St. 52. V GoriCi, 28. decembra 1889. „So6»" izhaja vsak petok in telj popOHtiprejemRna alt v Goriri na -Urn poiiljana: Vge Ifto.....f. 1. Pol Sera.......•;. Cetvrt leta ...... 1 Pri oznanilih in tako tudi j»J i ../<*•. i'anieah" ¦* plscuje aa naviuh-u tristop. no vrito: 8 kr. ie te tiska t krat 7 „ „ ., ., 2 „ 6 „ „ ,. „ 3 ,. Za »•L* irk*' J»o proitoru SOČA' Te&^SX wp M«>vilk« ao dobivajo po j^tTcarn ifiih na Stfcrom ttgn ^h, .,/« u!i,i »•: ˇ piodfljalnici 0. ^^fefcj^/r.emcH^kili ulienli h. at. 10.; 'W i nflj so poSiljajo vrodniStvu, iiiiit.Snina pn opnivnikn „SoLe", «• g. Audroju Taboj-u Via Oanonica N, 8 t St. Roku v Gorki. Kokiipjsi se ue vrafiajo; dopfsl m,f -«• MhjiovuIjiiu I'raiikujirjo. — Dtdovcftiii in drtiirim m>pr<>iiinfciiiM hi> uuiofriina tnifcii, akw«i* h«Iiui» pri opravnifclvu. V&bilo na narodbo. Norn leto je pred pragom, Z njim bo na-stopila nSoLa* svoj 20, teiaj, Zatorej vabimo enova priiatelje in somiiljenihe, da se blagovo-Ujo p oUlnem itevilu narodUi na nai list. Ob mem naznanjamOy da smo za prihodnje leto do> sidunjo Parocnino nekoliko zmiali; in nicer bo stala nSoia* : za celo Mo . , . gold, 4. Ma pot leta ... » 2. Ma Mrt leta ... » 1. V nSoMa Hocie nov» vredniMvo Slovencem podajati politie"en tednikt ki bo strogo in do-§l«*dno vrcsjevaii po krStfauskib nacVlih. Mi obsojamo politiko, hi n« poena na€clt ampak vedno mahuje in se nagiblje, kanwr ji svetuje korist, Kakor v vsem dmgem, tako mommo tudi v potitiki slati na pozitimih tkh hrSfanskc res-nice, List bomo v prvi vrsti pisali za naseija km eta in pros* a k a. V wodnih clankih bomo razpravljali dneuna politUka vpra&anjat navelno sicer, vendar pa tako, da se bomo pri tern o/.i-rali na wiJe deja?it»kc razmcre, in homo too-rijo vedno vporabljali na zivljenje. Pisali bomo pa vpriprosti, poljndm obliki, ki ho hhko umevna tudi za kmtta. V nlistkuu homo skrbeli za pr'merm razvedrila. Koliker bo mogoie, bomo prinaiaU raznih dopisov iz vseh krajev, kakor tudi zammivih raznih vestL Nose ljudstvo je v jedru $e sdravo, d'ibro. Ono se da izomikati ter duietmo in gmolno po-vzdignUi. V to svrho bomo sku§ali delati tudi USTEK. Kmo too r triiai Oetrto poglaTJe. Pripovoduje se, kako obhaja krvavo stogno novo leto, in kdaj prav ta p rav zaconja njegovo leto. Tudi nekftj o koleadarji krravega otegna. Vem, da si pozabljiv. Co se do motim, sto. ti pac tie enkrat pnvedal, da krvavo ategno pomeui prav za prav proetozidaratTo; drugafie se to imenuje tadt masonstvo. Ljuljo pa, ki se dajo krstiti na njegovo line, m sovejo bratje masooi. Laj»jo jim tudi tripi^ai bratje, ^li tripicniki. Zaknj pa tako ? Bog jih vedi, kdo pa more pozoati vse skrivnosti krvavcga sfcegna I Le to vem, da masoni pred svoje ime, ko m podpi-fiejo, poatavija tri pike. Tako bi se a. p. ce§ki mason Podlipny podpisal tako-le: „.*.Jao Hus Podlipoy.* Kaj pa zdaj ? Novo leto bomo imeli te dni. Ti bi najbiie rad zvedel od mene, kako krvavo stegno obhaja novo leto. BoSiCa seveda do pozna, ker oe veruje ˇ Je-zcsa Ktistasa. 0 novem ietu ima krvavo stegoo strasno dosli opraviti. Najve5 akrbi ji delajo racuoi po borzali. kjer ima castavljeoe krivonosce, da spravljajo v nje-gnv iep novce. Ono bode zvedeti, kako stojijo kurzi, kako padajo ali rastejo p*pirji; kaj treba storiti, da bo po novem leto prtilalilo si kak »milijoo5ektt. Za-torej polilja telegrame na vse strani, in si jib dajo poSiljati od povsod. Seveda trobi v sret saino debele mi, Po naSi misU ne more pa tega doscMy kdor ljudstvo vedno le vabi na veselice, na plese, alt kdor meni, da bomo narod reSili od poghm s krManjem, Povemo te.daj vie, zdaj, da ne homo nikar primSali miknimih pophoo ptmnih zabav in pustnih veselic. Pad pa bomo ljudstvo uffli in napeljevali, kako se teiko zuslutfoni denap hraiii in porablja le za rvniiiciio koristne redi. Dika, steber slovenstva Jo poiten, vai»-«on krnet in priden rokodoloc, katera §i sb delom svojih rok varujita svojo iieodviinost Vedkrat se iutijo toSbc, da se tuji Mveij iedalje bolj $iri mtj nami; tega najbolj kriva j$ pa rastoda zapruvljivost in razkosiiost naiega ljudstva, katero ne malo povsptiujejo ravno tisti, ki imajo vedno le narodnost in napredek na jeztku. Oastito duhovitiino pa in druge raiumnike prosimo, naj bi m le » obito narodbo, ampak tudi in pred vsem se svojimi vplwom nas list podpiraH s tern, da ga kmtta in niiim stanovom gorko pi'iporocajo. To Stevilko smo razposlaU na oglvd ne le dosedanjim natoMkom, ampak tudi dnigim odlicnim rtoinoljiibom po Primorskom in Knuijskein. Komur hi list vgajal, na} blagovoli narociti si ga. Vrednistvo zagotovlja, da bo vestno izpolnjcvalo, kar je obljubilo. VredniStvo nSoCe" Deanica in levica. Marsskatori nasih politikov na deSeli J6 v2e vofi ko stokrat bral o doanici in leviei, iu kako si na- lali, tako da bi ga, 6a bi se hotelo vto spovedati, »am papel v Rimu ue mogel odvezati. Njemu jo i-graca n. pr. temialiti si io raztrobiti po vsej zemlji, da so ruskoga earja vbiii in da jo na Ruskcm vadig-nila so revoiucija. Zadosti en par ur, da to svot voijame, viednostoi papirji padojo, krvavo stogno si jih hitro pokupi, kar zmcro; malo potem zve svet, da je vse gola lag, papirji poskoeijo — in krvavo stegno jih spot raaproda. Potem se pa v pest smeje io lepo vtakne v iep par iiu'Iijoaov! Bali jo lovit I Tudi po ivorih okol ministrov ima krvavo ufcegno o novem leta veliko opravila. Ono jim prav rado po5i»pno v usesa, kaj naj gdvorijo, kako naj za-vijajo resnico in siepijo svet, ko sprejemajo pozdrave in vosfiila za novo leto. In jaz sem prepridan, ko bi Sol na sv. Silvestra vecer v Pariz ah pa v R:tn, da bi nasel krvavo stegno pod mizo francoskega pred-sednika Carnota ali pa t koto tik Criapi-eve piane mize, kako mu narekuje, kaj ima jutre odgovoriti, tern in ouini, ki bodo priSli voscit. novo leto. Pa ti bos rekel, kako je to roogoge, da bi bilo krvavo stegno na av. Silvestra veder ob eneai v Pa-riza in v Riuou. Ojej, ljubl moj, ti pa jse malo ali nic ne vei. kako naglo je krvavo stegoo. In pa nisi Se nic slisal o tako zvani ^^ekznici na bliik"? Glej, po tej se krvavo stegno o novem letu vozi po svetu. Pa kaj, saj tega prav za prav §j ne potrebuje; ono je ? zve/J s hudiSom; terau sede na hrbet — in kakor bi mignil je iz Pariza v Rimu! Saj se ti vefi-krat v jezi reces: HudiC te nesi! Vis, ta audio" pre-naia krvavo stegno. Oudan smo bmli, da se je pri-valilo v Ameriko, kjcr je brazilijau6kemu cesarju prevzelo tron. Nekaj dui potem — zabil sem pove-dati — je vie plaSilo po T.stu. Mej drugim se je prikazslo tudi pred oknom, kjer se tiaka 6Edioo3tw, eprotujeti. In vender no vo fie, kaj pomeni, ko re-corno: desnica all lovioa. Dour.ioo i(na vHttk clovek, ako ie oel rodl, ravno talco tudi levioo. Tako nan je Bog Rtvurll. Pa tadi Dog Hum, kakor prionja sv, pismo, imideinloo, Toko govori U'tg Ote Sinu: Sedi na mojo dosn'oo. Doanica in lovioa, akoravno «ti obe na envm foli'Hii, vender ao ni6 kaj ne vj'mmti. Ljudjo eploh vzc od nokdaj pripiaujejo 1c doiuioi vie dobro, leviei pa vae slabo. Nnjbrie je nafta mati Eva legal r lq-vico po propovodaimm Nadu; in tako lo*i na levlol pioklotstvo \W>,'\q, 7,n vie dobro ie olovek pouluiuje le dmmw; % ujo je, pile, & njo vkaiuju, poxdravlja, v njo hi aegnjo ljudje, da iklopajo pogodba ali prij*-toljitvo. hwim pa ie viak iiogiblje. R«m iicer( da ho tu pa U\m nckftteri radi posluKujejo lovloo meHto dmnice; a ravno takili no glodamo prav lepo, oel, levicar n\ nio kaj prida. Ntijbolj •• bo pa pokaxnla ta razlika in na-aprotie mej doinieo in levioo na lodni dan. Takrat bo zbrnl Je^ui Kriitui vhc Iju/li okol lobe; ra/.doli 1 jih bo pa na dvu itrani: dobro bo poitavil na hvoJo dcHiiico. slabo pa na levioo. Prvo bo povabil v uo-bosu, drugim pa poreio: Poberitu bo v pekel I In take bodo dosnidirji v nebeiih, levioarjl pa v peklu na vekomaj. Nekoliko podobno xbiraliSoo deani^arjev in lo-vifarjov, coravno no tiiko veliko, najlemo tudi na zemlji. Ko bi ti prisel na Dunaj v tinto biio, v kn-tori poatavo dajojo in delajo davko, todaj bi ti po-knzali wliko dvorano, kjer sedijo nafii poslanoi. Tu so v siiokom poltikrogu razvroSooni lodeii, po katerih sod jo; tain na svedi pred nji.ni pa ima svoj sede 2 predsedntk Smolka iz Oalicije z dmgimi gospodi in ministri. Ni pa treba misliti, da poslaoci kar tje se-dejo, kjer najdejo prostor, daies tu, jutre tarn, ne, vsi dobro pazijo, na katori strani ima predseduik Smolka desnico, na kateri levioo. Eni si poisfiejo prostora na njeg>vi de3nici, drugi na leviei, in tarn sedijo celih Seat let. Kako ludno moc imati tedaj desnioa iu levica, Vrednik je filu6,»jno pogledal skoz okno ia jojmene 1 hitro je je del v svoj ftasaik, ce§, da je prineslo polno neslanosti v Trst. Jaz pa ne vem, xakaj ee toliko hudujo zarad tega, po moji raiali bi vender Tiiacani krvavomu stegnu morali biti cel6 hvaleftii, ako bi jim narodiio neslane vsaj toliko morske vode, koliker je potrebujejo. Iz Trsta bi ne vedel, kam jo je vdarilo, ker prav rado potuje Bnepozoano*. Naj-biie se je tiste dni valilo po Ooikem, ker bilo bi mu nad vse vseS, da bi se postavii spomeuik Jauezu Husu. Pa kakor se zdi, mu je praiki nadskof stopil na rep, zacvililo je in zbeialo. ttam ? Bog ga vedi, kud se zdaj potika, in kako kaso nam kuba. Ni ne-incgoce, da bi nam se zdaj, prav za novo leto ne apet kake prav debele ne izleglo. Krvavo stegno namred nikdar naprej ne pove, kaj miali; Se le ko jo je z^o' jvtlo, pride I njo na dan; a ko bi olovek rad vdaril po njem, ga vLe ni ve6 na mestu. Tako sve svet navadno nekoliko dni prekamo, kaj mu je ktvavo bte^uo skuhalo, in nic no pomagi ?e2. No pa. kako pozabljiv sem tudi jaz 1 Govorim o novem letu krvavega stegoa, in zabil sem povedati, da ono ne zacenja z nami novega leta. To bi bil moral prav za prav vie zgorej omeniti. Svoje novo leto je pa vpeljalo krvavo stegno za casa francoske revoluoije, o kateri sem zaduji pot govoril. Bilo je leta 1793, ko so ministri krvavega stegoa tako-le skleuili: Zaeetek novega leta j$ o polnooi 22. septembra. To pa xato, ker je krvavo fitrgao 22. septembra konefino vatanovilo republiko. Kaka zmeSnjava tedaj 1 Meseca septetnbra novo leto I Tarn okoli nafiega novega leta bi morali tedaj obhajati veliko nofi, o pustu po binkoSti, sv. Ivan bi p») okol sedanjo velike noCi itd. Cresnje bi imeli vie zrele v postu, gro^dje pa raeseoa maja, ie prej ko da tudi tako ucor.e gospode, ki vender radi ne ve-rajejo v vraze, lodujeJ Da, tako je tudi v drjfcavnem zboru, tako je dandanes ^o?aodv Jcjer zborujejo aceni gospodje. '*?¦'&/. Ne pa misliti, da ira*' motda Smolkova desnica | ali levica tako moc, da bl oi'a poalancc tako lo6Ha. Tu zad tiLi oekaj drugega* Smolka, kakor vec" ali raanj vaak predaednik, z&atopa neko oblast — ako oe, kako bi mogel pac* krotiti take krieace, kakor •ta n. pr. dr. Gregr s Ceskega ali Kronawetter z Dunaja! Ysaka oblast pa prihaja od B>g*; in tak-» | tudi predaednik Smolka n«dome§Laje Boga. Potcm- ; takem iruarao v driavnem zbora nekako raalo pod.i-bico tistega Telikega aadojega zbora v Joiafatovi do-lini, kateretna bo predaedoval Bog satu. Ravuo za to pa «e poatavijo nekateri goapodjo poslanci na | Smolkovo levico, kor ae eutijo po duha snrodn* ti-stim, ki bodo na aodni dan stali ua leviei Kriatu-Mvi ; di'snicarji v drzavnem xboru pa Selijo vce alt mtnj tudi na aodni dan atati oa Boiji desnici. IftaliS, da je vse to gala? Nikakor ue! Kdo bo na sodoi dan ata! oa deaniei Kristuaovs? Dobri kri-Htijani ali tiati, ki ao aveati ©stali aveti veri in si pritadovali po nji liveti, Na levici pa bodo biez-*erei, ki ao Kriataa* v arci ia v dejanji zaiajevali. Tako nahajamo tudi v drzavnem tboru »a de-snici tiate, ki ao in boLej;> biti kristijani; ue ttdim r.ivno, da ao vai svetniki, kakor je bil »«\ Anton puicavnik, raarsikateri grelnik aoa biti mcj njimi, voider pa rsaj ae drzijo veS ali maoj resnico in pra-\1ct\ in ako ne ve6, Yaaj spoitujeju krscan-k> vero. Na levici pa nahajamo skoro le take, k» ao steer kiaceai, ao pa vie davno vero zatajili; in kakor so sami breavcraki, ravno tako bi ho*eii tudi ljudatvo ob vero pripraviti; aatorej ao vedno pripravljeni ro-g viliti proti eerkvi, proti duhovnnm in menihom, proti verski soli: sploh sovrazniki Kristusovi so in linSejo bit?. Da, ti3ti, ki aedijo na zadnjem konci Ic-vice, pomelkavAJo celo a krvavim stcguom, ce§, da he sine kaj takega, kor onci nas bo odrea.Io! Kakor deaniea iu levica sploli nUti prijateljici, tako ne tudi deanica in levica v d-zavnom zboru. Ak'.* desnica pravi: da, odgovarja levica : ne, glasnje prva: op, kljubuje druga z: da. Ako ploskadestiiea, sika levica; ae pa vesoli levica, tedaj 86 ki;do drii deanici. Bil je (5as, ko je pri nai vkazavala levica. A\-lostcn 6ii» bit jo to! Lovica nam jo data Solo bioa Boga, odpt-avila je konkordat, dovo'.ih je oderuhom, da sinejo tirjati po dvajaet, trideaet od sto, data nam je poatavi*, po k ate rib roma vaako leto deset tisoC knictov na boben, po katerih Judjc duSijo malega poseatnika in obrtnika. Levica je tako dabro znafa pia/niti, pometati cesarake kaae, da vec ko se je no ter stavilo, m4nj se je poznalo; od 'eta do leta rastel je dolg. Pa casi so se spreraenili. Kakili de^et let je od teg*, kar je desnica zinagala ce& levico. Od la-krat gre vze boljae. Dolg se maojs\, dohodki rusejn, oderuhom ae je privezala na gobec torba, tudi vctikc gpspode fabi-ikunte se je v2e skusalo malo k pamcti pripraviti, da ne bodo z de!arci ravnali, kakor z neumno iivino; Jud se sicer Se sopiri po racstih, vender tadi ojemu vie stopajo na prste iu vze stisku je odevelo! Lenitvanje, plesi in druge puatne burke bi najhujie zadele ravno prve doi adventa! Kaj je vender namerjalo krvavo sfegno, da je tako popoinoma odpravilo atari kolendar? Ni te^ko vganiti. Izbrisat je hotelo i njim apomin na staie krfi6anske Laae iu ua kraljestvo vlado. Bili ne mo-reiuo ve6 — tako piSe nekdo od krvavegti stegna — postevati tistih let ko so nas kralji pritiskali, ke: ta-krat nismo bili se zivi; vsaka stran starega koledarja je oskrujena z laimi in vra^ami. Duhovni so deli na vsjtk dan euega svetnika, kar pa nitna nobene ko risti, in je neumno. Zatorej proc iz kolendarja se svetniki m na njih mesto postavimo domace zivali, ki kmeta pomagajo polje obdelovati: vu^a, konja, oala. Ti bodo odslej nasi krizostomt in Antoni! S tern bomo pa tadi pokazali, da je kmefc vec, kakor vsi kcalji, in da je kinetijstvo prva uraetnost. Tudi ineseci in dnevi so dobili nova imena. Prvi dan m«-seca se je imenoval grozd, drug!: safran, tretji: kos-tanj, enajsti: krompir, petnajsti: osel; dvajsti: vinaka preSa, petindvajsti: vol, tridescti: so<.'. Se celo ure niso krvavemo stegau prav tekle, ker razdelilc je dan na deset ur, vaako uro je spet razdeiilo, in tako naprej. Na zadnje je §e Boga iz cerkve zapodilo in Bad wrkveniini klopmi, kjer je nekdtij stalo: Slava Boga na visavab, je dalo zapisati: Slava babam ki so dobrega upanja! Se marsikaj drugega biti povedal o novem leta in kolendarji krvavega sLegna pa vze to, kar arao do • zdaj aliSali, je tako grozno, da boS najbrzj se na Silvestrovo o polnoci sanjal o ktvav. ra stegnu, kako ti boce vrat zadrgoiti a pozeg.-ianiin ro>enekraa-cem, tako da se bos prebudil in s» v ovetem atrahu prekrizai: Bog nas varuj na vse vecne case krvavega stegna in njegovega kolendarja! sobo, ker ne sluti nic dobrega. Tudi na kmeta misli desnica, ker pr?zadeva ai k«r m^gafie storiti, da se ne bodo nadalje rczkosavala in vaieevala kmetska posestva. NajveS bo pa veljalo, ako bo nasi desnica — opamo, da v kratkem — enkrat pod klop vrgla brezvorako sokko pastavo in spet BJga da!a v soli prvo mesto. Lebko -e razume, da se levica *e vso mocjo zaganja v dear.ico. Kolik »krat ja vze upala, bo pocil zelezni obroc, kateri oklepn rasae akupine deactcine. Pa tadi koliko skrivnib spletk ia ivijafi je leviei iz uhtala. da bi tega aH naeja. desiitfi«rja prekatila in ga odkrlmila od Iesntce. Pasebao zadnji cts js b;la vie g .tuvu, d* sa ^«>« hi Ijo na de*,ai *kav=a]o in locijo. Oo.spodi z l^vi*? ** sp!oh zJi najvtca vgAu|-ka, kaj mon deaniea t:»k» »kuptj drzati. Dcaaico aklrpi prepriea?ijrt *n ?jf»b >.*«»» da rtsii.ee pk avesiub.i do i*Bs*rj:t in Atstrije. K*j ue, di bi \'Z' -a.! kil»j pw I M Duriilj pi»gj.»iir«tv kj(» >r-'»je »K»vetskJ p.»^.ini;!. on d^»«iei uii i=a lovitiV Ke eV j.* i Vir-M i-*»h taka, kak«»r *m& tAzW.HW, gotuVi) bi rad iu* vr«U»l alovfitskegapoitlitnca mej levi^ijrsi. Na. pa »p bi»J s>! SS!(»vt*m*i in i>lr»vani sodijo na tientiU't, gfas* j«»j» t d»;snu*«. Potemtakem pa ni ravim tes, kaL".r kretju ttt'kat»»n. da v^e vkup, kar ami do/.d»j p>ai!jali v drz-iv-i> nekateri, ki sicer s tetesum a uij»> n*v ileam'ci, mi-It in sree pa innja na levies. Taki so> ». pr. v n'taem zbnn na Dunaji tisti Mt.;rlr>«;ehi, ki so ?u* rt^davno ouiUia apozttiili zi uLene^ Ja u:/a Jln-iii. Huntoni :ti velj&la resnica ia pravica, ampak c-pee ; psavfea je tain, kjor je vi»5 posti in knc.icov. V t^n* se pa zla* gajo husitaki Mlcdocehi a ti-fe mi, ki sod jo na naj-aknjtuai levici ui ki grodo uko didee, da vhr m »ija krvavo ategno. Zatu si* nav.idtia zgadr, da ka g.ivari kdo nd Mia lrc:*ht.u', ma ti?ti x levire straSno pfa-akajo, pobteni dramcarji se pa drxe kislo, jo mi'j sabo takn Ijud. Da rehi ondan je glav:ii I»*vi-caraki C'usnik na Dunaji, v kateri pisftjo >ami JuJtc in drugi mozje od krvavega stpgna, k:»r ocitua pu-vedal, da » takiini ljudnii, kakor s-> 3lladofifthi, bi ae dalo 5o pogajati iu — tievedi — tudi /v«»zo o:»reditu A, knj so ti zdi — zveza a tukimi, ki so krsta ni-majo, ki od glave do pi-t smrd.jo po krvavem stegnu! Tako je. Mi pa si raownct sa nauk dolu-o /.a-pomniti za prilifxinjo volitve. NaSo diMiiic.) na Dcnaji morunio izLis'iti. Ljudi. ki « Mladofiehi stavip na» rodnost nad vcro in pravica, Bog varuj poSiljati v drzavni zbor, ako nec.Mno, da ao nun povrne dobi huuitskih cepcevt Taki Ijudje bi sttmli v^e jo:re pre-stopiti na levico, kar ao vLo zacofi. in nu.s vse pt»-magali sj«IaLiti v jndovsko-maaouaki zakcij tor prodali aas na Kusko. Mi pa necftmo kaj t;ik< ga. Mi hoCdmo imcti nasega cesarja Franca Jozefi.. Zatorej pa pazimo dobro: karkoii bi diSaio na Slovenskera po raladoSesketn ali husitakem kvasu — ii proS s tako robo! Z-tdnju leta ho je ravno po nit/-doc'jskem vplivanji po sloven»kili knjig.ih in fasnikih, pa tudi po slovenskih glaviih, mtraikaj zstiostla, kar di5i moSao po tern. Vec iiec-nm za ts», p>t govoriti, ker r.edemo kalifci avetpga bozicnega miru. Z\ zdaj ti le priporoc m, da bos veckrafe k Bjgu molil, kakor peva sv. ccrkev: Den* me, proaim, mod o v L i c e, Kozlov se bojim levica, Nflj delezcn bam dean ice! Da, ostant li mej pohievnimi ovctcamf, ki ho-dijo pf) poti za svojitni pastirjs, a diii ae pr.,'5 od srboritih leviSarakih kozlov, ki ne znajo kakor b* z rogovi butati in vse prevrgavati! Zveato in trdno se okloni voditeljev na desuici, in pripoljali te bodo do casne in vecne sredc. Kaj bomo brali, kaj si narocafi ?a leto 1890? Tako bo maraikdo povprasaval zlaj o novem l-.'tu. Radovednost raste vedno bo'j, denarja je pa cedalje manj. Bralo bi se doati, padober kup. Mi pa L menimo, da je boljae man} brati, pa dobro; na par I soldov bi se nikdar ne smelo gledati, ako gre za do- I ber Hat ali knjigo. Skoraj pa tehko trdimo, da pri nas Slovencih je najboljsa roba tudi najboljSi kup. I Zato opozarjamo prijatelje po dezeli, naj ai narocajo J ali drugim priporocajo poaebno oaslednje tiste: j I. Nose „8oc o-, kakor smo vze na j-rvi strani I govorili. Damo castno beaedo, da bravcem gotovo ne bode ial za stiri forinte na leto, dokler bo „S >ca* v naSih rokah. [ 2. wDomoljuba*, ki ga vrejuje v Ljubljani j g. Audrej Kalan. Stane le 80 novcev na leto, je pa j vredon trikrat toliko; ker zna prav krepko in za kmeta primcrno pisafci. Pove tudi vsakemu, kar mu gre. Poteguje se za pravi blagor naSega kmeta. jPr;- I naia tudi te[>e povestice. I 3. Kdor itna v hi§i otroke, ki obiskujpjo. solo ] na deieli, jtm ir.v-.j omisliti ,Vrtee". Ta list je res j pravi biser v nasem slovstvu, in po pravici trdimo, ] da noben drug list tako izvratuo ne sluzi svojeuia namenu, kakor aVitec". Drobn" pesai in povestice s<> za ntrocjo starast in razumnost prav pri memo zlczene, pa tudi velikpga mikajo, da ne more lista odloztt\ dokler ga ni prebral od kraja do konca. Tudi micne podobico krasijo strani Ta list je vrden vseatranske podpore in razSirjanja. Kdor ga hoce celo h to po enkrat na mesec dobivati, naj posijo b>po po pciti 2 for. 60 nov. vredni3tvu. ki je v Ljubljaai v Sentpeterskem predmestji 5t. 15. 4. Kar je ^Vrtec1* za otroke z ni2ih Sol. isto je „Dom in svet* za dijake na srednjih solan. aDom in svet" je lepodoven list, ki ga izdaja dr. Lampe v Ljubljani. Prinnsa prav lepo in miLue po-veati. pa tudi dosti p>dii;ijivoga. Oconjuje tudi iiove knjige ne It* sloven^ke, ampak vedinoma tudi iz dru-zih sfovanakih uacccij. Drzi se atrogo pravili, krfi6in-skih nacfl. Po dahu je nas najbolji leposlovea lint, pa tudi ublika je dovolj dovrSena; zlog jo vofikrat kraseu in izvirno slovonaki, kakerS:?ega bo$ zastonj dtugod ;-ika!. In vse to be dobi le m dva 140IJ. na leto. Sttrigi in dub >vai, ki irnijo ali polpirajo dijiko po srednjib Sol.ih, ne urvejo jitn dati /,» novo lotj lepaega darila, k-ikir da jitn n.uocija Ml)>m in avt.w kateregaf kakor vino \i laitne sknaijo, na§a mladei prav rada bcro. 5. Imam/ Sloveuci tudi druz:h prav dobrib li^-tov. kako- so ,Novico*, nDanioau, „K me to voice'* itd., katere vso kmet bore v veliko korbt. Vender pa mi ue tnocemo o vsch ^ovoriti. Izmej ve* likih Laitiikov je „S I o v e 11 e c" ua desnici, „S I o-venski Narod" pa vze nd nekdnj na levici. Kar k»» tifie BEd i it o a !, i", smo nekaj poyedali ua drug»;m ine»tu. Prod vseni mo.-imo pa kmeta in mladino svariti pied Ljublj9ii:kim „l> ru a o in'4. Ti-mu ui nid avifto, S Sk.fi iu duhtvniki poritta kakor 7. raotlo. Krozijib veckrac tako deb'de iu ue-'ramne, da mora rudecica obiiti vsake^a, ki ana k\\ sramozljivosti. Opravlji; in obrekujf, da ma bo enkrar, pupir nam odri'kel. Kar je gnojiiico in blata po Slovenski in, ae staka v Eij«»-govib pr.d tliii. In za to naj bi clovok 8;i plutSal, in sicer Stiri goMiiinrjo!.' Boljs**, da grofl za te novce po par kou v guoja v mesto i's ognojis njivo za repo in krompir. SturiSi, predsoduiki b'-avnih dru.^tev, pa tudi proffsorji, ki nadzoriijejn nilad'tio po. srodr.'jib Sfi.ih, bi mor,tit sttog) pi/iti, da bo Ijuljkii tdkib lisfov n« zaf.fjo mej Miirodom. Dopis. Iz GoHce, 20. decembra. Nasi uii-stni oeetje so imcli v kiatkom 6aau tn viharno sfije. XaAim 61-tatcijern je got>vo &,* v spxninu, da jo v letoSnjoni zascuanji gorlskega dizelnega zbora post. dr. Pajcr se svojimi itali'anakimi tovariSi stavil prcdlog, vaiet1. katero^a n«j dez. odbor pros: visoko vlado, da bi so ud K«nk a!i od Trzica cez Ce"vinj:tn do italijainku mejo zgradifa zeleznic.u Ta piedlog je dei. zbor spre* jel sogt»8no; za-nj jo tedaj glasoval tudi mestni zu-pan goriski dr. Maurovicb, mestna odbornika Venuti ;n Vcrzegnassi, pivdacdnik kujicijsko zboruico baron Hitter, in z njiru se je vjernal, ce tudi zanj ni glasoval, ker drz. g'avar kot tak v zboru nnna fjhsu, zastopnik g>r:skega me^ta v del in d\i. zb:»ru ter ib eduein tudi tuestni stareaina giof. Cororrni. Komaj je bil predl«.g ^preje•r, nastalo je po me tu neko g-banje in vucla se huda proti-agitacija, ceS, da di tic.;a zeleza ca bi skod-»vula goriakemu niealu iu iijt>g>vim interesom, kt>r bi se kupcijski promet odvrn-I od ni'»-ata goriakega iii s« sploh tudi zmanjSalo in akidila obc;«vanje z Gorico. Koj na to atavi meitni oJbornk Marzini v etaresinatveni seji pr«»dlog, d» se voli p:)-seben odsek, ki ima porociti, kaj in kako bi bih vkreuiti proti sklopu dez. zbora. V tmenu vc5ia>» do-t«5;iega odseka je porocil dr. Vinci ter pn'tl'agal, mestno.staresinstvo naj se v intereau gor;akeg;i mc^f.a obme do visoke vlade proti Egraj-mja Utc ze!*zn:co ter naj prosi zt ze.einifno progo od Logafci Cv)« Vr-pavo do Gorce; posl. Mar/.mi pa je kar predl.igal, naj se edino le prat^stuje proti namerjavani zelezntci. Ta predlog je bil tudi sprejet z edn.m plasom vecine. All s tem sktepom stvar n; bila sc konkma. Mej tern je im la tudi kupcijska zbornioi svojo -i»jo, tudi ona se je ndiocno izrekla proti zeleznici Triic-Cervinjao in «)b enem za ouo Log.itec Gi»ri«i. V poned>ijek je imelo raestno staresinatvo izvanrein> aejo, v kiiteri ae je razpravljala i*ta zadeva. Zgotaj imenovani j,ad uoc" voljcni odsek je zbranim stare* sinam predlag.d, naj se pisebua deputacija odpo§lje | do presvitb'ga cesarja se sporaenico, v kateri se me* | sto Go:i:a izreC'e proti zeleznici Tr2i5 Cervinjan in i prosi za nrto iz L'^gatca cpz Vipavo v Gorioo. Ako- j ravao je Marzini zagovarjal avoj p-i-j§nji pr?dU«g da I se edino le pr< testuje proti sklepu de2. zbora, in ce. | tudi y def. giavar kot mi stni stareSina «>b ednem ; zastopal in bratiil zg>ajenje 2elezuiee Trzii-C^rvinjan in ob ednem z-tgot*.-vljal, da bode v2e iz stratogiCoib ozirov grajena tudi zeloznica Logatec-Gorica, vender je bil odsekov piedlog sprejet z 19 giasovi proti 2, 84 in sicer grofa Coroninija» in-.ifar.zinija, V deputacijo so voljeni mestni Jupan pa stareaine grot* Attems in dr. Vinci Jaz ao tukaj no ma ram izreci no 2a swleznico Tr2ic-6eivinja;i no proti nji, ali to morara omen it i, da so mi postcpanje nekatorih gospodov zdi nevaztim-ljivo in vgmjka* ker prav iisti gospedje so bili kot dek poaJaaci zft jJeleznjco Trz-C-Cervinjan in kotmestui staiesine so glasovali proti nji. Dosledno jo tukaj po-stapal ediai grof Coronini; zato se pa tudi v2e razna-8a po me»tu govorica, da da svojo ostavko kot meat-111 fltareaina. Politidiii razgled. ZaCnimo tudi danaSnji politicni razgled z dr2avnim zborom, kjer se je zadnji Las skoraj sedoma vriila vsa na§a notranja politika. fredno so se poslanei razili na p bile etvari manj-Sega pomena, ki so se tudi resile brcz vsnkc razprave in vsnkega vgovorn po predlogu du-tidtilli porocevtkev, Najbolj pa so bili radovodni vsi, kako bode gestavljcna poscbtto Sols k a komisija 21 udov, katera bode imela pre-tresovati po minifttru Gaufi*u predloz^ni novi fiulskt postavni nairl, vsled katorcga noj bi se dosedanja Solska postava nckoliko preiuettila. V gosposkt zbornici pa so, kakor je soduj scstavljena, tri strawke zastopane; najmo&iicj&a je sirogo konscrvativua, ki Jiodc po vscin versko Solo; druga je libcralua all vstavoveina, katcra node nobene sprcmctube ali vaaj 1106c nic odjen-jati, da bi sola zopet postala verska in da bi tudi cerkev imela glede Hole kaj govoriti; tretja stranka pa stoji nekako na sredi mej njiraa in se zato tudi imenujc srednja a'ii tudi ministcrska stranka; gospodjc, ki spadajo k tc-j stranki, cikajo skoraj bolj na desno kaker na levo, vender pravc sainostalnosti nimajo, ker vedno | bolj gledajo na migljeje od zgoraj in pnslusajo, kaj pore&e uiinisterstro, na katero stran sc b«»de ono nagailo, ter delajo in glasnjejo bolj le po njegovt ielji. Razmvcant v zbornici primeruo je scstavljena tudi nova iolska kotnisija; v njej je zastopana desnica z 10 ucli, mej temi so trije skoti, in steer praski k^rdiaal in knezo-.4k»»fa Ijubijanskt pa sckovski ali graski, levica z 0, in srednja stranka s 5 udi; predseduikom je voljen, ker je to mesto kardinal grof Schon-born odklouil, knez Cartoryski, podpredsednikom pa bivli naatoi minister Stremayr. Kakor je iz sestave te komisije razviduo, bode odlogila srednja stranka, oziruina ministerstvo, kakien da bode predlog, ki pride iz komisije v gosposko in potem w poslanisko zbornico, ali se bode sploh minister Gauc vdal ali vsaj za nekaj od-jenjal zahtevam nemSkib konservativcev in dru-gth slofanskih poslanccv} ki zraven verske sole zaittevajo na liudski Soli tadt poduk v inaten-nam jeziku. Tenia dvema zahtevama sedanji 6aa6ev nadrt le malo ali nii ne vgaja, zato je vse radovedno, na katero strain st; obrne grof Taaffe sam. Ce se on odlofii za Gaufia in njegov postavni nadrt, potem zgubi vefiino v poslaniski zbornici, ker konservativni Nemci ga gotovo ne bodo vee podpirali, in ne ostane mu drugo, kakor da ali odstopi se svojimi ministri vred ali pa da zbor razpusti in razpise nove volitve; 6e se pa izrefie proti Gau6a in njegovemu na-€rta ter vsireie zeljam,desnicarjev, potem mora pa Gauc, ako se ne vda, izstopiti iz minister-stva; drugo ne preostaja. To zaduje bi biJo skoraj - tudi mogoCe, 6e smemo namrefi le kaj verjeti vestim, ki so do§le mej svet iz kluba zaupnih moz na desnici in 'zagotov'jajo, da sta ministerstvo in desnica popolnoma i-dina. V tern nasem mnenji potrjuje nas tudi odgovor, kate-rega je grof Taaffe dal na interpelacijo posi. Plenerja in v katerein pravi, di« lioce tndi za naprej vladati s pomocjo sedanje desnice. 0 tej sivari smo hoteli dones nckoliko obsirnejse pi-sati,l ker smo mislili, da vsem citateljem morda venderle niso bile popolnoma znane razmere mej gosposko zbornico in ministerstvom. Dobro znani dri. poslaiiec Lienbacher bi rad vstanovil v dt2. zboru nov klub z imenom ekatoliSki v. 0 ntrnm," v kuterega naj bi vsjtopili izkljufiljivo katoliski Nemci; tcj njc-govi nameri so se ostro po robu postavili kato-li§ki iisti, kakor wVateiiand", „ Grazer Volks-blattu in drugi; tudi mi mislimo, da iz te moke ne bode kruha; saj 6asti2eljni Lienbacher si zeli pred vsem le tak klub, katereniu bi bil on predsednik in v katerem bi ne imel nobcucga nasproststva, ker drugace bi bil 011, kakor je vie vodkrat pokazal, spet prvi, ki bi izstopil iz kluba. V Budapest! stc se zedinili zmerna opozi-cija in skrajna levica v tern, naj bi se v inest-uem stiiresiiistru stavil predlog, da se podcli fiastno mesfiaiistvo ministru Tiszi, grofu Andrassy-u in puntarju Kosut-u; Tisza jo na-meravano mu dast v^e odklonil, br^ ko ne stori to tudi Andra&sy; res bi no biio lepo, da bi sc sedanjega in bivlega ministra cesurjevegu stavilo v edno vrsto s filovekora, kojega namen je se vedno razpad Avstrije. 0 zunanjih drlavoh nam ni poscb-nega poro^ati, ker tudi drugod jo politika te boLiLne praznike mirovala. Le iz Brazilije v Ameriki je do&ja vest, po kateri je za^asua vlada bivicmu cesarju vsa posestva in drugo prcmozonje konfiskovala ter ob edncm izdala dekret, da uobeden ud bivSe eesarske rodbine vsaj dve leti ne sme stopiti na braziljska tla, Domade in rassne vesti. Nj. Velidanstvi- presvitli cesar in cesarica, nadvoj. M a r i j a V a I e r i j a in nadvojvoda Franc Salvator so se v ne-deljo zjutraj z Dunaja pripeljali v Miramar, da bi ostali tukaj 6ez bo!i6ne praznike. Presv. cesar se je vrnil na Dunaj vie v praznik sv. Stefana zvecer, cesarica pa in hoi ostaneti v Miramaru do prvih dni novega leta. Upamo, da je inila zima z jesenskim vremenom, kakersno smo iraeh vze nekaj dni, vgajala najvisim gostom in sicer tcin bolj, cim bolj ostro zimo in nenavadno dohti snega imajo na severu. Kakor se bere, lezi po Dunaji sn^s^ po pet do §est cevljev na debelo, mraza imajo pa od osem do petnajst stopinj. Letos se mi na jugu pa6 po pravici pouasamo. Dr. Ernest Gnad, dezelni solaki nadzornik je Btopil v pokoj. 0 tej prilo2nostl ga je cosar odli-koval z naslovom dvornpga svetovavca. Na njogovo mesto je imenovan g. Viktor Leaaaovski, do zdinji vodja pazinskega gimnazija. Prcti cesdenju Janeza Husa jo tudi Bude-viSkt akof M jrtin Jos. Rdia pred ktatkira izdal pa-stirski lifet. Katoli§ka ditalaica v Podgori bode imela novog.i lt:ta dm svoj redni obfiii zbor. Na dnevnem rcdu bodo pi nagovoru prelsodaikoveni poroci'i do-uaruicirj^vo in tijnikoro, uarofiit.ov 6asnikov za jri-hodujo loto, voktov novegt odbora in raorobimi prcdlogi. Influenca. Ta bolczrn, ce tudi ni kaj ne\arua, se je vgnjezdila tudi v Gorici. Oaa za6ne s hudo mrzlico, jed mpadoaemu po njej no disi, udjo mu utrpnejo, udadnoat in noka pobitost so 6lovoka loti. Ali le to jo dobro, di fit novarna iu da do zdaj ni terjala §0 nebene irtve. V" 5-8 duch so. bolnik boljse po6ati. Na Duujji je pret;Kli toden tako hudo raz-sajala in napadala toliko IjtMli, da so bile vse bolnice z bolniki preuapolnjene; kakor pravijo Iisti, ona ni prizanesla niti miuiatei'skomu predsednik') grofu Taat< I fe-u, ker tudj on v»M iye Jsil Ogenj nastal je v nedeljo, 15. t. m. popoldne v Fleam v Brdih. Ni sicer naredil volike skode. toda tem velii strah, ker jo bil ravno mej popoldan-sko aluibo boijn, da jo \&». drlo iz cerkve. Ljudje so pridno druga poalopja varovali in spretno gaaili, da so ni ogenj daljo fiiril. P.igorelu i© le mala lopioa, napo'j ijiMia so abnom in liatejom. Kdo je pa tegakriv? 0m 6ai v (roriei na Travoiku na dan semnja av. Andreju. Te besede so jako va2no, ker one akrivajo zacecck in zacetnika „naiega razkolau... fJ^TrzaSka nEdinostH so „Soceu in dr. Mahni6a priv r.ida in vockrat spominj.i, a nid knj ijubeznjivo, akoravna amo jo mi doaloj so proccj pri mini pustili. Na dd, se ziehka naSteti, kar jc dr. Makoiou zrokla. On je: „nov duhomoren goriSki duh, alovenski papei v Gorfci, ki je obsodil ljubljanskega skofa in drugo kot liberalce, askeptiini prerok, Sdncho Panza, libo-ralec, njemu se jo kolesce v mo2ganih strlo, njegovo o&itno drnogledje in duhomoma kritika ho5e vso po-koniati ; ofiits. inn zlobnost, ternosrenoet, pedant-nost, dlakocepljenje, sumnidenjo, ^labo miSljenje, ob* rekovaoje," itd. itd. „Edinostu jo 5a!ibog list breznaSelne politike. Marsikateri katoliSki stavek se v nji nahaja, toda li-beia'nih se vec. Breznaielna politika kvari vorski in nravatciti 6ut alovooskega Ijndstva. Nam so odlodii libo-talii vclikoljubBi, kakor bev-mov politiki. Sicer ima BEdiuoat" katoliatvo le bolj na jeziku, liberalstvo jije pa pri srei. Ynemi ao za vse, kar je liberalno, cel6 za llusa in njegov spomonik, princ Schwarzonberg se svo-jim zaanim govorom si ni ptidobil voCe zasluge, nego da je pokazal svojo „p!emenitasko osabnost" 1 Ni nas treba poduCevati, ^emo dobro, po <5era disc liati, ki s Skofi pomotajo pri ulicah ; Iisti, katerim so stndi pred plem-stv( ra in feudalatvom, kateri pod gaslom nkrsLanakett ljubezui b rati jo B ga & hudicem. Tudi v nravatvouem oziru je v Edinosii" snar8ikaj opolzlega.... Nazadnje smo se ji zamerili se s torn, da smo priporoSali svoj list ter prosili, naj so nam poSljo narofinina! Slovenei, kdaj bomo prisegli vodino zvoliCavno katoliSko na6elo ? Z niSomor boij ne Skodujemo ne le oerkvi, ampak ludi naroda, kakor da p'>dpiramo in vzdr-j iajamo toko Jiity, 8 ObrekOTalni ,Oomerea se skafe efcer «*-gOTaijati prots nizjuTj,* katero to mn poalafi oWin-aki moijo Podgorski, da reiijo cast svojemu ljablje-nenro dabeTnemu pastirja. ftdovaki Ii*t wader pri-zaaia, da je ˇ Podgori „aa:ica nsanza* plactti take kakor je tirjal g. Tikarij; Uko tedaj ni poalednji Ijadi ttojerdijio odiral. No *6 H .Corriew,* damorjn dubottD strankam povefrti, koliko znaia posta*no doioeena takaa, da. dobro premialijo, predno ai vradno kaj narotfjo, potebno pa je to dolian atoriti, ako upa, da jib bo woo a tem odfrnil od nepotrebnih kora-fcov, kakor je bilo ravno ˇ n&5em alncajt, kjer je do-tl5na straaka aahterala Hator od g. vikarija, da bi «e toiila, Sieer pa oatase doaofnn tedno proato, d» resoieno ibogim dolino avoto odpnati ali was. To s«* prtTi ^b©feJBM« dajati, kar gototo tudi xoajo ?. tikartfi in dakoTai. 0 Urn bi m „Corriere« bhko aam piaprttal, ako bi botal porodovati, od koga dobWajo TboieiTedpodpore: odljodi nj«go?e strank<\ ali od katoWkih dnhOTBO?. Tudi to ni .Corriera" vae*. da ao g. vikarija aagofarjali ittrje ataroSine, dee, ti ao wainicoaiw g, vikarij*. No, kdo pa naj bi branii caat. g. vikarija f Komu naj bi neoli podpiaat „fejaTO" ? Morda 1i „Cor-tiere-ori* nedoici in vredaikom? Ta je lepa i So njegovi .anu'coni" ?! Ratno ta to gre g. Tikartju So ˇeca caat, da zna ˇ naiib tako kritidnih eaaih izba-jati tudi a posfetnirai gospodi in ai navalio tsi kato-liski odiocnoati prHobiti in ohraniti njib vdanoat in ijnbezen. „CorriereM, molfti in no obiraj naiih poiienih in poirtvoTalnib duhotnih pastirjer! frcxx ........nr—x>o^ A STENJI Q X za vedno lu6! X 2:— —:85 -;85 -:70 ~:55 —:10 1 akatljica Geraheim-ovih 1 , Kofol-ovih .... Aparat: a) glaz rudefi .... „ vijoleaat . . . primeren sa poatni eas. glal bel..... b) podlaga za atenj . . Dobro olje kg. 50, katerega ae bo z rabo mojih atenjer porabilo la 22 kg. v letu. Za obilno naroSbo ae priporoea naJTdaoejii Valentiu Kofol, Kauai, Goriea. NAZNANILO. Tsojamo se slavnemu obeinstvn naznaoiti, da smo za Kranjsko. Spodnje-Stajarsko in Primorsko vstanovili GLAVN1 ZASTOP V LJUBL1ANI s pravico stlepanja zavaro- valnih pogodb zoper skodo po pozani in toci ter smo imenovali avojim glavnim zastopnikom gospoda Josipa, Proseno-a. Pisarna glaTnega zastopa je v nunskem poslopji na Kongresnem trgu §t. 17 v Ljubljani, kjer ae vsprejemajo zavarovalae pogodbe in dajejo radovoljno TsakorSna pojasnila gled6 zavarovaoja. OdliSnim apoitoTanjem Centralno ravnateljstvo »xnirxo c?^avoayna:a»s^JccLaL«c Tzajemni zavod za zavaro- vanje proti slcodi NA OU2VAJHL Pod|»sana ai itejeta t prijetao dolinoat ten) potom javno ae zahvaliti raem p. n. blag, gospem in gotpodom, katert ao se irtvovaji in tradili, da ae je tudi letos zamogla napraviti boiiinica otroakema vrta in i. mladini. Y prvi rati gre topla xabvala pred-stojnicam i. podruiei-e $t. Gmla in Metoda v Go-rici, potem alavneraa vodaUa ink. c. kr. prir. papir-nice, blagorodnima gospema tnk. ItorniikiU vodij, viaokorodut goap. grof. Ma'ildi Attema, blag, gnapema Teresini KlaneiLi>Ti in Ivanki Koeijangleeri, gg. go-riakim trgoTCPin: Likarja zt« rozne pisalno potreb-56ine, Cieiuenta za. Te5 podstjetith klobukor, in Mu aiei aa laanc btago ia otroeje obleke. P o d g o r a 21. dectwbra 18S9. BEBTA PEHANI YUKO VODOPIVEC TOuitwIjica oiraiksga vrta. voditelj !^adake iole. List&ics TpramiStTa. — Kakor je iiUli ma drpgam nestn danafinjega lista, smo letno naroinino za 40 kr. zniiali; nekateri gg. narofniki ao nam poslali celoletoo naroi-nino t doaedanjem znesfcu; ve6o avoto hoLemo Tracaoiti sa priliodDje leto, ako ae kdo drngafce ne izreiSe in morda reeega zneska ne Lett obrniti ? drug namen: nekateri goipodje pa so nam prostoroljao poslali 8e vot-o n'arocnino, kakor je bila } do sedaj. in tem tu izrecemo javno zahralo i Iiistaica vredniStva. — G. dopianikn a Kanal- skega. Bodi za «daj polemike dovolj. Poreriali smo. karamo ratsiili, tako da rsak razumnik lebko sod. Kaj ma hocemo? Ijio samega aebe — to je 2daj jasno pred Tsem avetom. Da. pri tacih ljudeh ne amerao iskati nafelnosti in doslednoiti, ae lenko razucne. Obzalujemo g.a. 31 i pa bomo hodili po poti, katero smo nastopili. Napadi, obrekoranja, aumui^enja od raeh ¦ strani aas morejo najmanj omajni. Naj ne li zaganjajo fie bolj. Ostantte nam tmrA tdr razvese'ita naa ie nadalje a kakim dopison. G. dopisn. t Cepovnnu. Za ta pot nekoliko pra-kasno. Prihodoji*. j G. K. t Kan: Vag apis prineaemo r prihodnji iterilki. Za vsako gospodnjol Iftera. Leli dobro karo priprnvltl ? Pazite dobro na to, da so raznirjeni Zaboji & zavitki, kteri niso pravi^ Franck1 ovi. ampak _ Pi^ .^oljufivo ponarejeni!-Ho6ete li okusno pijaco in teeno kavo imeti, zahtevajte pravo ^Franck'ovo^ kavo, ktera pa je le prava s temi registriranimi markami: iraratvena snamka. varatvana. snamka. varstvena znamka. in s tim podpisom: " —"—V^T^ loraj: Sxcmdnost vvi 4upovowii! KriV0 je misliti, da se „dobra kava" le iz samih kavinih zrnc pripravlja, ne — kajti dober pristavek poviksa kavino moc, njeno barvo in njen okus. — To je resnicno, preprieajte se blagovoljno z poskusom ppave rranek'ove kave. „ laalecrto „ z a ». 2939 Kr. 9 IV. i, w i> izd^atej. m odgOTorni vrednik: li, KOBSIC. — HilarijVnflka tifh^f T f^^}