♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦
izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldau.
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
I DELAVEC
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva trlica št. 5.
Telefon 3|V1.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Letnik 1.
Maribor, dne 12. decembra 1918.
Štev. 17.
I; Novi kurz.
'	v	.• ■	«
Že v zadnji številki smo razmotrivali'razpoloženje v naših strankah posebno z ozirom na obliko naše bodoče države. * Sedaj še par besed o slov. ljudski stranki. Danes se že spoznava, da je morala slov. ljudska stranka popustiti s svojim premočnim republikanskim stremljenjem, ker bi bilo to lahko vodilo do razpora v naši politiki, ki mora biti danes enotna in jedina v tem, da ustvarimo s Srbijo združeni močno jugoslovansko državo. Dr. Korošec je gotovo svetoval v tej smeri. Mi! hočemo sicer biti strankarsko neodvisni, pa v teh resnih časih moramo zastopaji načela, ki so navidezno enostranska, v resnici pa tako iskrena in poštena, da mirno lahko izjavljamo:	zastopati	smo	pripravljeni	nazore
vsake stranke, ako ima le pred očmi edinost in nedeljivost naše velike Jugoslavije!
Priznati pa hočemo, da to tem lažja storimo, ker s prepričanjem pričakujemo, da nam bo sedanja politika srbske vlade, ki je prevzela dolžnosti in posle Narodnega vječa v Zagrebu, zares ustvarila demokratsko urejeno, svobodno in pravično državnost. In zato se začasno tudi ne smemo spodtikati ob tem, ako bi se reprezentant, predstavitelj te države nazival kralj.
To preskušnjo moramo prebiti, da se pozneje lahko prepričatpo/ da je naroden in demokratski vladar, vse kaj drugega kakor kak absolutističten monarh hohencolerskega kalibra. In če je reprezentant države naroden in demokratski, potem ga lahko postavimo precej v isto vrsto s kakim francoskim ali amerikanskim prezidentom, ker tak vladar izvršuje samo voljo ljudske vlade.
V bivši Avstriji smo pravzaprav največ trpeli vsled krivičnosti sistema, ki je Nemcem in Madžarom preskrbela nadvlado; razventega je oni zrfani § 14 lahko odpravil vsak parlament in tedaj so vladali miriisterski prezidenri, ki so bili baš v milosti vladarja.
; Če vnamemo, da bi bila srbs) a ustava podlaga naši bodoči državi, se nimamo takih razmer nič bati. Tu ustava ne pozna § 14, ne pozna vlade brez parlamenta, ki izraža po izvoljenih poslancih ljudsko voljo. Zato ne smemo biti nezaupni, temveč bodimo edini, in se zavedajmo, da je naša prva dolžnost, delovati za ujedinjeno domovino jugoslovansko. Drugega hipoma niti ne zmoremo, pač pa bi z neslogo lahko prišli tako daleč, da bi nam tuj vladar vzel našo zemljo; svobodo in z našim jezikom vred ugonobil nas,— mali narod Slovencev.
Kralj^ Peter kronani predsednik I republike.
Ameriški žurnalist Marchal je imel preteklo leto razgovor s kraljem Petrom, ki mu je rekel med drugim:
»Večj’i del svojega življenja sem prebili v republiki'. Najlepši spomini moje mladosti me vežejo nk one dni, ko sem se v francoski vojski boril proti Nemčiji. Takrat sem se jaz boril za Francoze proti Prusom, a danes se bori Francoska proti Nemcem '-zame in za moj narod. Borba je to, v kateri se vojskujejo svobodni narodi proti nesvobodnim.^ Ker sem skoro vse svoje življenje preživel v republiki, sem srečen, da nisem ničesar drugega, nego kronani predsednik republike. To predsedništvo mi je mnogo dražje od krone. Ponosen sem, da sem v istem smislu kralj, kakor1 angleški kralj Georges, da sem ki;alj svobodnega naroda. V vsi Evropi sfem edini kralj, ki ga je izbral in izvolil narod. Ko sem zasedel srbski prestol, sta Srbijo tiščali ob tla dve avtokratski državi: Avstro-Ogrska in Turčija. Čudim se naravnost, da je ta mala država kljub silnemu pritisku mogla očuvati svoje demokratske ideale.
Kot kralj sem smatral 'za svojo edino dolžnost, da bom izraz želja mojega naroda in njegove vlade. Ti. ideali mojega naroda šo se osredotočevali v želji, da bi Srbin živel svobodno v svoji domovini in da ga nihče ne moti v njegovem svobodnem razvoju.
Naša prva želja je bila mir. Naša druga želja je izboljšati, usodo onih bratov naše krvi, ki so tako dolgo trpeli V turškem robstvu in morali prenašati nasilstva avstrijskega režima.
Kot srbski kralj želim edino to, da vidim ves narod, kateremu pripadam, Srbe, Hrvate in. Slovence osvobojene od njihovih zatiralcev, srečne in ujedinjene v eni državi."
Političen pregled.
Dunaj pred katastrofo. Dunaj. 9. decembra. Politična prekucija, pomanjkanje živil, premoga ter naval brezposelnih'delavcev, vsi ti faktorji ustvarjajo nevarno situacijo v glavnem mestu stare Avstrije. Različno pripravljajo ljudstvo na pomanjkanje, katero bode v najbližnjih dneh moralo prenašati. Tako n. pr. bodo od danes naprej vsi javni lokali radi pomanjkanja premoga zaprti, vsaka družina sme porabiji samo za 20 vinarjev plina, bodisi za razsvetljavo ali kurjavo, tudi tramvajski promet bo ustavljen, železnice imajo le za nekaj d,ni prSmoga, potem jih čaka ista usoda kot nvespia prometna sredstva. Seveda stoje tudi vse tovarne in, morajo "zaradi tega celo svoje stare delavce odpuščati. Število de-
lavcev pa je vsled demobilizacije na Dunaju zelo naraslo, in brezposelnih ljudi je videti vse polno po cestah. Sicer odpuščeni Vojaki, ki so potrebni po'zadnjih napornih dneh počitka, še ne iščejo služb tudi se vojak ne more tako hitro pripra-$ viti k delu, kateremu se je popolnoma odvadil. Vsekakor pa je pričakovati najhujšega, ko bode enkrat pomanjkanje prisililo vse te ljudi do tega, da si bodo morali iskati dela. Da je Dunaj skrajno slabo preskrbljen z živili, tega še omenjati ni treba. Žita in mesa za najnujnejšo potrebo ima še mesto,, popolnima pa manjkata krompir in sladkor; ker pa so parni mlini tudi delo ustavili, ne bode kljub temu, da je žitno zrnje na razpolago, mogoče oddajati ljudem moke.
Shodi jugoslovanske soc. dem. stranke na Štajerskem. Nedeljo, 15. t. m. bo shod v Poljčanah ob 10. dop., v Rogaški Slatini ob 10. dop,, v Zabukovcu pri Celju ob 3. pop.
Reforma koledarja v Srbiji. Poroča se, da bodo Srbi reformirali svoj koledar ter sprejeli gregorjansko štetje. Verjetno je tudi, da uvedo v svojo književnost mesto cirilice latinico.
V italjanski vojski vre. Nezadovoljstvo v italjanski armadi je velikansko. Dezertacije so na dnovnem redu. Laški vojaki sami uvidevajo, da slovenskih krajev Italija nikoli ne dobi, vojaki dobro vedo, da Jugoslovani naših Ijudij in naših primorskih krajev ne pustimo. Prepričani so, da pride med Jugoslovani in njimi do nasprotistva, ako ne zapuste naše■ zemlje. In naših pesti se boje, to je tisto, zato vre-v italjanski armadi, zato se umikajo kar celi oddelki že danes. Morda , ne poteče niti 14 dni in »italjanska fronta« na Primorskem se bo začela gibati po rakovo v Italijo.
Pogajanja v Ljubljani so se včeraj nadaljevala. Potem ko so se bila razpravljala razna tekoča vprašanja, je predsednik razpravam, poverjenik za trgovino in veleobrt dr. Karel Triller zborovalcem naznanil nastopni sklep Narodne vlade SHS. v Ljubljani: »V teritorijal-jiih vprašanjih je začasna, ne prejudicirajoča rešitev, ki bi zadovoljila oba dela, nemogoča. Zato raj se ta vprašanja odstavijo z razprave in naj še pogajanja omeje izključno le na prometno tehniška in gospodarska vprašanja.« Po daljšem posvetovanju nemških udeležnikov je v njihovem imenu odgovoril generalni konzul Aleksander von Giinther od nemško-avstrijskega državnega urada za zunanje stvari: (Zastopniki Nemškoavstrijske republike in .deželnih vlad za Štajersko in Koroško si dovoljujejo v očigled naznanjenemu jim sklepu Narodne vlade SHS pripomniti, da se je nadaljevanje pogajanj o teritorijalnih vprašanjih moglo odkloniti pač le vsled ne povsem pravjinega pojmovanja namenov, ki so doslej vodili Nemce. Nemški zastopniki 8«
*	'	i
••t »Maribor, dne 12. cjeoembra 1918.
Mariborski delavec.
zavedajo, da se o teritorijalnih vprašanjih ne kega stanu in pristaš, slov. socialdemokratske more odločati pri teh pogajanjih marveč edinole stranke. Mimo spavaj, ti .klicar -naše narodne, na bodoči mirovni konferenci. Nemško-avstrijski P0*'1’0110 1,1 s°cija ne svo ~>o e. zastopniki so le izšli iz naziranja, da^ bi bilo ' ozemlje, kjer je začasna ureditev uprave potrebna
ne bo uklonila zahtevam nemških nacijonalcev, ki so zvabili socijalne demokrate v svoj tabor, da bi nekdaj zaničevani delavci delali ža njihove nemško-kapitalistične interese. In tako se je tudi zgodilo. Mi ne rečemo, da smo želeli, da bi štrajk ne imel uspeha ali pa, da naj bi se narodna vlada ne uklonila vodi-
nam-speha.
Nemški roparji na Koroškem.
v interesu posnodarskih in Drometno-tehniških1	^	sobo o, dne 7. decembra se je nava- naj se narodna vlada ne UKtonna
v mteiesu gospodarskih in primemo	a v vojake preoblecemh Nemcev na t d štraika a računali smo prav, da
razmer,, treba, to ureditev .zvest, potom dogovo- kraj. §t> Lip* ob Krki na Koroškem. Tolpa je j rJ s štrajkorh to pot nebo nobenega u:
rov, ker se jim vidi, da hi s tem bila ustvar- razbila na župnišču vse šipe in je s silo vlo-. Zato sm0 svetovali, naj gre vsak na 'delo,
jena neobhodno potrebna .podlaga za uspešno mila v župnišče. Bilo je okoli polnoči. Nemški kajd tega ne sme njjjge njy ocj jugoslovan-
ureditev gospodarskih in prometnih vprašanj med divjaki so vpili kot zbesneli in so potegnili skega SOcijalnega demokrata zahtevati, da naj
obema državama I/ želie Narodne ■ v ade SHS, žuP?ika 1Z PPst 'J6- §a opljuva l, sramotili, bJ štrajkal baš samo za nemške interese. Vze-državama i/. zeije in arom e v au no, ^ jn na p ,j obječenega vlekli čez Krko.!	• Jd bj bili nemSkj delavci v to upravi-
nai b. se posvetovanja nadaljevala brez ureditve §e do danes gJ ne ve> kje je ubogi župnik in čeni;?zaKaj pa bi potem slovenski delavec ne
naj bi se posvetovanja nadalj
teh upravnih vprašanj, posnemamo, da je Na- kakšna je njegova usoda, rodna vlada. SHS naziranja, da se morejo gos- y f)ondeljek popoldne je nemška vojaška podarska in prometna vprašanja rešiti potom druhal v kraju Trixen ob Krki odpeljala žup-dogovorov, ne da bi se rešila odprla upravna. nika-Slovenca Dolinarja. Poveljnik jugoslovan-h	Narodna ske Posadke v Velikovcu, nadporočnik Malgaj
1 ‘ je izvedel o nasilstvih in takoj odjezdil z ne-
vprašanja. Zato prosimo, naj nam vlada SHS naznani spored iiadaljnih razprav na podsta,Vi, ki si jo je začrtala«. Nato se je konferenca odgodila. Na dnevnem redu včerajšnib razprav sta vprašanji, kako nai se vzdrži promet, ■ ter kaj naj se izmehja iu kako naj se izmena vrši.
Spopad med Amerikanci in Italijani. Bakar, 10. decembra. Na reki so Italijani pri-
katerimi diugimi konjeniki v Trixen. Kraj je dal zaS' sti sam pa je jezdil za nemškimi divjaki. Malgaj jih je dohitel in jih je sam razorožil ter iir,d proti Velikovcu. Rešil je tudi župnika neljubega položaja Nemške nasilneže je tiral v Velikovec, kjer jih je vrgel v ječo. Župnik Dolinar, ki je bil ves pobit, premočen, lačen in utrujen, se je med potjo zgrudil pred hišo nekega slovenskega kmeta na tla. -Gosto-jubni Slovenec je vzel župnika pod svojo stre-
čeli na najnesramnejči način odsi, an,e»ati vse	se	j, okrepfa, „ ]e zopel odše,
v znake Jugoslovanstva,. Iz prostorov društva „La j naprej_ Kmalu, ha to je privrelo 50 Nemcev
Fiume	giovine". je prišla	tolpa Italijanov,	vmes	pred hišo	'ega kmeta, vodil jih je nek	nem-
so bili	tudi italijanski vojaki, in	drla po ulicah.' škutar, in	so klicali kmeta na odgovor,	zakaj
Trgala	je Jugoslovanom	znake'	in proti	njim	je vzel župnika pod svojo streho. Nato so
, x , f i 'v x . „	kmeta m njegovo družino pretepli, hiso pa
brutalno nastopala. Ko je tolpa dosla Pred ‘ popoln0ma razbili in zažgali
V torek zjutraj je prišel iz Št. Jana ob Mostiču član	tamošnjega Narodnega sveta,	Kofter.
kavarno „Badaj", je zahtevala odstranitev jugoslovanskih zastav. V bran so se postavili fran-,,/Coski in ameriški častniki. Neki ameriški Vojak Pripovedoval je, da so Nemci napadli slovansko , je-bil od nekega Italijana s samokresom ranjeiv vas Št Janž koder se je komaj in komaj rešil, v .vrat, ko je branil neko gospodično, katerima 8» niso «bi|i. Njegovo ženo, otroke in skoro , x • x x- ■ i i ■ i	1 vse vaščane so nemški surovezi odgnali kot talce
SO hoteli iztrgati jugoslovanski znak. Pred šolo, !Vas go popolnoma*izropali Selo izgleda lmje kot
kjer s° nastanjeni ameriški vojaki, je prišlo do kraj) kjer je divjala vojska. Sploh se množijo v več spopadov, ker so ameriški vojaki zgrabili j velikovškem okraju nasilstva in grozovitosti napram
Slovencem. Vsak, kdor je Slovenec, mora čutiti
za orpžje, da branijo Hrvate. Da ni posredoval neki častnik, bi gotovo prišlo do prelivan-. ; ja krvi.	(
• Reka, 10. decembra. Včeraj popoldne je prišlo .na Reki do pretepa med dvema angleškima vojakoma in petimi italijanskimi vojaki. Ta 'boj so sprva opazovali francoski vojaki, ki
nemško 'maščevanje. Slovensko prebivalstvo je razburjeno. Vse beži proti Velikovcu. Pomoč je nujno potrebna. -
Mariborske novice.
Železničarska stavka v Mariboru
so-pritekli Angkiž^m“na“pom7č'Tu je"bltudi'(Ljubija-fia, 1!. dec..) Včeraj so se vršila v Ljub- b-om^TŠ izdafukaz, da, ako 'se zapoje »Te ......	,•**•, T u- • - i -	i,„ 1Jani medNarod.no vlado 111 odborom stavkujocih Deum« ter se tet zahvalni himni doda se kakšna
neki italijanski stotnik s karabimerji, ki so ho- želez> usiužbencev nova pogajanja glede zopetnega pesem) mora biti cerkvena,'t. J. nabožna. Iz tega
smel za svojo jugoslovansko domovino z delom delovati?*-Enaka pravica za vse! Saj sedaj to pot ni šlo za kake plače ali za kaj strokovnega! Zato: živela enakopravnost poleg btatstva in svobode!	T
Francozi v Mariboru. Sinoči sta spet f prišla v Narodni dom ona dva francoska častnika, o katerih smo pot očali že v včerajšnem listu. Gospod general Maister, ki je bil pri večerji tudi navzoč, nam jih je predstavil ter v lepih besedah slavil* francoski narod, ki je’ v tej vojski s svojo zmago pomagal tudi nam Slovencem do svobode. Spominjal se je Francoske dobe 1. 1809, ko so bili Francozi v naših krajih in je obžaloval, 'da niso tedaj delj časa ostali pri nas, ker bi nas bili preje osvobodili, kajti francoski narod je vedno prinašal manjšim narodom svobodo. —Napil > je Franciji in gostoma, v čemer mu je občinstvo z navdušenjem sledilo. Kmalu nato je odgovoril francoski major v kratkem in markantnem francoskem, jeziku. Zagotavljal je, da bo mirovni kongres v Versaju (Versailles) in zlasti francoski narod z vso-svojo dušo podpiral stremljenje po osvoboditvi velikeSrbije, t jv Jugoslavije . Gospod Dr. Rapoc nam je v kratko Še raztolmačil besede g. majorja, na kar je občinstvo francoskipia go* stoma priredilo burne ovacije. Bil je za mariborski Narodni dom in za nas, tukajšnje Slovence, zgodovinsko znamenit in lep večerl, Vive la France!	■	‘	*#
Mraz v Nar. domu. Sicer so danes drva j res draga reč, a da bi se ne bilo dalo niti ob* priliki, .ko so francoski oficirji bili gostje Narodnega doma, najti par polen, to_]e žalostno ?a to restavracijo. Mi smo vedno mislili, da je kurjava v cenah te restavracije že všteta, a zdaj vidimo, da bi bilo dobro še polena seboj nositi.
Izdaja prehranjevalnih kart -se vrši jutri v petek 13. dec.
Ordinarijat v Mariboru je s 3 decem-
z vežbaiišča,-je napravil konec temu spopadu tako, da' je aretiral in razorožil italijanske vo-- jake jn jih izročil francoski vojaški oblasti.
m.
Pisatelj Ivan Cankar t.
ajersko in generala Majstra Mariboru ni vedel* za te liturgične ,,predpise", Narodnh vlada je stavila svoje da se poje v cerkvj cesarska pesem v sloven-protipogoje, o katerih so pogajanja v teku. Po- skem ali nem§kem jeziku? Še-le sedaj je pogajanja v Ljubljani se vrše na prošnjo odbora stal tako tankovesten"? Sicer pa, kako se, ta stavkajočih.	,	j	ukaz strinja z resolucijami jugoslovanskih ško-
Delavnica južne železnice. Danes je fov v Zagrebu dne 27. novembra t. 1.?	-
prišlo delat že nad 300 delavcev. Videti je -■■■■■. ■■■■••'-----------------------------»■’———
torej, da se bodo počasi vrnili vsi delavci, . zlasti slovenski. Mi nismo nasprotniki tega, da si delavstvo v potrebnih slučajih pomaga s j stavkanjem. Ali to pot smo videli v naprej
4-2
Dragotin Ridl
brivec in vlasuljar Tegetthoffova cesta 21 se priporoča.
V deželni bolnici v Ljubljani je po daljši bo-' '“,zni za vedno zatisnil' oči pisatelj Ivan Cankar, asi smo* bili na to že pripravljeni, vendar je nas ta vest globoko pretresla, saj smo izgubili v enega naših največjih, najzaslužnejših mož na
polju slovenske kivjiževnosti. Kaj je nam bil Cap-	____________
kar v literaturi bomo mogli presodhi šele sedaj, ma Smisla štrajkati v ta namen, da bi nem- Zaloga vsakovr.stnih oblek za moške in fante v ko ga ni vec. Cankar je b.k najsijajnejša zvezda skl m delavcem pomaga h «slhtv da Maribor veliki\biri zmerni ceni. Točno'izdelovanje na obzorju naze moderne literature in njegovi —  r
da štiajk ne bo dosegel nikakega uspeha,1' •	SlUŽkinjO*.
ker ga res ni mogel. Vedeli smo namreč, da ki bi opravila vsa domaČil dela, sprejme takoj trgtfVec VILKO bodo Zlasti •Slovenki delavci spoznali, da ni-j-	WE1XL	v Mariboru, Glavni trg st. 22.
- umotvori so biseri ne samo naše, matvec svetovne književnosti. Rajni je bil velik prijatelj delavs-
ua	...	.....	7mprn;
postane nemško-avstrijsko ozerrflje. Razventega	P	'	meil
so delavci morali namreč ,uvideti, da sd radi '	,	..
štrajka tukajšna jugoslovanska narodna oblast IgftSC BOŽiC« llfOjSČ, lfiQČutl0lm2CfiSl2Šl34
■%
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tisk-arna: Karl Rabitsch v Mariboru,