni načrt.
OSNOVNI CILJI POSLOVANJA
• obdržati tržne deleže nosilnih izdelkov
• fizična rast proizvodnje 1%, prodaje pa 5%
• rast prihodkov od prodaje 14 %
• povečanje izvoza za 19 %
• pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001 za določen segment poslovanja
• reorganizacija nekaterih poslovnih funkcij (trženje in razvoj)
• investicijska vlaganja v višini 10 % realizacije, predvsem v avtomatizacijo proizvodnje in pridobitev dokumentacije za izgradnjo nove tovarne
• znižanje zaposlenih za 4%
V	letu 1996 načrtujemo 116 mio DEM realizacije in 8,7
mio DEM bruto dobička.
TRŽENJE
Načrtujemo 5% rast obsega prodaje in 14 % rast prihodkov od prodaje.
Ohranili bomo tržne deleže na nosilnih programih na domačem trgu. Vodili bomo aktivno politiko cen (najmanj za rast inflacije oz. konkurence). Izvoz bomo povečali predvsem na račun izvoza v ZRJ. Vodili bomo zelo selektivno politiko izvoza z osnovnim namenom čimbolj zmanjšati plačilno tveganje. Izvažali bomo preko posrednikov, razen na Hrvaško in Švedsko. Oblikovali bomo novo prodajno mrežo za posebne programe. Bistveno večji poudarek bo dan obdelavi prodajnih mest
STRUKTURA PLANIRANE VREDNOSTNE PRODAJE v 000 SIT
DOMAČI TRG (77.6%)
in tržnim raziskavam. Stroški marketinga bodo znašali 3%.
Nabava bo pripravila poseben program zniževanja stroškov pri nabavi surovin in embalaže.
V	logistiki predvidevamo nadaljnjo posodobitev avto-parka (tovorna in osebna vozila), novo odpremno skladišče v Ljubljani in v sodelovanju s potencialnim trgovskim partnerjem presojo možnosti izgradnje poslo-vno-distribucijskega centra.
PROIZVODNJA
Proizvodna politika bo usmerjena k pridobivanju dodane vrednosti in k zniževanju stroškov. Programi, ki so bili v letu 1995 negativni, bodo predmet sanacijskih ukrepov. V primeru, da le-ti ne bodo uspešni, se bo začel postopek ukinjanja in dezinvestiranja.
FINANCE IN INVESTICIJE
Osrednja pozornost financ bo upravljanje s premoženjem DROGE. Vzpostavljen bo sistem načrtovanja in izvajanja investicijske funkcije v okviru poslovnih načrtov, vzpostavljen bo sistem obvladovanja terjatev v povezavi z ostalimi funkcijami.
INFORMATIKA	'
V sklopu razvoja obdelave podatkov in programov bo potrebno dokončati naslednje projekte:
• informacijski sistem proizvodnje
• ZT in devizni saldakonti ,
• informacijski sistem za poslovodstvo
• novela skladiščnega poslovanja
V sklopu analiz bo dan poseben poudarek analizam praga dobička, analizam stroškov in drugim analizam na zahtevo uprave oz. nadzornega sveta. Izdelana bosta projekta interne revizije in sistema predračunavanja stroškov.
(nadaljevanje na strani 5)
PLAN
(nadaljevanje s strani 4)
. STRUKTURA PLANIRANE REALIZACIJE PO PC v 000 SIT
SAMMONTANA + TRG: (7,9 %)	(0.0%)
PC ZAČIMBA (55,9 %)
PC ARGO (15,0 %)
PC SOLINE (5,4 %)
PC ZLATO POLJE (10,0
PC GOSAD (5,7 %)
RAZVOJ IN RAZISKAVE, KVALITETA POSLOVANJA
V	okviru razvoja in raziskav bodo imeli prioriteto naslednji projekti:
• združitev proizvodnje in uprave na novi lokaciji
• centralizacija predelave zelišč v Gradišču
• investicija v proizvodnjo zmrznjenih izdelkov v Središču
• razvoj novih izdelkov (ki bo opredeljen s posebnim planom)
• preučitev možnosti proizvodnje gorčice in majoneze v ARGU
PRIŠLI - ODŠLI od 1.3.1996 do 31.3.1996
PRIŠLI:
ŽELE Filip - proizvodni delavec II. - PC SOLINE - delovno razmerje za določen čas,
UKOVIČ Alen - pripravnik do V. stopnje zahtevnosti - PC ZAČIMBA delovno razmerje za določen čas,
RAJH VOJKO - pripravnik s VII. stopnjo zahtevnosti - PC GOSAD -delovno razmerje za določen čas,
BAZJAK Robert - proizvodni delavec II. - PC ARGO - delovno razmerje za določen čas,
DONČIČ Nenad - proizvodni delavec II. - PC ARGO - delovno razmerje za določen čas,
PODLOGAR Aljaž - pripravnik s VII. stopnjo zahtevnosti -SKUPNE SLUŽBE - delovno razmerje za določen čas,
BERŽAN Mateja - tržna raziskovalka - SKUPNE SLUŽBE -delovno razmerje za nedoločen čas.
Politika kvalitete bo naravnana na projekt ISO 9001 (cer-tifikacija dveh PC in strokovnih služb). Predvidena je vključitev v globalno evropsko usmerjanje kakovosti poslovanja, ki jo omogoča evropska nagrada za kakovost (EQA).
UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI
V	letu 1996 bomo zmanjšali število zaposlenih za 4 % (ukinitev odkupne postaje Središče ob Dravi in obrata Vrhnika). Zaposlovali bomo strokovnjake predvsem na področju trženja in posamezne strokovne profile v okviru proizvodnje. Pristopili bomo k naslednjim projektom:
• projekt upravljanja s človeškimi viri
• kadrovsko informacijski sistem
• nov sistem nagrajevanja
Predvideva se sklenitev podjetniške pogodbe in uskladitev ostalih aktov s statutom delniške družbe. Izobraževanje za vodstvo bo namenjeno predvsem temam iz strateškega trženja in upravljanja s premoženjem ter komuniciranju z javnostmi. Funkcionalno izobraževanje bo opredeljeno v posebnem planu. V sistem izobraževanja bodo vključeni vsi novo zaposleni. Organizacija družbe bo spremenjena predvsem na področju trženja in razvoja. Izdelana bo optimizacija zasedbe delovnih mest po organizacijskih enotah.
Matjaž ČAČOVIČ Generalni direktor
ODŠLI:
GRAVISI Denis, proizvodni delavec II., PC SOLINE,
GERIČ Zvijezdana, proizvodna delavka III., PC ZAČIMBA PAV1ČEVIČ Božana, proizvodna delavka III., PC ZAČIMBA RUZZIER Ana, proizvodna delavka III., PC ZAČIMBA LIPUŠČEK Miroslav, proizvodni delavec I., PC ZAČIMBA MAHNE Karolina, komercialist III. SKUPNE SLUŽBE
BOMBEK Dušan, odkupovalec II., PC ZLATO POLJE, OP SREDIŠČE OB DRAVI
31.3.1996 je bilo v DROGI zaposlenih 698 delavcev, od tega 341 moških in 357 žensk.
V delovnem razmerju za nedoločen čas nas je zaposlenih 628, v delovnem razmerju za določen čas pa 70 delavcev, od tega 9 pripravnikov.
V DROGI HRVATSKA je bilo marca zaposlenih 19 delavcev.
KADROVSKA SLUŽBA
DOGODKI
PREDSTAVLJAMO VAM
TRGOVCI NE SMEMO NIKOLI BITI UŽALJENI
Pričakovala sem vsaj trohico vzvišenosti, vsaj podzavestne samohvale... navsezadnje je g. EDI ŠIBANC zelo uspešen trgovski potnik, kar dokazujejo rezultati njegovega dela.
“Med kolegi vendarle kakšno rečete o vaših izrednih prodajnih dosežkih?” sem potipala.
“Ne, zakaj neki, ni razlogov. TVudim se delati po svojih močeh,in ostali ravno tako. Sam sem skrbel za preobširno področje in sicer Štajersko in Koroško.
S 1.4.1996 smo teren razdelili, tako da bom v bodoče obdeloval Maribor, Slov. Bistrico, Poljčane, Celje, Šentjur in Šmarje. Na ostalem delu terena bo prodajal g. Borut Planinšek, ki je bil do sedaj pospeševalec prodaje.”
Takole je stekel pogovor že z našim osmim trgovskim potnikom, ki vam ga tokrat predstavljamo.
G. EDI SIBANC, krepke postave, gostih rjavih las, z globokim žametnim glasom odgovarja mirno in prepričevalno. Pravi trgovec!
NG: Ste trgovali, tudi preden ste pred šestimi leti prišli v DROGO?
EDI ŠIBANC: Slovenijo in Istro sem oskrboval z izdelki SOKO-ŠTARKA iz Beograda.
Razšli smo se 1989, nenaključno. Poznal sem pok. g. Fabjana, takratnega DROGINEGA potnika, in on me je priporočil...
NG: DROGINI potniki ste tehnično dobro opremljeni z avtomobilom, mobitelom, računalnikom.
DROGA je v vzponu, gotovo tudi po zaslugi te opremljenosti...?
EDI ŠIBANC: Opremljen avtomobil je za trgovskega potnika pomembno osnovno sredstvo, ki nas postavlja v enak položaj - prej potniki nismo imeli vsi enakih avtomobilov in pogojev za delo.
Sicer smo DROGINI trgovski potniki povsod prijazno in spoštljivo sprejeti, kar govori o tem, da je DROGA tradicionalno kvalitetna firma.
NG: Vaš teren je?
EDI ŠIBANC: Specifičen, kakor so prodajni tereni vsepovsod. Vsi so si podobni in obenem različni. Kot sva že omenila, prodajam v Mariboru, Celju, Slovenski Bistrici, Poljčanah, Rogaški Slatini, Šmarju.
NG: Kako je prodajati v Mariboru?
EDI ŠIBANC: Hudo. Maribor je štajersko mesto z malim navdihom Avstrije. Gospodarstvo je, kot je razvidno iz medijev, v zelo slabem položaju. Vse velike firme so v stečaju, ljudje pa na borzi dela z minimalnimi dohodki. Težko je biti med dvema ognjema. Prvi ogenj so mariborski kupci - drugi pa DROGA, ki bi rada veliko prodala.
NG: Konkurenca DROGINIM izdelkom ?
EDI ŠIBANC: Konkurenca je zelo velika - lojalna in nelojalna. Sicer pa gre. Z BARCAFFEJEM smo prepojili celo Štajersko. Največji uspeh s kavo: pred šestimi leti je bila prodaja 300 - 400 ton, lani pa 1.432 ton kave.
Seveda s primerno reklamo in z akcijami.
NG: In s trgovskim potnikom Edijem Šibancem!
Ostaniva še pri BARCAFFEJU! So vendarle tu in tam kakšne pripombice na kvaliteto kave?
EDI ŠIBANC: Kupcem pravim, da je kava kot vino. Obe sta živi in vsaka letina ni letini enaka. Vseh pripomb pa ni možno vedno gladko odpraviti.
Povedal bom, kaj sem doživel pred kratkim.
NG: Glede kave? Kaj pa?
EDI ŠIBANC: Kilogramska cela kava je bila napihnjena in ni imela kontrolnih listkov.
To ne gre. Še posebej je to problematično, če se pojavi pri akcijskih prodajah. Kupci menijo, da jim namenoma prodajamo manj kvalitetno blago.
NG: Kaj menite o reklamiranju? Bi morali vse blagovne znamke bolj “enakovredno”, torej v podobnih medijih in enako pogosto objavljati?
EDI ŠIBANC: Kupca je potrebno konstantno spodbujati. Z reklamo, z informiranjem ravno njega - zadnjega potrošnika in edinega “pravega” kupca, opozarjamo na izdelke, ne glede koliko česa prodamo. Nove izdelke pa moramo še posebej predstavljati.
NG: THOMY, MAGGI? Koliko izdelkov sploh imate v “torbi” naprodaj?
EDI ŠIBANC: Celo DROGINO ponudbo, letos pa še 9 THOMY in 17 MAGGI izdelkov.
NG: Kako kaže prodaja slednjih? MAGGIJA sicer še ni...
EDI ŠIBANC: Seveda je! Na svoj teren sem že uvedel tudi MAGGI.
Vsi moji kupci so ga sprejeli! THOMY pa je tako že v redu stekel.
NG: Rezultati?
EDI ŠIBANC: THOMY V REDU, kot sem dejal, za MAGGI pa je še prezgodaj,
Ni še realnih ocen, ne more jih biti.
(nadaljevanje na strani 7)
PREDSTAVLJAMO VAM
(nadaljevanje s strani 6)
NG: Mislila sem, da ima DROGA program zdravih, to je varovanih živil in da imamo tudi zaradi tega prednosti pred sorodnimi konkurenčnimi firmami. Človek se namreč vrača k zdravi, naravni, čimmanj industrijsko predelani hrani.
Majoneze in instant juhe pa to ravno niso... kaj vi menite o tem?
EDI ŠIBANC: Res mora DROGA ohraniti osnovni program in ga dopolnjevati.
Vendar jaz predlagam kupcu vse tisto, kar mu naša prodajna služba lahko nudi. Saj sem vendar trgovec!
NG: Še o DROGINIH novih izdelkih. Se dovolj pogosto pojavljajo?
EDI ŠIBANC: Ni sile. Zadnje čase je to področje porazdeljeno po PČ. Kakorkoli, pri uvajanju novih izdelkov mora razvoj sodelovati s prodajo. Ne rečem, da bi morali za prav vsak izdelek vprašati, kakšno je mnenje nas
-	potnikov, s prodajno službo pa bi se gotovo morali posvetovati, preden nov izdelek pride na police.
NG: O vsebini ali videzu izdelka?
EDI ŠIBANC: Zadnji sodniki - kupci so glavni za oboje ! Videz mora biti živ prikaz vsebine. Videza klasičnih čajev ne bom nikoli “prebolel”. Veselje pa je stopiti v “štacuno”, ko se od daleč bliska DROGIN sadni čaj. Je razpoznaven namreč.
NG: Na vašem območju imate tudi posebno prodajo. Kaj vi menite o tem?
EDI ŠIBANC: Ko se je začelo, nisem imel nič proti, saj smo se lepo dogovorili kako in kaj. Fantje pa gredo predaleč.
NG: Na potniških konferencah opozarjate na ta problem?
EDI ŠIBANC: Večkrat smo opozorili. Če je taka vizija firme, naj bo, O.K.. Nisem trmast, ne brez kompromisov, a na slednje ne bom več opozarjal.
To bom drugače reševal. Smo pač okrnjena ambasada...
(Opomba : G. Šibanc je s tem menil, da trgovski potniki DROGE na slovenskem trgu niso edini ambasadorji kot jih je imenoval g. Niko Faganel v NG pred nekaj meseci).
NG: O čem se najpogosteje pogovarjate na sestankih potnikov? So kar redni, mesečni?
EDI ŠIBANC: Sestanki so zelo pomembni. So mesečni ali po potrebi. Podajati informacije in mnenja v živo je čisto nekaj drugega kot po telefonu ali pisno.
Takole se posedemo, pogledamo si v oči...
NG: Direktor trženja, g. Adler, ni več nov. Že leto in večje z nami v DROGI. Kako vas vodi, vas obvladuje?
EDI ŠIBANC: V redu! Nimam pripomb. Vse se zelo hitro rešuje, sicer pa on ocenjuje moje delo. Problemov pa tako nikoli ne zmanjka.
NG: Na Štajersko vam blago vozijo DROGINI šoferji iz Portoroža?
EDI ŠIBANC: V glavnem, večje količine. Manjše prihajajo iz Ljubljane - v Ljubljani pa postaja zelo tesno, potrebujemo večje, sodobnejše skladišče.
NG: Vaši kupci najbolj pogrešajo, ko kaj zmanjka, ko se kaj “desortira”?
EDI ŠIBANC: Desortiranost je eden večjih problemov tudi v DROGI. Eden od razlogov za mojo nižjo realizacijo! Moji kupci včasih pogrešajo pašteto, a to ni najhuje, paštete je hitro dovolj. Najbolj mi zmanjkuje začimb.
NG: Začimb? Razlogi so vam znani?
EDI ŠIBANC: Znani in neznani. Začimb ni, skratka.
NG: Že od vaših kolegov smo slišali, da nimate delovnega urnika. Ste kot svobodni umetniki. Delo opravljate kot hoby.
EDI ŠIBANC: V tej svobodi dela, kot pravite, moram imeti in vzdrževati zelo strog red.
Moji kupci vedo, kdaj in kje me dobijo, in to je zame največji delovni red.
NG: Imate sina Alena, srednješolca, fanta od fare (prisostvoval je najinemu pogovoru - mirno, vljudno in z zanimanjem spremljal pogovor, da ti nehote šine skozi glavo: ali so še takšni otroci op.p.), koga sta še pustila doma?
EDI ŠIBANC: Doma imava še mamico, ki dela v bančništvu in Suzano, ki
je starejša od Alena in sodeluje pri de-gustacijah DROGINIH izdelkov. Družina živi z mojim poslom, sicer bi bilo kar hudo !
NG: Kaj pa proste urice, ki jih sicer ni na pretek, a vendarle?
EDI ŠIBANC: Dolgo let sem prepeval v lokalni skupini. A ta ne obstaja več. Žal. Sicer pa ob svojem delu nisem mogel več prepevati. Malo okoli vrta po-brkljam, malo v Zreče zaidemo, na dopust v BOVEC, MAREDO... pa smo končali s prostim časom.
NG: Dislociranosti od firme ne poznate, ne pogrešate bližine sodelavcev, saj ste bili že pred prihodom v DROGO trgovski potnik.
EDI ŠIBANC: Tudi pred prihodom v DROGO sem bil trgovski potnik pa moram reči, da sem se načina dela, ko bi s kom sedel in delal v pisarni, odvadil. Pokličemo se, ob snidenjih si rečemo kakšno lepo besedo, sicer pa nas delo druži preko telefona. Praznike, kot so novo leto, dan žena in podobni, preživljam s svojimi kupci- torej delavno-praznično.
NG: Ste občutljivi na kritike?
EDI ŠIBANC: Pravi trgovci ne smemo biti nikoli užaljeni. Kritike pa delim z dva, torej...
Imam načelo, da si vrat nikoli ne smemo zapirati za seboj, prijatelja težko dobiš, ko ga izgubiš, pa ga več ni.
NG: G. Šibanc! Imate kakšno sporočilo za bralce NAŠEGA GLASU?
EDI ŠIBANC: Imam. DROGOVCI, berite NAŠ GLAS. Je v redu! Informacije so koristne, branje zanimivo.
NG: Najlepša hvala za pogovor in nasvidenje zopet kdaj v Portorožu.
Dragica MEKIŠ
DROGA
PORTOROŽ
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
UPORABA	STATISTIČNIH	METOD
KAKOVOSTI
NAŠ GLAS - TUDI TVOJ GLAS!
S pomočjo statističnih metod uredimo množico podatkov, zbranih v različnih poslovnih procesih. S
statičnimi metodami obdelujemo podatke, ki smo jih dobili z različnimi meritvami v posameznih fazah proizvodnega procesa, v različnih časovnih obdobjih
-	to je statistična kontrola proizvodnega procesa. Z njihovo pomočjo lahko ugotavljamo tudi sposobnost procesov in opreme. Prav tako služijo za ugotavljanje usposobljenosti ljudi, za analizo raznih parametrov v planiranju, prodaji, finančnem poslovanju itd.
Rezultati statističnih metod so podlaga za načrtovanje in izvajanje korektivnih ukrepov in s tem za zagotavljanje kakovosti. Poudariti pa moramo, da statistične metode ne odpravljajo napak, ampak služijo le za hitrejše in objektivnejše odkrivanje in spoznavanje problemov.
Zaradi uporabnosti statističnih metod v poslovnih procesih je bil v DROGI organiziran seminar, na katerem se je 20 udeležencev z različnih področij dela seznanilo z osnovnimi' statičnimi metodami in njihovo uporabnostjo pri delu. Čeprav je bil del seminarja v popoldanskem času, so udeleženci zbrano sledili predavateljema dipl.ing. Dolencu in prof.mat.,dipl.psih. Bobenovi ter zavzeto reševali praktične vaje.
Poleg osnovnih elementov statistike, kot so: urejanje podatkov, srednje vrednosti, mere variacije in porazdelitve podatkov, vzorčenja, korelacije..., smo obravnavali tudi kontrolo proizvodnega procesa in ugotavljanje sposobnosti procesov, indekse sposobnosti procesov itd.
Pobliže smo spoznali tudi 7 tehnik - orodij, ki jih je Japonec Ishikawa, eden izmed velikih mož na področju kakovosti, izbral v namen celovitega obvladovanja kakovosti (pomagajo pri spremljanju, kontroliranju, zagotavljanju in izboljšanju kakovosti v podjetjih). Ta orodja so:
* diagram poteka (flowchart, sinoptik)
* diagram vzrok-posledica (diagram ribje kosti)
* check liste (preverjalni list)
* histogrami
* diagram raztrosa
* pareto analize ( ABC - analize)
* kontrolne karte.
Namen seminarja je bil v tem, da statistične metode,
kjer jih že uporabljamo, izboljšamo in do-polnemo ter da jih začnemo smiselno uporabljati tam, kjer ugotavljamo, da bi bili rezultati uporabni za načrtovanje izboljšav. Kdor se ni udeležil seminarja, pa misli, da so statistične metode uporabne pri njegovem delu, dobi gradivo, ki smo ga prejeli na seminarju, v Službi za kakovost.
Če bo dovolj zainteresiniranih, bomo seminar ponovili v jesenskem času:
IZOBRAŽEVANJE JE SRCE KAKOVOSTI.
Maruška LENARČIČ
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
AVTOMATIZACIJA TUDI VFIZIKALNO-KEMUSKEM LABORATORIJU
ne senzorje - elektrode - za zaznavanje končnih točk titracije. Zato so določitve veliko natančnejše, pa seveda tudi hitrejše, saj se skoraj celotna preskusna metoda izvede avtomatsko.
Pri oblikovanju in preizkušanju novih metod za delo z avtomatskim ti-tratorjem nam je veliko pomagal štipendist Aljoša Muženič. V našem laboratoriju je opravil že drugi mesec obvezne prakse, sicer pa je absolvent kemijske tehnologije. Želimo mu, da bi, po opravljeni diplomi in odsluženem vojaškem roku, našel veliko zadovoljstva tudi kot bodoči DROGIN tehnolog.
Nataša GLADOVIČ
Aljoša določa vsebnost soli v ajvarju z avtomatskim titratorjem
Rutina je pri vsakem delu nadležna in prav je, da jo, kjer se le da, prepuščamo strojem, ki so predvsem hitrejši in katerih delo je mnogokrat tudi natančnejše in ponovljivejše (čeprav imajo tudi stroji svoje slabe dneve). Ena izmed takih laboratorijskih rutinskih analiz so gotovo titracijske metode. Z njimi določamo npr. vsebnosti natrijevega klorida v morski soli, kloridov in kislin v zelenjavnih izdelkih, kloridov in glutaminata v mešanicah začimb, ugotavljamo prisotnost amoniaka ali žveplovega dioksida v živilih,...
Ste že opazovali titracijo? V intenzivno modro obarvano vzorčno raztopino, kapljamo določen reagent. Ko dodamo ravno pravo količino reagenta, vsa preiskovana snov zreagira in vzorčna raztopina se razbarva. Kemiki pravimo, da izvajamo kemijsko reakcijo v prisotnosti barvnega indikatorja. Iz take določitve lahko izračunamo npr. vsebnost dodanega jodida v morski soli. Ko opazujemo razbarvanje intenzivno modre barve, je preskok barve lepo viden, nekoliko težje pa je npr. v primeru spremembe barve iz rumene v oranžno. Če se zgodi, da imamo opraviti z obarvanim vzorcem (paradižnikovi koncentrati, rdeča pesa, ajvar,...), je postopek določitve dolgotrajnejši in zahtevnejši, saj zahteva dodatno predpripravo vzorca. Kdaj nastopi sprememba barve, je mnogokrat zelo subjektivna odločitev analitika in z njo je povezan tudi rezultat analize. Odkar smo letos februarja nabavili avtomatski titrator, pa take odločitve prepuščamo instrumentu, ki uporablja poseb-
Objavljeno v časniku VEČER, dne 13. 4. 1996
V kraljestvu začimb
V hotelu Orel v Mariboru so včeny sklenili akcijo V kraljestvu začimb, ki sta jo pripravila naš časnik v sodelovanju s tovarno Droga iz Portoroža. N;y spomnimo, da je Droga v našem časniku pred kratkim predstavila 18 začimb, po predstavitvi pa je v nagradni igri pozvala bralce, vešče kuhe, da pripravno recepte za pripravo štajerske kisle juhe, krvavic in bograča.
Bralci so poslali 3367 receptov in med njimi je posebna ko-inisija, v kateri so bili kuharska mojstra Matjaž Pozderc iz Gorenjske in Konrad I*urgaj iz hotela Orel ter predstavnica našega časnika, izbrala najboljše recepte zn vsako vrsto jedi. Droga Portorož je izbrane včeraj bogato nagradila. (sl)
Posnetek: Janko Kath
NOVI OBRAZI
V
MATEJA BERZAN: "Novo in zanimivo delo, navdušena sem!"
Med novimi prijaznimi obrazi DROGE je tudi Matejin. Mateja Beržan se je prijavila na DROGIN razpis tržne raziskovalke v marketingu inv letošnjem marcu 96 postala članica našega kolektiva.
Rodila se je 02. 02. 1969 v Kopru. Osnovno šolo in Ekonomsko srednjo šolo je obiskovala in zaključila v Kopru. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani na Ekonomski fakulteti, smer marketing-trženje. Po zaključenem študiju seje za določen čas zaposlila v Intereuropi d.d. Koper, kjer je bila tudi na praksi med študijem. Zaposlitev v Intereuropi je bila sicer prva Matejina uradna zaposlitev, ne pa prva delovna izkušnja. Te je Mateja nabirala že od osnovne šole dalje: za Mehanotehniko iz Izole je sestavljala igrače, prodajala je karte
za tombolo, v času počitnic na srednji šoli je delala v Cimosu, v Tomosu in tudi v Luki Koper. Med študijem je preko Študentskega servisa delala na Inštitutu za družbene vede v Ljubljani kjer je izvajala ankete “Slovensko javno mnenje”.
Čas študija in dela si je Mateja popestrila s potovanji. Omislila si je tudi zanimivo potovanje z Interrai-lom-mednarodno železnico- po Evropi.
Mateja živi v Kopru, v Semedeli. Rada smuča, plava in pleše. Izredno je navdušena nad svojo novo zaposlitvijo in ravnotako nad sodelavci (upam, daje navdušenje iskreno, saj je med Matejinimi ožjimi sodelavci tudi moja malenkost). Vse ji je novo in zanimivo. Z izrednim zanimanjem obiskuje PC-je in spoznava njihove dejavnosti. Jezi jo le to, da spoznavanje firme z dolgoletno tradicijo rabi svoj čas, ki bo verjetno nekoliko daljši, kot bi sama želela. Dobrodošla, Mateja ! Želimo ti veliko uspeha pri delu.
Majda VLAČIČ
NISO NAS POZABILI
NAŠEMU GLASU se je s prijaznim pismom zopet oglasil g. Ilija Preočanin, trgovski potnik DROGE v pokoju.
Preberite, saj prijaznih besed ni nikoli preveč, pa tudi pogosto jih, žal, ne slišimo.
G. Iliji hvala za tople besede, predvsem pa naše iskrene želje, "da ga zdravje dobro služi".
UREDNIŠTVO
Poštovani i cijenjeno Uredništvo !
Najprije Vam se najtoplije i najsrdačnije zahvaljujem što ste objavili moje pismo u cjelosti u našem listu “Naš glas”.
Nemogu vam opisat koliko ste sreče
i	zadovoljstva unjeli mojoj duši, mom životu i mojoj cijeloj porodici. Ja sam
bio srečan i zadovoljan da ste prenjeli samo moje iskrene pozdrave i želje za sve moje prijatelje iz naše
drage “DROGE”, ali kada ste vi napravili veoma human gest i prenjeli, objavili, moje pismo meni ostaje da vam se svima mnogo, mnogo ZAHVALIM, pa iako mi je zdravlje malo popustilo ovim gestom vašim
dali ste mi novu tarapiju i meni se zdravlje popravilo!
Dužan sam i jedno izvinjenje jer sam moj dopis naznačio na ime urednice Gdje Požar, ni jesam znao za izmjene, molim Vas da mi oprostite, a ja vas sve jednako volim i mno-go-mnogo poštujem !
Želim vam da nas u svakom narednom broju obavještavate o sve ljepšim
i	ljepšim dogadjajima, uspjesima i dostignučima u čitavom radu naše drage “DROGE”.
Vama svima svako dobro i sreču a najviše dobrog zdravlja!
Veliko HVALA, vaš Ilija!
SEJEM
ALPE-ADRIA KULINARIKA od 1. do 6. aprila 1996
Sejem ALPE ADRIA-KULINARIKA je mednarodni sejem prehrane, opreme za gostinstvo in gospodinjstvo ter opreme trgovin. Sejem seje kot najmlajši potomec tradicionalnega sejma Alpe Adria, ki ga sicer poznamo že trideset let, letos predstavil prvič.
Predstavitev sveta kulinarike kot samostojne sejemske prireditve so pogojevali visoko razvita prehrambena kultura Slovencev, turizem z vse bolj kakovostno gostinsko ponudbo ter razvita domača prehrambena industrija.
Sejem ALPE ADRIA-KULINARIKA je namenjen trgovcem, gostincem in poslovnežem, prav tako pa tudi široki skupini poznavalcev in ljubiteljev kakovostne prehrane ter vsem uporabnikom pripomočkov za njeno pripravo in serviranje doma.
Sejem se razsteza na 8000 m2 bruto razstavnih površin. Na tej površini seje letos predstavilo 347 razstavljalcev iz 17 držav. Razstavni program so sestavljali salon prehrane, salon gostinske opreme in opreme za hotele ter salon bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in opreme za gospodinjstvo. Nekateri med njimi so se združili in se predstavili pod skupno streho. Najbolj zastopano pa je bilo področje prehrane. Predstavitve razstavljalcev so popestrile številne spremljajoče aktivnosti: predavanja, srečanja, glasbene točke in neštete degustacije specialitet in dobrot. Marsikatero dobroto in razstavljeni izdelek je bilo moč kupiti po ugodnih, sejemskih cenah.
Sejem si je v tednu dni ogledalo več kot 30.000 obiskovalcev.
DROGA d.d.Portorož je bila v salonu prehrane med največjimi. Na svojem (cca 100m2) velikem razstavnem prostoru je predstavljala vse svoje proizvode, vključno s proizvodi blagovne znamke THOMY in MAGGI. Nekoliko večji poudarek je bil dan rižu in mlevskim proizvodom, ki jih je bilo možno degustirati. Obiskovalci so lahko degustirali tudi DROGINO kavo in čaje.
Razstavni prostor smo opremili s solinarskimi elementi in tako opom-	Dogajanja na sejmišču smo 03.04.1996 popestrili s posebnim progra-
nili obiskovalce na 700-letno tradicijo DROGE.	mom. Program je povezoval Stojan A UER, sodeloval pa je tudi “njegov
čarovnik” Dani.
Gost programa (03.04.96) je bila tudi ženska A-SMUČARSKA RE-	DROGIN show-program si je težko zamišljati brez Andreja Šifrerja.
PREZENTANCA z direktorjem Tonetom Vogrincem na čelu.
LETOVANJE
RAZPIS
za letovanje v počitniških stanovanjih in prikolicah v poletni sezoni od 1.6.1996 - 31.10.1996 zaposlenih v DROGI PORTOROŽ
POČITNIŠKA STANOVANJA
Kaninska vas, Bovec
Dve počitniški stanovanji s 6 ležišči	- dnevna	cena	23	DEM
Tri počitniška stanovanja s 4 ležišči	- dnevna	cena	20	DEM
Mareda pri Novemgradu, Hrvaška
Hi počitniška stanovanja s 5 ležišči	- dnevna	cena	23	DEM
Lopari - Mali Lošinj, Hrvaška
Tft počitniška stanovanja s 7 ležišči	- dnevna	cena	23	DEM
BIVALNE PRIKOLICE
Avtocamp Gozd Martuljek pri Kranjski Gori
Ena bivalna prikolica s 4 ležišči	-	dnevna cena 20 DEM
Avtocamp Šobec pri Bledu
Ena bivalna prikolica s 4 ležišči	-	dnevna cena 20 DEM
OPOMBA: V prikolici v GOZD MARTULJKU lahko letujemo v času od 1. 7. 96 - 31. 8. 96, v prikolici v avtocampu ŠOBEC pa v času od 1. 5. 96 - 30. 9. 96
Vsi, ki želite koristiti navedena počitniška stanovanja ali prikolico (ali oboje), izpolnite obrazec PRIJAVA ZA LETOVANJE, ki ga dobite v tajništvu profitnega centra ali pri tajnicah v skupnih strokovnih in štabnih službah DROGE PORTOROŽ.
ROK ZA DOSTAVO IZPOLNJENEGA OBRAZCA: 15. 5.1996
Prijavnice pošljite pravočasno na naslov:
DROGA d.d.
KSS - počitnikovanje 6320 Portorož
Komisija za družbeni standard bo prijave obdelala in objavila PREDLOG razporeda do 25. 5.1996.
LETOS VMAREDI ŠE LEPŠE!
V	Maredi pri Novemgradu v R Hrvaški imamo tri apartmaje s šestimi ležišči. Apartmaji so dvosobni, tako spalnica kot dnevna soba imata še majhen balkon.
Pred nekaj tedni smo vse tri apartmaje “prepustili” firmi UKIB iz Umaga, da jih temeljito prenovi. O tej nameri smo bralce NAŠEGA GLASU seznanili že lansko leto.
Nekateri se spominjate tudi pripomb, ki so jih posredovali posamezni letovalci. In kaj bo novega v MAREDI? Talne obloge, svetila, zavese, sedežne garniture, ležišča... razen kuhinjske opreme bo vse novo. V kuhinji pa bomo zamenjali posodo.
Osnovne barve, tla, stene in pohištvo bodo v svetlih barvah, saj je to za vroča poletja najbolj primerno. Poskrbeli pa bomo tudi za dopolnitve, to je zavese, slike, sedežne garniture. Vsa ta oprema bo pisanih, toplih barv, kar se za mediteransko podnebje tudi spodobi!
Sicer pa vabimo vse ljubitelje MARE-DE in tiste, ki to želite šele postati, da nam posredujete svoje želje.
* * *
Turistično naselje MAREDA leži na zahodni obali ISTRE. Leži med Uma-
gom in Novimgradom. Oddaljeno je 5 km od Novigrada, 9 km od Umaga in 20 km od Poreča. Od Reke je oddaljeno 120 km, in od Ljubljane pa 140 km. Ožje naselje obdajajo razkošno istrsko rastlinje, vinogradi in sadovnjaki. MAREDA je nesposredno povezana z znano Dajlo.
V	MAREDO pridete po cesti, ki vodi v Novigrad oz. Umag. Naša dva apartmaja sta levo ob prihodu in sicer v bloku 5, stanovanji št. 304 in 305. Tretji apartma pa najdete na levi od recepcije v bloku 8, stanovanje 122.
Vsa ostala navodila seveda prejmete z NAPOTNICO, preden odidete v MAREDO na letovanje.
VABIMO VAS NA LETOVANJE
Ni še prezgodaj, da začnemo razmišljati o letnem dopustu.
Čas dopustov se namreč hitro bliža. In, da nam je letni oddih nujno potreben, že vemo.
O tem, da gaje lepo in koristno preživeti kjerkoli izven domačih sten, smo pisali že lansko leto.
Objavljamo RAZPIS, torej vabimo vas, da čimprej izpolnite PRIJAVNICO in jo dostavite v tajništvo PČ ali skupnih služb ali kar v kadrovsko službo. Prijavnice dobite kjerkoli v tajništvih. Vse ostalo bo potekalo po ustaljenem vrstnem redu: prijavnica, razpored, pritožbe, in končno DOPUST!
Posebej vabimo vse tiste, ki bi želeli letos svoj dopust ali del dopusta preživeti v toplicah, da nam svoje želje sporočite čimprej. S tovarno akumulatorjev RUDNIK MEŽICA, smo v dogovoru (tako kot že lansko leto), da si izmenjavamo toplice v BANOVCIH z apartmaji v MAREDI, v kolikor bomo imeli proste termine. Smiselno je tudi, da se prijavite za MAREDO in vam naknadno organiziramo izmenjavo s katerim od zaposlenih v RUDNIKU MEŽICA. Vaše želje pričakujemo na PRIJAVNICI, lahko pa svoje želje tudi telefonsko sporočite v kadrovsko službo.
Dragica MEKIŠ
INTERNET
KAKO PISMA SHRANITI VFOLDERJE - MAPE
Zadnjič smo rekli, da če želimo pismo shraniti, je najbolje, da ga spravimo v folderje oziroma mape. Fol-derje najdemo pod menujem File, skrivajo pa se za opisom Mail folders.
S klikom na to opcijo (“krajšnica” pa je Ctrl+L) se odpre okno Folders, ki zgleda približno takole:
E
Ellc Edit Addre«»e» Wlndow Fflldcrc
m
Help
K fl O EB i « # X *0 0* *H B* & f
Paname Dalete
Copies to Mlf D Jon D Junk D Mam folder D Nestle
D pr+Tm
D Sy*tem
n Tehnične infonnicij*
D Unilev«rrMetrchdep«itmnt
Pibii <F1> I« hdp
SONJA.ULRIII on ZAČIMBA
pisma oziroma sporočila iz Main folderja, dvakrat preverite, daje resnično osvetljen naslov pisma, ki ga želite brisati, da ne bi po pomoti brisali celotni Main folder. Brisanje tega folderja namreč povzroči napako, elektronska pošta pa ne bo več delovala. Tbrej, vse lastno kreirane folderje lahko po mili volji brišete, če jih ne potrebujete več, le Main folderja ne smete brisati.
Ko preberete New mail (novo pismo), se morate odločiti, kaj storiti z njim.
EHc Edit AddresacB ffilndow Beadcr
_______________________________Help
VflBB S »»Pl X *0 0* »B B» a f
Kot vidite, sije uporabnica Sonja.Ulrih on Začimba kreirala kar nekaj folderjev, kamor spravlja pisma, ki se ji zdijo pomembna. Vi pa si morate svoje folderje kreirati. To storimo tako, da dvojno kliknemo na gumb “New”, nakar se na zaslonu prikaže okno, ki nas vpraša za ime mape. V vrstico, kjer nam kurzor že utripa, vpišemo ime, ki ga želimo dati mapi, ter kliknemo gumbek OK. V oknu Folders se bo izpisalo ime novo kreiranega folderja. Ostale možnosti, ki nam jih ponuja to okno, so še, da obstoječi folder preimenujemo (Rename), to nam omogoči prvi gumb v oknu. Folder lahko zbrišemo s klikom na drugi gumb (Delete), na katerem je narisan smetnjak. S klikom na zadnji gumb (Open), pa dobimo seznam pisem, ki so spravljena v tem folderju. na, le-tega, Če želimo izbrano pismo spet prebrati, ga z dvojnim klikom prikličemo na zaslon.
Po defaultu imate v tem oknu vsi folder z imenom Main folder, kamor se avtomatično “spravijo” pisma, ki ste jih že prebrali, a jih niste spravili v kateri izmed folderjev, ki so vam na voljo. Opozorila bi Vas, da vsakih nekaj mesecev odprete Main folder ter preverite, ali res potrebujete vsa sporočila, ki so se avtomatično spravila v ta folder. Če jih ne potrebujete, jih izbrišite (s klikom na miško pismo osvetlite ter s klikom na gumb Delete izbrišete), saj vam po nepotrebnem “polnijo” poštni predal, velikost oziroma spomin predala, ki Vam je dodeljen, pa je omejen (na 500K). Še dodatno opozorilo; ko brišete
|From
Orgarizatiorr
Ta
Dale tent
Subjact
Rot*.
Alenka KOIARIC
Attachment Delete
Eli; -»Sl*	fSSil	EH&	TNe**
“Alenka KOLARIČ" <AlENKA.KOLAfllC@drao»«> DROGA Potlocoz *ornaulrh@droga.ti Fi 13 M« 199611:33:32 ♦0010 Test
Sendrepfy to:	alenka.kolaiic@drogA*i
Prior*/.	normal
Pozdraven«.
To je le tetino »poročilo, ce e-mail deluie.
Alenka KOLARIČ DROGA Porto««
Tet 386 66 73-095 Fa» 386 66 746 779
tt
51
Pie»» <F1> loi help
SONJA.ULRIH on ZAČIMBA
Na voljo imamo več opcij: s klikom na prvi gumb lahko na pismo odgovorimo (Reply),
s klikom na drugi gumb to pismo pošljemo še komu (Fonvard), s klikom na tretji gumb pa pismo “premaknemo” (Move) oziroma spravimo v mapo. Ko kliknemo na ta gumb, se nam prikaže seznam folderjev, na vrhu pa piše “Select a folder”, kar pomeni izberite folder, kamor želite pismo shraniti. Z dvojnim klikom na ta gumb se pismo prenese v ta folder.
		rVHHHHHKrTIT*			0 °P«n
D	Coples to self	v	1/0		
D D	Jon Junk		2/0		g) New
D D	Main folder Nestle		3/0 4/0		0 Special
D	pr+rm		2/0		Rename
D	System		5/0		
CD Tehnične informacije					UJJ Delete
D	Unilever research department		6/0		
D	Vojko		1/0	♦	X Cancel
(nadaljevanje na strani 14)
INTERNET
(nadaljevanje s strani 13)
Če želimo na pismo, odgovoriti, to storimo tako, da izberemo prvo opcijo Reply. S klikom na gumb se prikaže okno Reply options
Okno nam nudi različne možnosti pri odgovarjanju. S klikom z miško v kvadratke določimo opcije, ki nam ustrezajo. Če je v kvadratku kljukica, pomeni, daje opcija aktivna, torej da se bo izvršila. Možnosti pri odgovarjanju so:
• da kopirate originalno polje, komu je pismo bilo po slano v vednost (kvadratek 1)
• da odgovorite vsem izvirnim naslovnikom (kvadratek 2)
• da kopirate original pisma v odgovor (kvadratek 3)
• da originalno pismo “komentirate” (kvadratek 4)
Komentirano pismo zgleda takole:
E_____________________
Pie Edit &ddrc8»c« Wlndow Mcaiage
K Ss a ea i 0* » Pl
m
Help
Edlio«
S]
AHMh
0
SpteUl
GlU
Stnd
Ta:
Subj:
Cc
alenka.fcolarlcfldroga.sl j
x *o o* *h a> & f
F1
Conflrm reading Confirm delivery
Copy self Urgent
Fncrypt...
No signature
. D*» Tu*.KAf<tm««i40>OOn i Sub)»o< l»it
> R*j4mo alankaloUitoedfo?« sl
> P'*oi*y notmal
• So*«*. I*f poidrav.	pttmo
■ Atef*a KOLARIČ	I.IM4U	73 0«
DROGA Porto< 01	r»cKlU	741779
■ SLOVEVIA	E mil	U
XE
Piets <F1> fot Help
SONJA ULRIH on ZAČIMBA
Program bo avtomatično izpolnil vrstico To: in bo napisal ime uporabnika, prav tako bo v drugi vrstici avtomatično napisal tudi naslov pisma, ki ga ja dal naslovnik, in napisal
Re: test (reje okrajšava za angleško besedo “regarding”, kar pomeni “v zvezi z”)
Kopiral bo tudi originalno pismo in sicer s headerjem oziroma z glavo pisma vred (to je prvih pet vrstic pisma), tekstom pisma in podpisom. Originalno pismo bo označil tako, da bo pred vsako kopirano vrstico znak >, tako da originalno pismo lahko ločimo od pisma, ki ga mi napišemo.
V zgornjem primeru je torej Alenka.Kolaric poslala pismo, v kateremu je pisalo >“Sonja lep pozdrav, to je testno pismo”.
Sonja.Ulrih pa je odgovorila z opcijo Reply in kopirala ter “komentirala” originalno pismo, Alenki.Kolarič pa je odgovorila “Najlepsa hvala za tvojo pomoč. Lep pozdrav tudi tebi.”
Navada v Cyberspace-u je, da originalno pismo kopiramo, ga označimo kot komentirano pismo, vmes ali pa spodaj pa podamo lastne komentarje. Seveda pa to ni nujno.
Tako, toliko za danes, drugič pa si bomo ogledali pošiljanje kot Attachment.
Sonja ULRIH
JUBILANTI
V LETOŠNJEM APRILU IMAMO V DROGI SAMO ENO JUBILANTKO IN TO JE
gospa
NEŽKA ŠEKORANJA iz PC ZAČIMBA, ki praznuje 30 letni delovni jubilej in je celo delovno dobo oddelala v ZAČIMBI!
SODELAVKI ČESTITAMO OB OKROGLI ŠTEVILKI DELOVNE DOBE
*	* *
(Višina jubilejne nagrade za MAREC izplačilo v aprilu 1996:
-za 30 let delovne dobe 71.782,00 SIT)
Kadrovska služba
FINANČNI KOTIČEK
KAJ SO VREDNOSTNI PAPIRJI?
V	prejšnji številki Našega glasu, smo pojasnili nekatere aktualne pojme, povezane s skupščino delničarjev DROGE d.d., ki seje odvijala 27. marca. Verjetno že vsi veste, toda vseeno naj za tiste, ki so to preslišali, ponovimo, da bodo vsi DROGINI delničarji v kratkem prejeli dividende v višini dobrih 500 tolarjev na delnico. Koliko bo dobil posameznik, si lahko izračunate sami.
Tliko so vsi, ki so bili mnenja, daje certifikat ničvreden kos papirja, ostali brez protiargumentov...Spomnimo se, da se je na skupščini delil dobiček za poslovni leti 1993 in 1994. To pa pomeni, da bo v letošnjem letu še skupščina delničarjev za poslovno leto 1995, na kateri se bo med ostalim ponovno delil dobiček. Le-tega pa smo v poslovnem letu 1995 ustvarili več kot v letih 1993 in 1994 skupaj! Tako lahko v drugi polovici leta delničarji DROGE ponovno pričakujemo dividende v približno enaki velikosti, kot jih bomo dobili v kratkem. Alije še vedno kje kdo, ki si upa trditi, da je bil certifikat ničvreden kos papirja in da se ne izplača biti delničar družbe DROGA d.d.?!
Ker je v človeški naravi, da se ljudje bojimo in zavračamo vse stvari, ki jih ne poznamo in ne razumemo, smo se odločili, da bomo z razlaganjem finančnih in borznih pojmov poskusili odpraviti vsaj del teh strahov in zavračanj. Začeli bomo prav na začetku in upamo, da bomo mesec za mesecem premagovali ovire, kajti pojmi, kot so vrednostni papirji, borza, dividende, dobiček, tveganje..., bodo tudi pri nas zelo kmalu postali del vsakdanje stvarnosti, kot so nekoč že bili.
KAJ SO VREDNOSTNI PAPIRJI?
Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. Kdo je zakoniti imetnik, je odvisno od tega, ali se vrednostni papir glasi na ime ali na prinosnika. Pri imenskem vrednostnem papirju lahko pravice, ki iz njega izhajajo, uveljavlja le fizična ali pravna oseba, navedena na listini. Prenos takšnega vrednostnega papirja se opravi z indosamentom (pisna izjava na hrbtni strani), vrednostni papir na prinosnika pa se prenaša z izročitvijo. Zaradi takšnega načina prenosa je
prometnost vrednostnih papirjev na prenosnika precej večja od prometnosti imenskih vrednostnih papirjev. Vrednostne papirje po roku zapadlosti delimo na dolgoročne in na kratkoročne (rok zapadlosti do enega leta). Med kratkoročne, ki jih poznamo tudi pri nas, štejemo blagajniške zapise in komercialne zapise. Za trgovanje na borzah vrednostnih papirjev pa so primerni predvsem dolgoročni vrednostni papirji. Le-te lahko razvrstimo v tri glavne skupine:
1. lastniški vrednostni papirji (delnice)
2. dolžniški vrednostni papirji (obveznice)
3. izvedeni vrednostni papirji (opcije)
Tako, za začetek naj bo dovolj. Prihodnjič pa bomo razložili, kaj so kratkoročni vrednostni papirji.
Aleš ŠKRABA
ZDRAVSTVENE IZKAZNICE
V	zvezi s potrjevanjem zdravstvenih izkaznic nas je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvestil kako morajo biti urejene zdravstvene izkaznice, da pri uveljavljanju zdravstvenih storitev zavarovanih oseb ne bo prihajalo do nesporazumov.
Navodilo se glasi:
Ko zaposlena oseba ali po njej zavarovan družinski član uveljavlja zdravstveno storitev, izkazuje obstoj zavarovanja s POTRJENO zdravstveno izkaznico. Po prvem odstavku 278. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ta potrditev ne sme biti starejša od 30 dni. V primeru, daje potrditev starejša od navedenega roka, je oseba SAMOPLAČNIK ZDRAVSTVENIH STORITEV
Kadrovska služba
KNJIŽNE NO VOS TI
Carina. Carinski sistemi.
IZVEDBENI PREDPISI k novemu carinskemu zakonu s komentarjem, Ljubljana, PRIMATH, 1996
Strokoven in obsežen priročnik je uporabno in logično nadaljevanje Carinskega zakona s komentarjem, s katerim predstavljata zaokroženo celoto. Priročnik vsebuje podzakonske akte, besedila vseh uredb in besedila vseh pravilnikov za izvajanje carinskega zakona ter podroben in obsežen komentar k posameznim vsebinskim sklopom.
Civilno pravo. Pogodbe. Dogovori. Odškodnina.
DENARNA odškodnina za nepremo-ženjsko škodo, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1995
Namen denarne odškodnine za nepre-moženjsko škodo je doseči določeno odškodovančevo zadoščenje, kar mora biti sorazmerno odškodovančevemu prikrajšanju, hkrati pa mora biti prisojeni znesek vpet v širše družbene okvire. Prav predstavitvi razmerij med odškodninami za premoženjsko škodo, oblikovanih v odškodninskih primerih, obravnavanih na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča RS, je namenjena ta publikacija.
ZAVAROVANJE in utrditev obveznosti, 1. natis, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1995 (Zbirka Pravna praksa)
Namen knjige je čim popolnejša predstavitev možnosti, ki jih pravni sistem ponuja upnikom, da se zavarujejo pred tveganjem neizpolnitve obveznosti. Tisti, ki izpolni kot prvi svoje obveznosti, išče zagotovila, da bo tudi druga izpolnitev pravočasna. Temu namenu služijo oblike zavarovanja in utrditev.
Higiena prehrane. Fizikalna terapija.
CARPER, Jean: HRANA - čudežno zdravilo, Ljubljana, EWO, 1995
Vpliv hrane, ki jo vsak dan uživamo, je lahko blagodejen, lahko pa tudi moteč, saj povzroča nastajanje raznih bolezni. Knjiga predstavlja najnovejša spoznanja o zdravilni moči hrane, starodavna vedenja o prehranjevanju ter rezultate raziskav inštitutov z vseh koncev sveta, kako izkoristiti zdravilno moč hrane za preprečevanje, oziroma lajšanje bolezni.
Voderye in organizacija poslovanja.
TEMELJNI pojmi. Manager: abeceda praktičnega managementa, Ljubljana, DZS, 1994
Knjižica je jedrnat prikaz vsega tistega, kar zahteva praktični management. Razdeljena je na tri dele. Prvi del sestavljajo eseji o problemih z identifikacijo managementa. Drugi del je abecedni seznam najpomembnejših izrazov, kijih managerji uporabljajo v vsakdanjem delavniku. Dodatki v tretjem delu knjige so informacije v obliki tabelarnih podatkov in dveh primerjalnih slovarčkov, nemško-angleško-slovenske-ga in francosko-angleško-slovenskega.
TEMELJNI pojmi. MBA: osnove mana-gementskega razmišljanja in abeceda teorije, Ljubljana, DZS, 1994
Priročna knjižica jasno opredeljuje osnove in teorijo managementa. Vsebuje informacije o nekaterih vprašanjih, ki sijih pogosto zastavljajo managerji. Drugi del je abeceda misli in idej o managementu. TVetji del vsebuje širok spisek preglednic, posebnosti in dodatkov s koristnimi informacijami.
INCOTERMS 1990 - mednarodni trgovinski termini s pojasnili in komentarji, Ljubljana; Center Marketing Int., 1991
Mednarodni trgovinski termini “INCOTERMS” so postali nepogrešljiv del v zunanjetrgovinskem poslovanju. Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu, ki “IN-COTERMS” izdaja, jih je v veliki meri spremenila in prilagodila vse bolj razširjeni elektronski izmenjavi podatkov v mednarodni trgovini. Glavni namen mednarodnih trgovinskih terminov je zmanjšanje razlik oz. izognitev različnosti poslovanja, ki izvira iz različnih tolmačenj in pojmovanj pri medsebojnem definiranju odgovornosti v kupoprodajnih pogodbah.
Korespondenca. Poslovno dopisovanje. KUNAVER, Dušica: SESTAVLJAM angle-
ško in slovensko poslovno pismo, Ljubljana, samozaložba, 1995 (Zbirka Angleščina po mavrični bližnjici)
Poslovno pismo je nekakšna sestavljanka iz določenih, v poslovnem svetu sprejetih vzorcev stavkov in fraz. Zunanjetrgovinski korespondent mora te vzorce poznati in jih uporabljati kot nekak “gradbeni material”. Poslovno pismo ne pomeni le poslovnega sporočanja, je tudi svojstveno ogledalo poslovnega sveta. Je spričevalo, ki govori o poslovni ravni podjetja ali tovarne, govori o znanju, oliki, taktnosti in o sposobnosti ljudi, ki sklepajo posle.
Ekonomika podjetja. Stroški.
REBERNIK, Marjan: EKONOMIKA podjetja, 2.izd., Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1995
Umeščanje slovenske ekonomske znanosti v sodobne svetovne tokove je zahtevalo posamezne dopolnitve in nekatere vsebinske spremembe tudi v poučevanju ekonomike podjetja. Ekonomika podjetja proučuje ves tisti del ekonomske stvarnosti, ki se neposredno ali posredno nanaša na podjetje in na zakonitosti njegovega delovanja in obnašanja in je ni mogoče razložiti brez osnovnega vpogleda v teorijo firme, teorijo povpraševanja, teorijo proizvodnje in teorijo stroškov. Številni praktični primeri so namenjeni podjetnikom in poslovnim ljudem, s pomočjo katerih postane obravnavana tvarina jasnejša.
Prodaja. Razpečevanje. Promet.
CHASTON, lan: CUSTOMER - focused marketing , London, McGraw-Hill, 1993 (Marketing for professionals Series)
Med marketinškimi managerji narašča potreba po tem, da starejšemu managementu prikažejo, kako podjetje pridobiva z vzpostavljanjem tesnejšega odnosa s potrošnikom (orientacija k potrošniku bi morala imeti v podjetjih mnogo večji pomen). Tb je mogoče dosegati s prirejenimi marketinškimi strategijami in razvojem izdelkov. Zajetje širok izbor študij, primerov z različnih področij. Ponujena je množica strateških orodij za načrtovanje, s katerimi si lahko managerji zagotovijo, da vsi elementi marketing mixa prispevajo k zadovoljitvi potrošnika.
Alenka KUBIK
KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI
Draga Kunigunda, pišem ti v imenu skupine sodelavcev. Radi bi šli na junijski DROGIN izlet v Barcelono, a glede na naše osebne dohodke je cena daleč previsoka, kljub obročnemu odplačevanju. Zakaj ne bi šli kam bliže? Ceneje bi bilo in vsem dosegljivo.
Skupina iz proizvodnje
Mogoče so organizatorji zavohali, da bo višina regresa za dopust komaj zadoščala za tri dni, pa so hoteli vsaj te tri dni narediti malo bolj elegantne.
*	* *
Draga Kunigunda, v času stavke zdravnikov sem zbolel in moral vzeti tri dni rednega namesto bolniškega dopusta. Ali to pomeni, da mi bodo za ta čas povrnili stroške zdravstvenega zavarovanja?
Nujen primer
Ne bodo ti jih povrnili; upoštevali jih bodo za tisti bolniški dopust, ki si ga dobil lani zaradi trgatve.
*	* *
Draga Kunigunda, bliža se 1. maj, pa sem se ob tej priliki domislil, da te vprašam, če je še vedno v modi parola “delu čast in
SMO MALI IN VELIKI UUDJE
Sestanek uredniškega odbora našega glasila. Pogovor se zasuka na večne pritožbe bralcev, češ da pogrešajo pisanje o malem človeku (mimogrede: nobeden od nezadovoljnežev nam do danes ni poslal članka, novice ali pesmice o malem človeku, kljub temu da vztrajno vabimo k sodelovanju vse, ki imajo kaj novega, zanimivega povedati). Pa smo rešetali predloge in zamisli, kako bi to reč izpeljali. Najbolj “cool” je bil vsekakor predlog kolege Rusjana:
“Najbolje bo, ako odpremo rubriko o Lilipu-tancih, da ne bomo pisali samo o Guliveijih!”
Sonja POŽAR
oblast” (glede na to, da so se časi spremenili).
Starokopiten
Še vedno je v modi, le malo so jo prilagodili spremenjenim časom. Zdaj se glasi takole: delu čast, oblast pa tistim, ki bogatijo na račun dela drugih.
*	* *
Draga Kunigunda, sem slišal, da nisi ravno ateist, pa mi zato ne zameri, če te kar naravnost vprašam: ali boš na prihodnjih volitvah dala svoj glas klerikalcem?
Čenča
Ne bom! Sem namreč opazila, da ima zadnje čase njihov stari šef tam zgoraj manj besede na tem svetu kot pa njegov prekaljeni politični nasprotnik iz temačnih globin!
*	* *
Draga Kunigunda, imamo novega šefa, kije prepričan, da bo delo v oddelku šele zdaj krenilo v pravo smer. Kako naj mu dopovemo, da nam, starim mačkom, ne more povedati nič novega?
Eden v imenu ducata
Nerešljiv in brezupen primer. Niti ne poizkušajte ga prepričati o čemerko-
li, kajti to bi bilo tako, kot če bi na DROGINIH seminaijih hoteli predavatelje prepričati o tem, daje bila DROGA uspešna že davno prej, pre-dno soji križali pot!
*	* *
Draga Kunigunda,
ali bo višina regresa za dpoust
zadoščala, da bom lahko peljal mojo
štiričlansko družino za en teden v
letovišče?
Sanjač
Lahko jo boš peljal tja in pripeljal nazaj, vprašanje je le, od česa boste živeli en teden v letovišču.
ARGOMAIL
Imamo veliko načinov pošiljanja sporočil: telefon, teleks, faks, air mail, e-mail...
In je tudi ARGO MAIL, ki izgleda takole: Glas iz prvega nadstropja - Milorad, prišel je faks! Pridi pod okno!
Zemeljska privlačnost opravi svoje; če je bu-ija, so motnje na liniji.
ARGO MAIL je brez številke, brez napeljave, vzdrževanje je nepotrebno, ni stroškov...
NAJ ŽIVI ARGO MAIL!
Datja KORČE- PAVLIČ
ANEKDOTI Z NAŠEGA ZELJNIMA
DROGA SKI OPEN
POMEMBNO JE DRUŽENJE ZAPOSLENIH
Kljub zelo dolgi in s snegom radodarni zimi smo imeli veliko sreče, da smo lahko izpeljali tekmovanje v veleslalomu. Marca je namreč odjuga naredila svoje in belo opojnost spremenila v brozgo. Seveda nas te razmere niso odvrnile od velike želje po dokazovanju smučarskih veščin.
V	Podkorenu, kjer so snežne razmere zagotavljale pripravo veleslalomske proge, smo 23. marca izvedli tekmovanje - DROGA SKI OPEN, katerega seje udeležilo 10 tekmovalk in 24 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo zelo napeto in izenačeno. Velika želja po čimboljšem rezultatu oz. uvrstitvi, pa je botrovala tudi nekaterim odstopom, ki so spremenili lestvico pričakovanih rezultatov.
Dosežen je bil tudi glavni namen tega dne: spoznavanje in druženje zaposlenih v družbi DROGA d.d. To se je najbolje videlo in čutilo v tretjem teku - ob družabnem srečanju s podelitvijo nagrad najboljšim in najbolj vztrajnim.
Vse člane kolektiva vabimo, da se opogumijo in se nam pridružijo na tekmovanju DROGA SKI OPEN 1997.
Emil LOVRIČ Jadran RUSJAN
barcaffe
barcaffe
SH/OPCN
DROGA SEJ OPEN
in gracije: 1. mesto - Barbara Kerševan, 2. mesto ■ Alenka Kolarič, 3. mesto - Lili Ivanek-Pečar
Trije mušketi/ji: 1. mesto - Franci Košir, 2. mesto ■ Emil Šmid, 3. mesto - Vili Kleva
Old timerja - Danica in Sergio z antifrizom ( "llik, oprostite")
Zmagi naproti - kdo drug kot Košir!
Objem zmagovalcev - Barbara in I ranci
Le kdo je Barbari prestavil vratca?
DROC PORTOROŽ						Gr 0 i*	TR.00VCC AAUOM	vec-3K.LIV/A ifcLAfcfeA	GL. M€,V>TO FB-AtiCOSMI ^OKRA^l- VltNMC.	rJAHV	ATUANTSMJ PAVCT	?TUPAj>mK ^vibLn- ‘»KIK V€. U KANOV tNAVciTov/
						DB.0&1M PC v seč 1						
						ffeftillblO J10U Z CA [IX CBX- marina)						
NAADAItU«						2.LA.TA NIT K. A *A NOVOLETNO -JtLV^O						
						tTI6P&Kl						
ITDI7AM			KAšt. t		1	?BASTANI-£\CJ\ NAPBA, /A *A VI US				VdSOLjSKI ctTALtC		
											KONTURA, WAČ5^T; 0CR,T	0^0-AN~ £»KO
10 T ■*Co	znanja	&OLG-AR.-bkcA LOKA 0C> ČfcNC*	AKONTACIJ) A	S*OLMlXAC‘T J>Ki 2LLOG' SOL' D\ L\CA			■dclovno PfcDTLOCjje, bT&jOKA					
{n LM K/A UU.CDNICA HA&fcG-A (pLA&U ?tc.A 5M							NA^Vetil HR.VA^>ii» polotok MODfRfcN 'Putb					
tv>e^ASt- SKO OPUAViU)						■atwu.o			3>W*I A MAC \C A			
						J.KO IMt u KjOVfc Crviue^t			VNtMA			
DiaeicTo « -pc G-0SA3 (antok^								?W.OM£TNl 0E.^tK.T ČKAV.OV VALCH.13				
■«.€.k.a,k» TfcČt bK.Oi.1 iNN- Sto*AJCX				PRttblVA-LtC^ DB.lAVt £?Al>AM A H0b€.‘NA							Duuovnik VLAt>AlL LPA?t£ V vat»kamu)	*>T».ei>o - ItMfcKA O.AS-U.IMA 0>KU3^a >'bAVA^
V€C				£>»NKO »VAN			3>VJR.\,					
				NOUfcnfcKl ‘1UAZ za -bMVjC. |			S-CCNObT					
9	V ZNlDMlŠlČ	FiLM^vcA NA<*fLA£A						r7	bTOULT^C, tO-A '			
		(*0bU lN»AR.eČNo\							Ž-ANJIO			
DAKOfc bOL AVL			LA Vit K S? ORT NI p					ttNOMOVA FlLOlOFStV iOLA				
			P\LMbKA Z>l€3L3>A,					IMC *PtVl6£ ■^B-ODNIK				
5.-P03INA KfemiCNC Nt S> ( 0K»S>					j	KAT C*. A N N£M~S»U.l T£MOfi.lfaT IVCftftO Uit'.				<0 atT NIKO sTAKA MAMA		
M ATOCMrit £*> L				Ponovni y\0X tv.^0-XtNtO>A 'VosuOVNA								
VR.V4, »IbOK &0QA M V M »MALAGI					.				k.TAJbK\ »»OLVTVVC.			
1 ' KAN^e AL\ bOV.' KllVC.0 NV								AVTon/. >Ž€. &OR,K;0	UDNA,' O-ODnA »csiaTvca žA MbTRi-jbki Š^LVNCr			
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 3
SPONA, GOSAD, MEKIŠ, OBARA, OSAT PSI, KN, LE, REAL, NOE, SAMMONTANA, PAR, ILO, RANTA, MENARD VRATA, BORL, OPOLO, KONKAVNOST; SI, OGRAJA, AAR, IR KRPARINA, DOLINICA, VEK, ALEKSEJ, VIDAM AC, MAC, OŽE, AK.
GESLO KRIŽANKE: PROGRAM SAMMONTANA
Število prispelih re&nih križank je bilo tokrat 63. Iridansko komisijo so sestavljale: Ingrid Grizonit, Mateja Bertan in Majda Mačk. Nagrajcnci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: I. nagrado - v vrednosti 5.000 SIT prejme IVANKA HEFERLE iz Pirana; 2. nagrada v \rednosti 3.000 SIT prejme DRAGICA MEKIŠ iz Ibrtoroža; 3. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT prejme TANJA POSA VEC iz Portoroin. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekii, na teL 066161221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaii ielji Rešitve objavljene knianke pričakujemo do ponedeljka, 13. maja, na naslov: DROGA Portorol, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripiiejo “Za nagradno križanko St. 4".