The Oldest ond Most Popular Slovene Newspaper, in United States of, America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. JJRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI} ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajatarejH in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. 151. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 3. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 3, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV liga se izmika odločnemu nastopu - Svarilo nan m _ t Ti i i v --' 11 arzave, Italija, Francija in Anglija, imajo rešiti pro Mem, kako naj bi se rešil italijansko-abesinski spor. — nji; Abesinija bo pritegnjena k njih razgovorom. — Ligg at se izogiba, da bi se ne zamerila Italiji. Z**va, Švica. - Svet Lige " ( uaov, ki se je zbral viu.ka.j- j mestu, da najde kak ln za poravnavo med Italijo j ^besinijo, je na svojem e *>°dnevnem zasedanju, v f 3 . 6k odobril pogoje, s ka-ln'i bi se vsaj začasno imel } preprečiti. Pogoji pa 11 i še prej predloženi v • Htev Mussoliniju, predno Jlh Je upal italijanski dele- S 1 ' pompeo Aloisi, potrditi. C T, 1" . ^ resolucije, katero je svet v ,ge sprejel, se razvidi, da Li- j J1 dosti na tem, da bi iz- i? la pravično razsodbo, kaj-v tem slučaju bi morala eno-'HVn° obsoditi Italijo, ker pribija vojno proti dosti slab-.državi Abesiniji, in Mussoli-1Ja bi morala s silo odvrniti' ?v nameravanega napada.' kakor za pravičnost jej 'Si očividlno za to, da ne pojoči razburjenja v močni dr-j kakor je Italija, in si je Ne more se sicer bi Liga odobravala akcijo v Afriki; skuš «o je le toliko, da bo sčan ■ ^ 2 božanjem in popu-,ern napram Italiji prepre-v°jn0. Sk| > syej. j6'1' do katerega je prišel cela JSe, določuje, da naj se lesj|/'adeva reši med tremi ve-namreč Italijo, Fran-b0 Anglijo. Da se jim ne Stj, 0g'° očitati, da so priklic se 11 Jib konfe-40 vsaj tistim, ki se bo--javno, poklical tudi f^ik Abesinije. Te kon- ■ ee naj nato ugladijo poti, ^Oriovno razmotrivanje, ki . Vr®*'° v svetu Lige na-b0 ^ Začetkom meseca sept. '4tii ^a*sa Pa morajo Itali-^nv"1 Abesinci obnoviti svojo pe izza leta 1928, da se pftie,0^0 Poslužili orožja. Ako '>rišh'ene ®tiri države ne bodo S-'a. ] do nikakega pozitivne-V ^ka. potem se naj pri-zasedanje sveta Lige i °v bavi s problemom v I fan'ega podrobnostih, sk; w!1^1^ je< sestavil franco-1 Aog|..ln- predsednik Laval in! taljj1Ja ga Je odobrila. Glede ^Usji četrtka zvečer ni ?0vOl,_ lni dal še nikakega od-^tri'1]' mora zadevo ' Abesinije pa sploh vPrašal ni, ali se strinja. mL -—o— ^A NESREČA PRI 1Z-, -j, r,RJENJU VLAKA { Tex. — Do 10 oseb :f! \ °r se računa, prišlo pre-inSl'.edo ob življenje, ko se i ;\Jril° več vozov nekega } VJ*a vlaka in je na iz-9 vozovih izbruhnil . p°nesreČenci pa niso ( tu ' med železniško osob-" Ve^6 so bile osebe, ki so i^kftf*5 na tovornem vIaku LlVča brezplačno vožnjo, i Se ie pripetila pri me- ; f ^vilie, Tex. Na progi H?' <*<>{}Prvi in zadnji del vla" i h 16 je od 76 vozov ka-i 1 !8 skočilo s tira. UKAZ HE1MWEHRU Njega člani se ne smejo več. vmešavati v politiko. —o— Dunaj, Avstrija. — Najbolj močna privatna armada v Avstriji, namreč Heimwehr, je dobila v četrtek ukaz, da se njeni člani ne smejo v naprej več vmešavati v politiko. Vodja te armade, ki šteje okrog 30,000 mož, je podkancler Starhemberg. Ker je ta armada strogo protinazijska, se domneva, da znači gornji ukaz, da namerava avstrijska vlada stopiti v prijateljske od-nošaje z Nemčijo. Baje vlada tudi čuti, da avstrijski neod- J visnosti ne grozi več taka nevarnost, kajti potegnile bi se za njo sosednje države, a tu-fti velesile. -o--| ZLOČINEC OBSOJEN NA j ELEKTRIČNI STOL Peoria, 111. — Sodna obravnava proti 26 letnemu Gerald ' Thompsonu, ki je zločinsko zlorabil in umoril 19 letno Mildred Hallmark, se je preteklo sredo zaključila in porota je po razmotrivanju. ki jei trajalo štiri ure, spoznala obtoženca krivim ter izrekla nad njim smrtno obsodbo na električnem stolu. Tekom cele ob-; ravnave so poslušalci, katerih! je bila kljub vročini dvorana vedno natrpano polna, kazali skrajno sovraštvo proti obtožencu in večkrat izžvižgali njegovega zagovornika. Do podobnega izbruha ogročenja je prišlo tudi, ko je zagovornik izrekel napram porotni- ] kom čudno grožnjo, rekoč :| "Še noben porotnik nj v Peoria okraju izrekel smrtne obsod-1 be, ne da bi bil za to kazno-! van. V vsakem slučaju se mu je kaka stvar pripetila." — Sodnik je določil 12. avgusta za dan, da se lahko stavi zahteva za novo obravnavo, in do tedaj se uradno ne bo izrekla obsodba. -o- 30,000 NOVIH KNJIG ZA KNJIŽNICO Chicago, Tli. — Tukajšnja jjavna knjižnica je vložila naročilo za 30,000 novih knjig, za katere bo plačala $28,768. j To je prvo večje naročilo od j leta 1931 naprej in vključuje j vse najboljše izdaje tekom teh [ let. -o- SEDEM MESECEV ZA TISKOVNO NAPAKO Lorrach, Nemčija. — Neki: tukajšnji tiskar je bil obsojen! jna sedem mesecev zapora, ker| jje hote ali nehote na nekih le- J takih napravil napako, da je| namesto "Heil Hitler" (živijo Hitler) nastavil "Heilt Hitler" (ozdravite Hitlerja.) -o- | Dglašajte v dnevniku "Amer-kanski Slovenec"! ZLOBNA kampanja . — i Magnati skušali proglasiti predsednika slaboumnim. —O— Washington, D.C. — Kakor je bilo že poročano pred nekaj tedni, so se kapitalistični' magnaiti pričeli posluževati zlobnega trika, da diskrediti-rajo predsednika Roosevelta, in sicer na ta način, da s šepetanjem razširijo • govorice, da predsednik ni pri zdravi pameti. V četrtek pa se je pred senatskim zasliševanjem! jnašel mož, ki je to kampanjo, (začel, namreč neki E. P. Cra-! jmer iz New Jersey. Pri zasliševanju je sam priznal, da je' .priporočal utilitetnim družbam, naj se poslužijo tega sredstva. Res se je pričela ta | kampanja, toda je morala kmalu prenehati vsled odloč-jnih zanikanj iz Washingtona. -o- GNUSEN ZLOČIN Chicago, 111. — Svojevrstno divjaško dejanje je bilo izvršeno nad 38 letnim dr. W. J. Bauerjem preteklo sredo zjutraj, katerega posledicam je žrtev tudi podlegla. Bauer, ki je bil profesor kemije na nekem kolegiju v Kirksville, Mo., je prebival v Ann Harbor, Mich., kjer je obiskoval poletni zdravniški kurz. Tamkaj je v torek vzel v svoj avto nekega neznanca, ki je stanoval v istem hotelu kakor on. Po kratki vožnji je neznanec potegnil revolver in prisilil Bauerja, da ga je moral odpeljati v Chicago. Prispevši 'semkaj, je neznanec Bauerja zvezal ter nato nad njim izvršil operacijo na spolovilih z i žepnim nožem. Pustil je nato i žrtev in avto na neki gasolin-Lski postaji in zbežal. Bauer je tri ;ure pozneje vsled1 izkrvav-ljenja preminul v bolnici. Sum za zločin paida na nekega Manville Zenge, ki je bil več let zaročen z dekletom, s katero se je Bauer pred dvema [tednoma poročil, in bi bil to čin maščevanja vsled izgube zaročenke. V četrtek pa je kazalo, kakor bi bil omenjeni Zen-!ge skočil v jezero; našli so nje. I gov suknjič, ki ga je pustil a taksiju, in v njem je bilo pisar.c slovo na očeta. Je-li trik? V ŽELODEC BODO LAHKO GLEDALI Chicago, 111. — Neki nemški zdravnik, ki je točasno na tukajšnji chicaški univerzi, je v sredo objavil, da se je po 15 letnem delu posrečilo sestaviti stroj, s katerim bodo zdravniki lahko videli v notranjščino želodca, kar bo v veliko pomoč pri zdravljenju raka. KRIŽEMJsVETA — Toronto, Out. — Vojnemu veteranu John Johnstonu [so morali zdravniki izrezati želodec, toda tudi brez njega 'mož že tri tedne neovirano i uživa hrano. Požiralnik so mu »namreč zvezali z drobovjem {in zidaj požiralnik nadomestu-je želodec. I — Hsinking, Mandžukuo. '— Kakor se ugotavlja, je v mestu Antung in njega okolici prišlo vsled povodnji ob življenje okrog 1000 oseb. Položaj pa se je v sredo nekoliko izboljšal, ko je vodovje na-rastle reke upadlo. — Breyton, Južna Afrika. — V nekem premogovniku v jtukajšnji bližini je v sredo nastala eksplozija, katera je 'podsula 78 rudarjev. Po tri ure trajajočem reševalnem delu, se je opustilo upanje, da bi mogli žive rešiti. — Varšava, Poljska. — 15 oseb je bilo ubitih in 16 ranjenih, ko se je v sredo porušila tukaj neka hiša, v kateri je bila rojena Marie Curie, ki je sodelovala pri odkritju radia. Hiša je imela štiri nadstropja. OBDOLŽBA PROTI AMERIŠKIM MAGNATOM New York, N. Y. — Bivši predsednik na Kubi, Grau San Martin, ki pa živi točasno v pregnanstvu v Zed. državah, . je ob svojem prihodu semkaj i preteklo sredo izrazil obdol-, žbo proti ameriškemu poslani-: ku na Kubi, J. Caffreyir, da . skuša s pomočjo kubanskega i vojrari va kntfolirati predsed-> niške volitve, ki se bodo vršile : 15. decembra. To kontrolo bi - izvajal v prid ameriških indu- - strijalcev, ki imajo svoje in- - vestacijfe na Kubi. V _ --O'- N« i's^'mivpi'sc vesti so v POZIV K ZMERNOSTI Ravnatelj nemške državne banke svari nazije, naj z ne-» miri ne ovirajo Hitlerjevega programa. Berlin, Nemčija. — Eden najbolj uglednih voditeljev v » sedanji nazijski Nemčiji, namreč ravnatelj državne banke, dir. H. Schacht, je preteklo sredo izrazil svarilo, da je ogromni Hitlerjev* program za pre- j obnovo Nemčije v nevarnosti, I ako se ne bodo nehale vse to-j zadevne motnje, bodisi inte- j lektualne ali pa gospodarske, j Omenil je to ob priliki, ko se, je postavil v veži državne banke nov Hitlerjev kip. j Schachtovi prijatelji so po-j vdarili, da se to svarilo nanaša 1 na protijudovsko in protika-toliško propagando, ki so jo zadnje dni s tako silo uganjali naziji. Splošno je dr. Schacht znan kot zmeren element, ki se nikakor ne strinja z ekstrem-nim verskim in plemenskim divjanjem. Pretekli teden je obiskal Hitlerja na njegovem letovišču v bavarskih go-1 rah in ugotavlja se, da mir je ob tej priliki priporočal, naj i zapelje svojo kampanjo proti > "sovražnikom države" v bolj zmerni tok, češ, da se bo dru-! gače težko rešila ekonomska .kriza, pod katero točasno trpi Nemčija. V resnici so takoj nato sledili ukrepi, ki so nekoliko ohladili vročekrvne nazije. Ekonomska kriza, zaradi katere je šel Schacht, da konferi-ra s Hitlerjem, je bila povzročena predvsem vsled hitrega dviganja cen življenjskim potrebščinam. Tako se je na pr. cena mesu zvišala v zadnjih jšestih mesecih za 10 odstotkov. Propaganda proti Judom pa nikakor še ni ponehala in stal-'no se izdajajo nove naredbe, s katerimi se jemlje Judom ena-Jkopravnost z drugimi državljani. Ta propaganda se je razširila tudi na Posaarje, ki je bilo nedavno priklopljeno Nemčiji. -o- Katoliški Slovenci, oglašajte |SVoje prireditve v "Amerikan-kem Slovencu"! VEZUV ZOPET AKTIVEN Italijanski ognjenik Vezuv je med potresi, ki so se zadnje dni dogajali v raznih krajih Italije, ponovno začel delovati, vendar pa ne v taki meri, da bi ogrožal okolico. Suša v Beli Krajini Metlika, 15. julija. —Že pe-;o leto, zaporedoma pustošijo Belo Krajino vremenske nezgode. Tako, da kmet s tem. kar na polju pridela, nikakor ie more preživljati svoje družine in dostikrat še tega ne dobi na jesen iz zemlje, kolikor je spomladi dal vanjo. Letošnje leto spada pa gotovo med najtežja. Usodna slana, ki je nastopila v noči 3. maja, je uničila veliko večino naših vinogradov ter njivskih kultur. Sedaj je pa nastopila su-la, kakoršne že dolga leta ne pomnijo. Že od zgodnje pomladi ni v Beli Krajini padal dež, nego je le nekajkrat ro~ silo. Vročina postaja vedno bolj neznosna in kaže zemlja velike razpoke, rastline, na njivah pa so porumenele in se suše. Tudi redke skromne kap-nice našega težko preizkuša-I nega belokrajinskega kmeta so se docela posušile. Zadnje ' dni so se popolnoma izpraznijo in izsušili tudi vodnjaki, ta-1 .ko da trpe ljudje in živina 1 !največje pomanjkanje vode " i Posebno prizadet je bližnji 1 Suhor z okolico, ki že dolge 1 jtedne nima kapljice vode in " 'jnorajo ljudje po težkem celodnevnem napornem delu po-' jnoči z izmučeno živino po 10 15 km daleč, da jo pripelje- ' jo za najnujnejše potrebe. Po- " »gosto se dogaja, da živina ob- fl nemore na cestah, kar že itak Razburjenega kmeta še bolj | razburja, hi ;.! Prejšnji teden so prišli v | urad metliške okoliške občine |v Metliki zastopniki najbolj I [prizadetih okoliških vasi in prosilj za najnujnejšo pomoč. ,S seboj so prinesli steklenico t- ' ' v 1 1 • j žive m nesnažne vode, ki .ie bila zadnja v kraju, v katerem e I prebiva nad 3.000 ljudi. Od 'občinske uprave so odločno: o > zahtevali, naj se v vaseh, ki i i jih suša najbolj prizadene, takoj zgrade prepotrebne kap-n nice oziroma vodovod, ki ga merijo že leta in leta in oblju-bujejo njegovo izvedbo, a vs-dno ostane le pri besedah in obljubah. Banska uprava v Ljubljani je radi tega poslala v Belo Krajino dva velika ljubljanska škropilna avtomobila, ki bosta dnevno dovažala vsem vasem, ki trpe na pomanjkanju vode, pitno in svežo vodo za prebivalstvo in živino, dokler ne neha suša. -o- Nesrečna smrt pod vozom V Zgor. Št. Jakobskem dolu se je smrtno ponesrečila 69 letna Rračkova dekla Alojzija Ungerl. Nesla je s travnika ^lažeto travo na glavi. Ko je na kolovozu srečala s drvi naložen voz posestnika Eberhar-da iz Poličke vasi, se je umaknila na obronek, pri tem pa ji je trava padla z glave na kolovoz. Sklonila se je za njo, izgubila ravnotežje ter padla naravnost pod kolo, ki ji je zdrobilo glavo. ---o-- S strehe je padel Albert Levačič, 24 letni hlapec od Sv. Jurija ob Ščavnici, je bil zaposlen na strehi hleva. Med idelom je zgubil ravnotežje in strmoglavil nad 21 čevljev globoko na tla. Radi hudih poškodb so ga morali spraviti v ptujsko bolnico. * -o- Smrtna kosa V Skadru je umrl tamošnji nadškof- msgr. Lazar Miedia, ki je bil rojen leta 1869 v Ska-'dru. Leta 1909 je bil imenovan za nadškofa v Skopi ju in po ustanovitvi Jugoslavije >je bil premeščen za nadškofa v Ska.der. — Ljubljani je umri dr. Dragotin Treo, odvetnik in narodni borec, rojen leta 1863 v Mali vasi pri Trebnjem. -o- Nesreča Hlod je stri nogo nad kolenom Jožetu Jakšetu iz Straže. Ko je z dvema drugima delavcema nakladal v gozdu hlode, se je eden prevalil nanj in ga nevarno poškodoval. Zdravi se v Kandiji pri usmiljenih bratih. -o--- "Sreča" ga je potipala Srečo ,fe imel neki splitski pristahiški delavec, ki je kupil srečko državne razredne loterije, na katero je dobil 100.-f;00 Din, katere pa bo prijateljsko delil z neko delavko, ki mu je pripomogla pri nakupu srečke. -o- Vasovat sta šla Posestnikov sin Peter Majcen iz Vičanc pri Vel. Nedelji 'e spremljal svojega prijate-ja, ko je šel ta na vasovanje. 31izu hiše kamor sta bila namenjena sta planila iz teme lad nju dva druga fanta, kadrih eden je Majcenu z nožem razparal trebuh. Odpeljan je bil v bolnico. -o- Toča Veliko škodo je napravila toča po bjelovarski okolici. Kakor se poroča, *je stolkla vse nasadei na velikem področju. Uničeno je tudi žito najmanj do 50 odstotlcov. -o- Naplavljeno truplo Drava je pri Ptuju naplavila truplo približno okoLu 40 let stare ženske, katere inden-titete niso mogli spoznati. Sedaj ugibljejo, ali se je zgodila nesreča, ali je žensko kdo nalašča porinil v valove. -o- Z lestve je padel V Mariboru je padel z lestve pomožni tekstilni delavec Hubert Virfel. Težko poškodovanega so spravili reševalci [v bolnico. Iz Jugoslav!!«* Že od zgodnje pomladi ni v Beli Krajini padal zdaten dež in so kraji s preko 3000 prebivalci ostali brez pitne vode. — Huda nesreča priletne ženice na Štajerskem. — Smrtna kosa, nezgode in drugo. m" " _"AMERIKANSKI SLOVENEC"__Sobotai s. auf!„st!l mSJ Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši sloveUM Tke first a*d the Oldest Slovene list v Ameriki. , Newspaper in Amerum. Uttanovljen let« Ml. ' E»t»blUh«d 1811. Izhaja vsak dan runs ntdelj, pon* Iuued dally, except Sunday, Mon-leljkov in dnevov po pravnikih, day Had the day after holiday«. Izdaja in tlafari Pnbliahed by S EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in oprave: Addreie of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago ,1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 » !■........ ' Naročnina] Subscription Zi celo leto___$5.00 For one year---$5.00 Za pol leta ,____ 2.50 For half a year - 2.50 Za £etrt leta ____ '-,- 1.5Q For three month«---—- 1.50 Za Chicago, Kanala la Kropo: Chicago. Canada and Europe: ?a celo leto___!____-$6-00 For one year-!--$6.00 Za pol leta_____— 3.00 For half a year -__--3.00 Za četrt leta :_ 1.75 For three month* _--—_—_ 1.75 (WJHLA, Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopotlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko laid« liat >— Z» JjPjf.v zadnjo številko v tedna je čae do četrtka dopoldne. Na Aopiae fp^, brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov nredniltvo m vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ______ Najtežje ameriško vprašanje Načrt predsednika Roosevelta za zaposlenje ali na-daljncj izšolanje vsaj 650,000 liiladih ljudi fotoni federalne mladinske administracije (National Youth Administration) predstavlja vrhunec gibanja, ki se je udejstvoval tekom zadnjih treh ali štirih let. Dd poloma 1. 1929 več kot 11,000,000 mladih ljudi jej doseglo starost 18 let, ki se navadno .smatra kot starost zaposljivosti. ti mladi ljudje so postajali v dolgih vrstah pred pisarnami ali tovarnami, da si poiščejo delo, ali pravilo se jim je, da se daje prednost ljudem, ki so poročeni in morajo vzdrževati driižinb. Koliko je brezposelnih mladih ljudi, se ni nikoli vgo-tovilo. Doznali bomo le, ako se izvede predlagano ljudsko štetje nezaposlenosti. , Federalni prosvetni urad (U. S. Office of Education) > je izvršil študijo v ktfkih 40 občinah in na podlagi iste se' ceni, da od 22,0000,000 mladih ljudi v starosti od 16 do 251 let je približno 3,000,000 jih, ki so izven šole in brez ■ zaslužka. f Federalni otroški urad (U. S. Children's Bureau) jej procenil, da meseca julija 1934 izmed 6,800,000 zaposljivih mladih ljudi v starosti riied 18 in 29 leti, ki so dovršili Srfed-njo ali visoko šolo, jc bilo 2,450,000 brez dela. Podatki nabrani od federalne pomožne organizacije ( (FERA) pokazali so, da približno 300,000 ljudi na relifu, meseca oktobra 1934 ni sploh nikdar bilo zaposlenih in daj 9 izmed vsakih 1<3 jih je bilo v starosti 16 do 25 let. Tekom prvih dveh let depresije ni bilo nikake široke pripomožne akcije in se je relif smatral kot lokalen problem. V spomladi 1. 1932 so poročila o "romajočih mladeničih" vzbudila splošno senzacijo. Misš Abbott, ki je i-bila tedaj na čelu federalnega otroškega urada, je poročala, da "moški odrasli in nedorasli mrgolijo v vseh tovornih vlakih. . . Potujejo, ker ne znajo kaj drugega storiti, dostikrat so preponosni, da bi ostali doma brez dela, zato niso v splošnem običajnega tipa potepuhov." Prvi korak v rešitev tega problema je bila ustanovitev mladeniških taborišč, ki slovijo pod imenom CCC (Ci- j viliari Conservation Corps). Tekom dveh let obstoja je l CCC dala zavetje 350,000 mladeničem v starosti 18 do 25 ' let, zaposlenim v amelioraciji javnih zemljišč in gozdov. To spomlad je bil predsednik opolnomočen, da podvoji število mladih ljudi v CCC taboriščih. Federal Emergency Relief Administration je od svoje . ustanovitve maja 1933 storila troje v odpOmoč potrebnim i mladeničem. Taborišča/ za pptujoče ljudi (transient, camps) se nahajajo sedaj skoraj v vsaki državi in njih na- „ loga je pomagati ljudem, ki so zapustili svoje običajnosti- |j valisce. -•# 1 ' ■ t #.f'f-f. \ » .m...................... '.M ,.,..,■>............. — c PAR NOVIC Johnst6wn, Pa. Ker dan na dan dežuje in je tako voda odnesla že marsikateri piknik in tuidi jaz ne morem nikamor brez marele, zato bi rad nekoliko prostora v listu Amerikanski Slovenec, da tam poročam dnevne novice. Kakor ravno omenjeno, imamo hude nalive skoro vsaki (dan, da nekateri vrtni pridelki ratdi prevelike moče že gnije-jo. Tudi cirkus, ki bi bil imel priti v mesto v ranih jutranjih urah dne '25. julija in imeti obhod po mestu, Je bil radi vode zadržan v mestu Buttlef, Pa. Dospel je celih šest ur pozneje in je bila radi tega samo ena predstava. , Dne 24. julija je pa nastal o ko lii polnoči požar pri poljski družini J. Bozvoda, na južno-vzhodni strani mesta, kjer živi največ naših rojakov, ki so se j 'vsi prebudili radi močnih gasilskih siren. Družini Bozvod J je zgorelo vse pohištvo in obleka ter so si v zadnjem trenutku mogli rešiti le golo življenje. Da nista prišla dva člana družine ravno ob času domov, bi gotovo ne bilo brez človeških žrtev. Škoda se ceni na okoli osem tisoč dolarjev. Mrs. Mary Svigtel, ki je bila operirana v bolnišnici usmiljenih sester v Johnstownu, je izven nevarnosti in upamo, da bo koncem tedUa že lahko zapustila bolnišnico ter se vrnila domov, kar ji iz srca želimo. Nadalje želim še povedati, dla vsi tisti, ki so spremili Kovačevega ženina ali študenta, kar je že bil, v Bridgeville. dne 21. julija, se kaj pohvalno izražajo, da so bili lepo sprejeti in postrežem ter ne bodo iz lepa pozabili gostoljubnosti, s katerimi so jih onidotni rojaki obsipali. Onim pa, ki so ostali zadaj, je pa sedaj hudo za izgubljeno kašo in med te spada 'tudi johnstownski zastopnik. Da ste ga le videli, kako zli- ; kan in smehljajočega obraza ' se je pripeljal v župnikovi kari na grič sv. Terezije. Stopal i je ponosno kot kakšen kaprol ; v nekdanji avstrijski armadi. , Ko pa se mu je povedalo, da bn ne more spremljati Kovače- < vega ženina, ali študenta, naj ; bo že kar hoče, mu je neznan- 1 sko hitro narastel obraz v dol- 5 žinb in ko je zadnji kvto odpeljal, je imel ta ubogi zastopnik obraz kot bi zadnjih par mesecev užival samo pelin in čm.eriko. Pravijo, da je bilo nekje tudi nekaj joka, za kar pa ne jamčim, ker objokanih obrazov ni bilo videti.—Upam, da so bridgevillski rojaki še veseli, ker ni bilo zastopnika v johnstownski delegaciji, ker sedaj ne bo mogel svojega no-( sa vtikati v vašo prireditev. Bodimo veseli, ker mu je pred nosom vzkipelo mleko, kakor je vesel Kovačev študent, kateremu so .oziroma ste, streljali v pozdrav. Opazovalec -—o-- PO 50 LETIH MED SVOJIMI ZNANCI IN PRIJATELJI NA ZAPADU Piše Martin Kremesec 1 Chicago, 111. (Konec) Obiskal sem naslednji dan tu-'di g. Martina Težaka, tudi rodom iz Rosalnic, tudi tu smo si imeli mnogo za povedati in raz-govoriti in kako ne, saj smo prišli vsi z ene vasi iz starega kraja in se nismo videli dolgih 50 let, potem se že nekaj nabere, da ima človek kaj za povedati eden drugemu. Drugi dan sem pa obiskal družino g. J. Anžiček, ki je bival pred 20. leti v Chicagi kot : grocerijski klerk in je meni vo- : zil meso in grocerijo. Dne 18. julija zvečer pa je imelo društvo sv. Frančiška, štev. 236, KSKJ. svojo sejo, kamor so me povabili, da se naj 1 seje udeležim, da bi jim naj kaj povedal. To vrlo društvo zasluži! veliko priznanje. Menda se ni- : kjer drugje tako pridno ne ude- 1 ležujejo sej, kakor baš tukaj. Ko 1 je tajnik prečital število lulov 1 sem videl, da so bili skoro vsi ( navzoči, kar je pohvale vredno, da se vsi člani udeležujejo me- 1 sečnih sej. Seje vodijo lepo vzor- : no, do pičice po pravilih, tako, da sem bil v resnici do solz ga- '< njen, ko sem opazoval v kakem ( lepem vzornem redu so vodili se- ■ jo. Cast vam rojaki v San Fran- 1 cisčo! Predsednik Barich me je predstavil članstvu kot pijonir- 1 ja in večkratnega gl. uradnika 1 KSKJ. Pozdravili so me z riau- s dušenim ploskanjem. Nato sem i jim v kratkih besedah orisal, 1 kako smo pred 45 leti in več u- ( stanavljali prva slovenska dru- 1 FERA je tudi dala sredstva za strokovno vzgojo. Dala je delno-časne službe kakim 90,000 do 100,000 dijakom, ki drugače ne bi mogli dovršiti svojih študij. Junija 1934 je bil začet program za izvežbanje vajencev. Vsa upanja za skorajšnjo rešitev gospodarske krize se niso vresničila in problem nezaposlene mladine je poštal nujnejši vsako leto. Program, kateremu je posvečena National Youth Administration, seveda ne reši ves problem, ali nudi priložnost za zboljšanje znatnemu delu nezaposlene mladine. Obenem obrača pozornost posameznih držav in občin na vprašanje,' ki je zares največje'v današnji Ameriki. T štva v Ameriki. Z zanimanjem so sledili mojim besedam. Tega ne zapišem radi tega, ker so ravno mene poslušali, marveč zato, ker je to lepo, da spoštujejo tudi mlajši svoje stare pijonir je. Ljudje, ki svoje stare pijonirje spoštujejo niso slabi ljudje, pač pa hvalevredni ljudje. Po seji smo bili povabljeni pa na sestanek v spodnje prostore. Prvotno sem mislil, da bomo imeli le kake sendviče, ali to je bil pravi bogato opremljen banket. Priredili so ga pa, kakor sem pozneje izvedel: brat tajnik Govednik, predsednik Peter Baric, blagajnik John Bartol in za-pisnikarca naša po vsem svetu znana ga. Bara Kramer in Joe Kočevar, Vsega je bilo dovolj. Posebno pa dobre kapljice. Saj Kalifornija ni zastonj dežela večnega solnca. Tu zori zlato grozdje, ki da vince zlato in okusno, da bi ga sami angeljci pili — pa bi ga sin Belokrajine ne, ki pravijo, da se pod vinsko trto rodi? Vse to se je vršilo v Slovenskem domu, ki "je prav praktično zgrajen in zelo pripraven za društvene prireditve. V resnici lepa dvorana, ki je okusno urejena za seje in za bankete in take slučaje. Zgleda bogato poslopje, kakor kako veliko gledališče. In vsi so ponosni na ta Slovenski dom, kar je prav. Bara Kramer je nadvse zainteresirana v ta Dom, saj ima ona tudi največ delnic v tem skupnem ljudskem Domu. Ona je pridna delavka, ki neumorno deluje za narodni napredek svojih ljudi. Vsa čast ji! Vsa čast pa tudi vrlemu društvu in najiskre-nejša zahvala vrlemu odboru za prirejeni večer! Dne 19. julija smo obiskali takozvani Flashehar Zoo. Tu < imajo v zverinjakih vse vrste zverine in živali, ki so razstav- 1 l.jene, da jih ljudje ogledujejo. ; Veliko zanimivega se vidi v tem zverinjaku. Kadar bi se kdo mu- ] dil v tem mestu naj si ne pozabi 1 ogledati tega velikega zverinja-ka. ' ! Dne 20. julija sem bil pa po- i vabljen k svoji žlahtnici ge. Ma- < riji Fabjan na večerjo. Šli smo i z go. Baro Kramer, kjer smo se . zopet med starimi znanci izza < mladih let zabavali pozno v noč. 1 Hčerka ge. Fabjan, gdč. Annie < Fabjan, je izborna operna pev- ' ka. Zapela je nam več sloven- 1 skih pesmi in tako lepo, da smo < bili ginjeni do solz. Anica ima i j lep nebeški glas in le škoda, da ] se ne poda na pevske koncerte ] po naših naselbinah, tak talent 1 bi ne smel ostati nepoznan med 1 našimi rojaki po Ameriki. Saj 1 občudujemo druge pevce in pev- 1 ke, zakaj he bi svojih, ki so bolj- ] ši od drugih in povrhu vsega 5 naši — slovenski! Ga. Marija Fabjan je vdova že 5 let in lepo 5 živi š svojimi tremi hčerkami in j dvema šinovoma. Hvala za pri- t j azili večer, ki mi bo ostal v i pirfiv prijetnem spominu! s Še nekaj moram omeniti in sicer slovensko-hrvatsko župnijo, I ki jo imajo v tej naselbini. Pa- 1 stiruje tukaj naš vrli rojak preČ. 1' g. Father F. Turk, kateri je želo g priljubljen nied svojimi farani. 1" Cerkev se nahaja v j ako lepih s prostorih in je-vse cerkveno po- slopje tudi plačano brez vsakega dolga, kakor sem cul, kar je tudi nekaj za slovensko župnijo v A-meriki. G. župnik je rodom iz Dolenjskega od sv. Jošta v Sto-piški fari. Svoje farane je zelo pohvalil. Najlepša hvala za gostoljubni sprejem in postrežbo prec. g. župniku! V S. F. sem opazil tudi, da imajo po 5c. vožnjo na pouličnih karah, kar se v malo katerem mestu dobi. Po glavnem delu mesta po Marquette ulici tečejo kar štiri proge poulične železnice, tako je promet hiter in prostora za vse dovolj. "Golden Gate" imenujejo tu zato, ker mesto se nahaja ob zalivu skozi katerega prihajajo parniki iz vsega sveta, iz Azije, Japonske, Avstralije in odvse-povsod v to luko ob Tihem morju. Ob strarteh pa so mogočne trdnjave, ki bi v slučaju potrebe ščitile luko pred napadi z morja. Šel sem tudi skozi China Town, ti imajo tu kar svojo četrt, ki je precej velika. Nekaj zanimivega je njihova večerna razsvetljava po načinu, kakor na Kitajskem Omenil sem že, da Kalifornija je dežela solnca, zato tudi deže la vinske kapljice, kakor n. pr. naša Vipava, Istra in Dalmacija, v starem kraju. Kalifornijska vina imajo veliko sladkorja, zato so tudi silno močna. Naša Bara ima celo klet. Naj povem tajnost, da sem pri njej nastavil sod 8 let starega vina. Da hi ga vi, ki to le čitate pokusili. To je bil pravi "firunddrajsigar" —-penil se, kakor sam šampanjec. Kozarec sem ga spil, pa sem takoj vedel, da ga je najbolje samo od strani gledati, ne pa dosti piti. Dne 21. julija pa mi je prire-! dila party naša ga. Bara Kra-j mer. Bil je to fini party, na ka j terega je prišlo veliko mojih! prijateljev in znancev izza mla-j dih let. Zabavali smo se v lepi i prijateljski domači družbi. Tudil tu smo se imeli veliko za pove-11! dati kot stari znanci g. in ga. J. Skala, g. in ga. J. Anžiček in mnogi drugi, ter mnogo mojih ožjih sorodnikov. Le prehitro je, minul večer. Naslednji dan 22. | julija pa sem se poslovil od teh! dragih in iskrenih prijateljev.' Cela skupina teh me je spremila do Ferry parnika, kjer sem se ukrcal za prevoz v Oakland na vlak. Prav težko sem se poslovil od vseh. Saj so bili vedno okrog mene in vse se mi je tako do padlo! Lep kraj, dobri iskreni priljubljeni rojaki prijatelji, kako bi se jih Človek ne privadil in bi jih ne vzljubil? Ob slovesu Vas vse najlepše zahvaljujem. Bog Vam Vašo gostoljubnost iri prijaznost stotero povrni dragi znanci in prijatelji! Istotako najlepše zahvalujem ?a vso gostoljubnost tudi vrle rojake, s katerimi -sem prišel v do-iko in sem bil deležen njihove gostoljubnosti in prijaznosti po jorati državi Colorado! Odplul je z menoj prevozni sarnik iz San Francisco v Oak-and. Tam sem šel na vlak in Lu' camatija je drvel preko nepreglednega polja in raznih step za-)adnih držav, a prijetni spomini ;o plavali z menoj, kakor ptice ; (Dalje na 3. strani.) _;________Jii «DOGODKI« A med Slovenci po N A.meriki g ——-—' ' i ■/ Obisk Si Te dni se je oglasil v naš£o( uredništvu Mr. Wm. Kenni'V( ugledni slovenski odvetnik r councilman iz Clevelanda, 0. ^ jaku prav lepa hvala za obis'jj — Ik) Spominjajo se naš ed Naši izletniki, ki so se po® .p; v staro domovino na obisk infyr hafistiČni kongres, se nas vi , krat spomnijo s kako kartico|e pozdravi. Tako nam je posla® Škofje loke razglednico Frances Cvenk, na kateri Pfe^ zdravija vse. svoje prijateljeJt znance, ŠkofjeloČane. Vsem|nj letnikom želimo obilo zabave razvedrila na domačih tleh, tovo pa tudi srečen povrateMg — ke Družinska afera f&\ Cleveland, 0. — Pred u.efec dnevi, so, stali pred. sodniku John Belan in njegova žena -%as s hčerjo. Belan je bil obtoženo];, je ženo pretepel s hlačnik' je, ker si je dala po zdravnikov $ navodilu ostrici lase. Hči je I tela posredovati v prid mat' Jsj a je še ona dobila z jermen' g Žena je rekla, da jo mož tat p pretepe dvakrat na leto. Bejj( je vse priznal in sodnik ga je; ej. sodil na 60 dni zapora in v f čilo $200. Na prošnjo žene ro je bila zaporna kazen odpuščL-in plačilo znižano na $13. 1 i i Smrtna nesreča mladega i i-6jaka j Cleveland, O. — Tu se je jj. | križišču Lee road in Ma^lL ! Ave. na Cleveland Hei^ gj [smrtno ponesrečil rojak bolj jGajšek, star 31 let. Pokoju'; i je delal v nekem garažu, je v' t j vlačilni truck, s katerim je U | po neki pokvarjeni avto, ko je | omenjenem križišču prišel V.IL lizijo z nekim drugim avfom.B čemur se je truck prevrnil || ga pritisnil k tlaku, da je |j | skoro na mestu mrtev. P0^0!;^ ' Louis je bil doma iz Celja- | I zapušča soprogo Ano, 4 starega sinčka Louisa, stf^ John in Rose Gajšek, ki živijc£' Strongsville, Ohio, in tri sesif. V večnost so odšli V Clevelandu,. O., je prem| la Apolonija Hrovat, roj. f ® peš, stara 67 let, doma iz J1"' vasi fara Podgrad. Tu je 38 let. — Umrl je tudi 0,t Pograjc, star 63 let, doma'i?'" si Lučerjev Kal, fara Št. "Wj Dolenjskem. V Ameriki je ^ nad 23 let. ' , Š V New Yorku, N. Y„ je i^T0 Mary Jazbec, stara 57 let, d°Tt iz Podrecja pri Domžalah. ^ p meriki je bivala 23 let. J°. V .Walsenburg, Colo., je minul Joe Hren, doma iz a rice pri Ribnici. — Ubit j,e ' ^ tudi John Svigel, star 21 let.1 N jen tu. | 'o, V Clevelandu, O., je vi^Si Mary Primožič, roj. GrO^Vi: stara 58 let, doma iz Mašča P Sv. Gregorju. V Ameriki je ' k vala 34 let. . o TARZAN NEPREMAGLJIVI (153) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Kakor bi trenil so vojaki vsy. naenkrat popustili igro in prijeli za orožje. A. kakor hitro šo orožje prijeli, takp hitro so ga tudi odložili in na vso moč hiteli k velikemu zagorelemu belemu clpveku', ki je stal pod drevesom. Vojščaki so bili že nam znani Waziri, močan orjak t>a "Tarzan, njih največji poglavar. Mala opica opazivši Tarzana, je takoj splezala na hrbte klečečih vojšČakov in od tam skočila Tarzanu na ramo ter ^ga objela okolu vratu. — "Dobro si napravil Muviro," reče Tarzan voj-ščaku, Ki. je bil vodja čete Wazirov, ki so se s Tarzanom že tolikokrat junaško borili. "Pa tudi ti Nkima," se je obrnil k opici. "Vedno smo se držali dan hoda pred tujci, ki se nam zde tako sumljivi, Bwana," reče Muviro Tarzanu. "Pazili smo, da smo se ponoči ustavljali nekoliko stran s poti, da bi morda ne opazili naših sledov in postali na nje pozorni." — "Nič ne, vedo, da ste v- bližini," pove Tarzan. "Sem jih poslušal, ko so se pogovarjali." "Kadar smo hodili po mehkem terenu, kjer ,bi se lahko poznale za nami stopinje, je vselej eden vojščakov, ki je hodil zadnji v vrsti, z vejo v roki zabrisal vse sledove," razlaga Muviro. — "Jutri bomo kar tukaj počakali," reče Tarzan, "in danes ti hočem razložiti, da boš vedel vse naše nadaljne načrte." D .................." H HK 91 Je poleg II H ■ vašega JLJI HH »g imena in If B « naslova | m ................> z n a e b a | ^■■BHMHittnS "8"3Š" jet0 L, znamenje, 0 da je vam ta mesec potekla naroč- čj nina za "Am. Slovenca". Obnovit^ D naročnino točno bodisi pri naših 1»' kalnih zastopnikih, ali pa pošlji^ 1)1 isto direktno na Upravo. Tisti, k1 lahko iri morejo poravnati naroeni" J no točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker z pošiljanjem opom5* nov ima uprava stroške in del o- , Opomin za obnovitev naročnine Je poleg vašega imena in naslova. I ■ >': bJ-jgbota, a, augusta 1935 "AMERIKANSKI SLOVENEC" ; ZA NAŠE GOSPODINJE i ________ azljivosti in previd- nike, vse skupaj pa naj vre n°sti, nikoli preveč četrt ure. Potem je jed gotova. s Statistike govore,.da se zgo- Daš 3° 8 solato na mizo._ na leto okrog 15 milijonov sreč Zaradi nemarnosti v go- Smrad iz kuhinjskega lijaka J °dinjstvu. Takšna .številka odPraviš, če vsak dan zvrneš v v°ri za cele knjige. In ven- llJak par lltrov vrele&a kropa. V'so samo majhni vzroki, ki|To pobere po ceveh tudi ma" . 'W1 sledijo veliki učinki jščobo in Idfriugo nesnago, ki fii- lf hotela si je prešiti samo ri smra'di P° kuhinji. Kadar li-knJ'o in si pri tem dala iglo jaka ne rabiš' imej zama" /d ustnice. Kdo ni Še tega šenega z mokro krP°" Pomiješ i Pravil? A da ni končal ka-jpa lijak najbol^'e s papirjem, /.tista mati štirih otrok, ki milom in P^kom. Ko si ga ,0 Urtirla zavoljo pogoltnjene zdrSnila' Sa ^plahni s teplo la le' Je bil samo slučaj in sre- vodo in slednjlč obnši s auho jji' Ali veš, da so tvoje ustnice krpo' Vinoma cele in da se ne .. * , , e^nej0 po rji in umazanosti Suha Paradižnikova mezga. 18li Okužiti skozi, nevidno Paradižnike očisti, peri in pre-erC0- tako da so potem po- tl'gaj na dv°Je' jih naloži v |dlca huda gnojenja in za- kozo' pokrij in kuhaj toliko časa' uPitvp '> da dajo iz sebe nekoliko vode. 1 x v Ki VI : Ste,vii0 nesreč pri snažeriju |To odlij, paradižnik pa * Vnaša »a leto stotisoče. AjpretIaci skozI Slto" Mezg0 dem e£Zhc vsem svarilom vidiš v kozo, jo nekoliko osoli 2nova gospodinje in!a Z,°Pf. kuhaj tol,ko časa' da wS'e, ki telovadijo ne- f kollkor mo^oce *ostl; ,0 na zunanji strani tem J0 ™mazi za pr;st debel° £ • Seveda nimajo vrtogla- "a vsnazne deske ah lesene I^a napačen korak, ne- kr0zmke ter jo postavi v peči~ a^van sane k vetra, pok co a]l pa "a soInce' da postano t([Moli in že se je zgodila popolnoma trda" Suho poberi ki je ne more nihče z desk' jo zavij v čist papir in lir Popraviti shrani na suhem prostoru. e;ai-°Zari v gospodinjstvu ve- • 'i lmetJ'a a vendar vidiš po Da kumarice * kl8U ^ sple-f h kotih še vedno škatlico sn,jo' je Priporočljivo, dati v >??c> da pridejo ne vedno ^teRleafcd h kumaricam ne- 'c r°ke vendar d0 "'ih- k0lik° s6mena *č™e ff0rčice' ' okrat ostavljajo gospodi- . e'ektrične likalnike na mi- Kadar peces zreske ,n kot" » da bi izkijučile tok. Ko- lete' moraš po mesu prej vse ?fat se zgodi, da gredo s zile. Prerezati, sicer se zreški i ^eničo špirita ali bencina skrlV1-'0 in skrči-'°-W lvati ognju. Vse sama ne- .... , , re. zdravstvo. tos t Hit »»NO delovanje ČRE- j ijpa se j'e že zgodila ne- vesja , e'|>Izločitev porabljenih snovi i prilik v gospodinjstvu, iz telesa bi morala biti že od! 'ffi^lpš. opariš, padeš, se zgodnje mladosti zvezana z I^ibiješ, zastrupiš, oku- redom, z določenimi urami. Ce ii, Jj'. Ce se kaj takšnega zgo- tega ne upoštevamo, pridemo c|gei Vsak človek lahko pri- kmalu do motenj v tem pogle-l(So !1a to' da se -ie zgodilo (d.iv, posebno če nam je življe-josti ^voljo tvoje brezbriž- n.ie večinoma sedeče, kajti no-zbrežnost ubija mili-'bena naravna potreba se tako 'j|e dela milijarde ško- 'kmalu ne navadi nereda kakor fcel)-^ Vendar je ni mogoče ta. Vsem, posebno dekletom bi j \ 'ti! j bilo treba dopovedati, d!a nil ——o--j nobena sramota opraviti teles-,' j, ^ed v kuhinji no potrebo, kadar je za to čas, ifŽC Tp0^enja čas in čas je|da je pa zdi^'u zeI° škodIji-JL Koi;i,_ - • , • vo, ce .10 zadrzimo. f'Potjj . v°Hko časa izgubi go- |t|j% Ja nemalokrat z iska- 4V rra2ličnih naslovov, raču- VOTU ZOBJE lf ^»Pt^v itd., ki jih je bi- Zobna gniloba se imenuje i|žj|a sPravila ali si jih zabe- J razpad 'zobnega tkiva, ki se fV^ a sam Bog vedi kje! pričenja vedno na površini zo-redna gospodinja bi si ba. Glavni vzrok so ji kisline ii'fot^ Urediti ali nabaviti kar-'od majhnih delcev jedi, ki er bi ji bilo treba le lostajajo po vsakem obedu med loj v a bi imela potrebno ta- zobmi. Te kisline razkrajajo "'Hov Mah. Kartoteških siste- apnene dele zob posebno v! % sj e Več; a glavno je pač, .vbeklinah in brazdah, ki so I5l%Uredimo zab°J^ek — iz težko dostopne zobni ščetki. 'r^J-e "— ali nekak album, v,čim se je zunanja zobna plast ioj 1 ima vsak predmet razkrojila, se naselijo nanjo l-1" ai°i abecedi določeni pro-1 mikroorganizmi ki nadaljuje-fi^j. Pl!edalček; potem pa jo delo uničenja v globino. ^ ^v°Sn° Vsak račiU'n, vsak Tako nastane votli zob s svo-koj ' ysak recept itd. vselej jimi bolečinami in zaudarom > 0(iinjla določeno mesto. Go- iz ust. s % L*'. ki o kartoteki sama Da se teh posledic obvaruje-; Chicago, III. Naša prihodnja redna mesečna- seja se bo vršila v nedeljo dne 4. augusta točno ob pol drugi uri popoldan v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Vabljeni ste vsi da se gotovo vldleležite. Nadalje Vas prosim ako je Vam mogoče da pridite plačati vaše prispevke v nedeljo dopoldan na dom. Na prihodnji seji, kakor je bilo že Vam sporočano, se bo pobiral dolar za pokojnega 'Jos. Dreseek. % Ponovno zopet povdarjam da ako nimate še pravil da jih vzamite na seji ali vprašajte zanje ko pridete plačati na .dom. In ko jih dobite, prosim da jih dobro prečitate, zlasti :oni del ki se tiče bolniške pod-jpore. : Toraj nasvidenje na seji v inedeljo. j j Z sobratskim pozdravam, I i i Jos. J. Kobal tajnik Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda.' Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena (£4) f%•-—---% Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. * Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospo-dinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI! Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III PISANO POLJE J. M. Trunk 6 Politika o Vsaka politika in vedno je 6 politika vrlo kočljiva zadeva. gjNa tam polju najprej lahko 9 brat gre proti bratu. Vse kako ° pa pomeni politično udejstvo-Šivanje velik kos narodnega živ- 0 ljenja v modernih časih, in § kjer se to politično udejstvo-X vanje zatre ali onemogoči,!, g tam trpi tudi kulturno udej-j 5 stvovanje, toraj ves narodni S napredek. Diktature so vrlo 5 slabi pojavi v življenju naro- 6 dbv. ? Kjer je politično udejstvo-j 9 vanje mogoče, je zopet vpra-. 9,1-šanje, kakšna je politika. Tu' } gre za smer in kakovost poli- ' ? tike, ki lahko narod ali drža-1 ^ vo spravi na zelo kriva in i ikvarljiva pota, ako je pač taj politika slaba. Morda v Nem-jčiji še nikoli ni bilo toliko po-1 jlitike, kakor je dandanes, am-j 1 pa k navideznih vspehov je n jlahko nekaj, n. pr. v zunanji e politiki, v notranjosti pa gre a ta politika v prepad, ako se a i pravočasno ne okrene. zopet na pravi tir. V sedanji Rusiji . _ j je politika radi diktature pač jnaravnost izključena, ker nekaj ljudi politizira kratkoma-v lo pač z ukazi, in se narod kot ,tak pri tem ne more udejstvo-jvati, izživeti. Ker pa je le tu-'( di neka politika, more imeti v .doglednem času tudi nekaj j dobrih posledic, ko namreč - pride do polomije. Kolikor so j Rusi prihajali v poštev pri po-■litiki, so bili vedno sanjaVi in sanjava tudi njih politika. Sa-jnje pa so za politiko, ki naj, računa z dejanskimi razmerami, najslabše sredstvo, ker taka politika izgubi realna tla. V tem je razlog, da je sploh mogla Rusija tako zaiti. Pri; novih slovenskih državah je i, politika vrlo — mlada, šele od' ,včeraj, nima še izkušenj, in, J zato ni čuda, da pač ni taka, | j kakršna bi lahko bila, ali ime-1 |la biti. Precej normalna je po-j Uitika morda v Poljski, dasi silno kipi, ko še nikakor ni j utrjena. Dobri realisti so morda Čehi, Slovaki manj, ker J enako nimajo dosti .izkušenj in so bili do včeraj pod tujci, in enotne politiki niti med Čehi in Slovaki ni, in je poleg tega politično življenje otež-kočeno radi primeroma velike- i ga števila tujcev (Nemcev,) , ki ne morejo pozabiti, da so ' bilj včeraj gospodarji, danes1 pa le enakopravni. Ako pa je j v politiki kje še neka precej zdrava demokracija, je ta v1 Cehoslovakiji, kakor je po I, pravici lahko poudaril minister iBeneš. ' V mladi Jugoslaviji ni mo-, glo biti drugače, kakor je bi- j i lo in je danes. Po nekem ■ deniškem navdušenju, kfe 'dbsti prida za realno življf pride do reakcije, ki z preide v ekstreme, gre h-daleč. Pri vsem tem so države vedno pod vpli starih in bolj utrjenih d' te države pa zopet gl* * | bolj na svoj politični j vrlo malo. 1 ] Morda smo spet pač "" ^ mladi. -—?- . , A Najzanimivejše vesti ^ ^ Amer. Slovencu: čita?te ^