»Tetkrik- icEhaja pod tecn imesnorn od 24. aovembra 1%1 dalje po sklepu občinskiti odboi-ov SZ-L Ptuj aa Ormož. — Issdaja zavod ' tedmk-. Ptuj. Odsovor- nd U4•€^<—lik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: He- roja Lacka 2; ~ telefon 158. SLev. tokočega računa: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna MarLborakf^a ti- pka. Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND. Št. 19 PTUJ, 13. maja 1966 CENA: 0,40 ND, 40 SD Letnik XIX Priprave na priiatellsko ^rGcsiv^jc štii^lhi ofcičiEi Letos bodo prebivalci občine Ormož gostitelji prijateljskih sre- čanj predsednikov štirih sosed- nih komun, in sicer: Varaždina, Ptuja, Cakovca in Ormoža. Tega velikega tradicionalnega tedna bratstva in prijateljstva, ki se bo pričel 15. maja in končal 22. ma- ja z veliko gasils^ko vajo, se bo- do udeležili tudi prebivalci in predstavniki občinske skupščine, delovnih in družbeno političnih organizacij občine Ljutomer. Prebivalci občine Ormož so letos prvič gostitelji tedna brat- stva in prijateljstva. Na to ve- liko enotedensko srečanje se že dalj časa pripravljajo. Želijo svojim gostom čim bolje ugodi- ti, jih seznaniti i. gospodarskim razvojem, razkazali jim bodo na- ravne lepote in zgodovinske za- nimivosti. Popeljali jih bodo v vinske kraje v Jeruzalem, na Vinski vrh in drugam, kjer bo- do spoznali dosedanje uspehe in uspešno prizadevanje kolektiva KZ Kombinat-Jeruzalem Ormož. Tako bodo gostje spoznali znana visoko kakovostna jeruzaJemska vina, ki slovijo v mnogih deželah sveta. Gostje si bodo v času te- dna bratstva in prijateljstva na območju občine ogledali zgodo- vinska gradiva v Ormožu in pri Veliki Nedelji. Na območju ob- čine je približno 22 zgodovinskih spomenikov, med njimi rojstna hiša pisatelja STANKA VRAZA. V vsakem krajevnem centru v občini je spominska plošča, v Središču spomenik žrtvam druge svetovne vojne. Prebivalci Ko- ga, Središča, Miklavža in Toma- ža so znani iz druge svetovne vojne po svoji narodni zavesti. Od 16. do 20. maja bodo v okviru tedna bratstva in prija- teljstva športna tekmovanja mla- dine iz štirih občin. Vse športne in kulturno prosvetne prireditve bodo po programu tedna bratstva in prijateljstva, ki ga je sestavil medobčinski odbor za sodelova- nje. Razne kulturno prosvetne skupine iz ostalih treh prijatelj- skih občin bodo v krajevnih centrih v občini Ormož gosto- vaJe z raznimi odrskimi deli. Gostje si bodo ogledali tudi novo vinsko klet v Ormožu, go- vejo farmo v Središču in še ne- katere pomembnejše gospodar- ske objekte v občini. Medobčinsko sodelovanje bo treba nenehno razvijati in pog- Ijabljati. Štiri komune Varaždin, Ormož, Ptuj in Čakovec se sre- čujejo skoraj z istimi problemi in težavami. Na ta način bodo laže reševale skupna vprašanja, ko jih bodo v celoti spoznala. Kooperacija, nadaljnji razvoj kmetijstva, politika socializacije vasi in odkup zemlje morajo biti enotni. Medobčinsko sodelovanje pomeni prenašanje izkušenj iz ene komune v drugo, hitrejše razvijanje gospodarske dejavno- sti in reševanje proizvodnih in drugih problemov na osnovi so- delovanja, Tovarna »Jože Keren- čič« Ormož je v pomembnem so- delovanju s tovarno TAP v Ptu- ju in je želeti, da bi to posne- male iudi ostale delovne orga- nizacije v občini. Občini Varaždin in Ormož se ukvarjata s perečim problemom zaradi uničenega mosta čez Dra- vo v Ormožu. Zveza med obči- nama Varaždin in Ormož je le skozi Središče ali Bori, kar po- vzroča največ težav tistim slo- venskim kmetovalcem, ki imajo zemljo na hrvatski strani, in hr- vatskim lastnikom zemlje na slo- venski strani. Solo v Ormožu obiskuje 55 hrvatskih otrok, nad 150 ljudi iz varaždinske komune pa je zaposlenih v Ormožu. Na zadnji seji občinske skup- sčine v Ormožu so odborniki med ostalim raizpravljali o oceni gospodarskega razvoja občine za letošnje leto. Po temeljiti in vse- ■ stranski analizi gospodarjenja v letu 1965 so se zavzeli za us- pešnejše uresničevanje zastavlje- nih smernic, za povečanje pro- duktivnosti dela, za nagrajeva- nje po učinku, za uvajanje boljše tehnologije in mehanizacije v proizvodnjo, za zmanjšanje stroš- kov proizvodnje, za višji stan- 1 dard zaposlenih, skratka za boljše ; gospodarjenje in za hitrejši raz- voj gospodarske in ostale dejav- ! nosti v občini. ' Da bi dosegli postavljene cilje in naloge v nadaljnjem razvoju gospodarskega sistema je potreb- no, da delovne organizacije in ostali koristniki družbenega premoženja ter družbena politič- na skupnost storijo vse, kar bo ugodno vplivalo na povečanje gospodarske moči in družbenega standarda, zlasti pa se je treba uspešno zavzemati za večjo in kakovostnejšo proizvodnjo, pred- vsem pa izdelovati tiste izdelke 'n pridelovati take kmetijske pri- delke, ki jih išče zunanje in no- trčinje tržišče. Delovne organizacije so doslej ninogo storile, toda letos morajo napraviti vidnejši korak naprej \ "natcrialni osnovi samouprav- ljanja, ta pa bo omogočila, da oodo organi upravljanja postali osnovni nosilci enostavne in raz- ®ii"iene reprodukcije. Večjo skrb 00 treba posvetiti boljši organi- zacij- dela, razmestitvi delovne in drugemu. Osebni dohodki zaposlenih morajo biti postavlje- ni na pravilno osnovo in naj P/odstavljajo ekvivalent oprav- ljenega dela. Odpraviti je treba ■^agraievanie po režiji, saj se je pokazalo kot nepravilna in pre- "'^•^'ela oblika nagrajevanja. Na- flfčijevanje strokovnjakov kot Ostalih zaposlenih mora biti sti- ^lulativno, saj le to zaposlenega ^Podbuia k večji produktivnosti, •^ zniževanju stroškov proizvod- nje, zaposleni popolnejše izlcori- scajo svoj delovni čas, notranja Organizacija deh bo brezhibno Potekala itd. Spremenjeni odnos zveze na- Prani delovnim organizacijam 9iede delitve dohodka daje večjo ^ožnost za znatnejšo akumulaci- ja finančnih sredstev v delovnih ^^■ganizacijah, zato mora bi'ti pra- ilna politika pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in ^kladP Večja bo treba '•^^--r.iti za obratna sredstva in s tem bo zagotovljena poslovna sposobnost delovne organizacije. Se vedno je precej nesreč pri delu in to predvsem zaradi pre- male higiensko tehnične zaščite delavcev na delovnem mestu. Zato so odborniki sklenili, da je treba posvetiti več skrbi higien- sko varstvenim ukrepom pri de- lu, zaposlene primerno opremiti in jih higiensko tehnično zašči- titi pred mehaničnimi poškodba- mi in plini. Delovno mesto za- poslenega je treba urediti tako, da se bo počutil varnega, saj mu bo to omogočilo večjo angažira- nost. Pomembna razprava in poznejši sklep je bil, da naj de- lovne organizacije tekoče anali- zirajo svoje poslovanje, sproti odpravljajo neskladnosti in naj zagotovijo načrtno proizvodnjo. V zdravstvu bo treba posvetiti letos vso skrb raizširitvi in zago- toviti kakovostnejših zdravstve- nih storitev, kadrovsko okrepiti zdravstveno službo, s tem bi se zmanjšala frekvenca pregledov na uro, izboljšati kakovost pre- gledov, delno razbremeniti ob- stoječe zdravstvene delavce, ne- nehno je treba krepiti in razširiti osnovno zdravstveno varstvo in posvetiti več skrbi preventivni službi, predvsem pri varstvu mla- dine in žena. Delo socialnega varstva se ne bo letos bistveno spremenijo v kvantitativnem pogledu. I>ovolje- na sredstva za zdravstveno var- stvo bodo omogočila le nekatere premike in izboljšave. Na pod- ročju rejništva se bodo povečale rejnine v skladu s finančnimi možnostmi. Rejniškim družinam se bo posvetilo več pozornosti pri vzgoji rejenčkov. Delo z mla- doletnimi prestopniki, posebno s tistimi, nad katerimi se izvaja strožje nadzorstvo skrbstvenega organa, bo treba kakovostno iz- boljšati. Mladoletnike bo treba pogosteje obiiskovati na domu, po potrebi pa tudi sanirati nji- hove družine, ki so v mnogih primerih krive za mladoletno prestopništvo. Večina socialnih problemov iz- haja iz družinskega okolja, zato bo potrebno izboljšati strokovno delo z družinami, ki so iz različ- nih vzrokov zabredle v stisko. Izboljšati bo treba tudi pogoje dela na področju skrbništva in bolj skrbeti za ostarele in za de- lo nezmožne osebe. Iteorganizacifa kmetilstva v občini Ormož Na območju občine Ormož je kmetijstvo osnovna panoga go- spodarstva. Ta dejavnost daje največ narodnega dohodka in se ji posveča zato vsa skrb. V ob- čini je ena kmetijska organiza- cija, ki se je v zadnjih letili močno razvija m razširila svojo dejavnost. Kmetijska zadruga Ormož je prerasla v močan kom- binat. Refomruii ukrepi so v naše gospodarstvo prinesli številne spremembe in novosti. Gospo- dariti po novem ni lahko, saj je treba znižati proizvodne in ad- ministrativne stroške, povečati produktivnost dela in pridelova- ti ijškane stroške, povečati pit)- ti iskane pridelke. Kolektiv KZ »Kombinat Jeruzalem« Ormož se je tega v celoti zavedal in je zato izvedel reorganizacijo v podjetju že ob pričetku letošnje- ga leta. Glav.T.i smoter reorgani- zacije je bil decentralizirati upravljanje v delovni organiza- ciji in uvesti nagrajevanje po učinku. Z reorganizacijo so kmetijski kombinat razdelili na 6 obrate in sicer: vinogradiništvo, živinore- ja in kooperacija. Uprava kom- binata je samostojna enota skup- nih služb. Sleherni obrat ima svoj obratni delavski svet, obra- ti pa so razdeljeni na delovne enote. Te kolektivno odločajo o sprejemanju na delo, o delitvi dohodka, o višini dopusta in dru- gem. Obrat kooperacija je po svoji dejavnosti zelo pomemben, saj se ukvarja s kmetijsko proiz- vodnjo v zasebnem sektorju. Vanj so vključene tudi prostran- ske dejavnosti kot so: posloval- nice reprodukcijskega materiala, klavnica in drugo. Na območju občine je 11 poslovalnic repro- dukcijskega materiala in od- kupnih postaj. Odkupujejo v^se kmetijske pridelke in s tem za- gotavljajo zasebnim proizvajal- cem pravočasno nabavo raznega semenskega in reprodukcijske- ga materiala. Pri i>osIovaInicah je urejena kmetijslco strokovna služba. Namen zaposlenih v kombina- tu je pospešiti in razvijati kme- tijstvo v občini. Kot kaže, za to še vedno ne kažejo dovolj razu- mevanja nekateri zasebniki Ne upoštevajo kmetijskih nasvetov, nekateri redki celo agrominimu- ma, medtem ko pretežna večina kmetovalcev sodobno gospodari in sodeluje z zadrugo. Gospodarska reforma je tudi v kmetijstvu povzročila investicij- ske težave. Tako hitro ne more- mo več razvijati kmetijske de- javnosti, saj primanjkuje inve- sticij za obnovo nasadov. Ni sredstev za ureditev sadne plan- taže pri Tomažu, Pri tem ostaja problem, kje zaposliti višek de- lovne sile iz kmetijstva, saj so tudi tam skoraj vsa vinogradni- ška in tudi nekatera druga dela mehanizirana. Stroji izpodrivajo delovno silo, kar je tudi zaželje- no, saj je večja produktivnost osnovni pogoj za hitrejši In vse- stranski razvoj. »Produktivnost dela je treba povečati za 12,5 "/o, če žeUmo preiti na skrajšani de- lovni čas,« je med drugim pove- dal sekretar KZ »Kombinat Je- ruzalem« Ormož Ivo Rajh. Letos bo kombinat prešel na 7-umi delavnik, za kar so do- zoreli pogoji, kot je pokazala analiza v podjetju. V kombina- tu so produktivnost dela znatno povečali, ker so zmanjšali š*^vi- lo zaposlenih in uvedli poipolnej- šo mehanizacijo v proizvodnjo. Nadomestilo za dopust dobijo vsi zaposleni Vsem članom kolektiva Vol- nenke je letos prepuščeno v sa- mostojno odločanje, kako bodo porabili nadomestilo za K-15. Delavski svet je namreč potr- dil predlog, da dobijo člani ko- lektiva, ki imajo osebne dohod- ke izpod povprečja v tovarni, za dopust po 18.000 starih dinarjev, kdor pa ima nad povprečjem pa dobi po 15.000 starih dinarjev. To nadomestilo ni vezano na po- goj, da ga bodo dobili samo tisti, ki bodo na dopustu izven doma- čega kraja, ker bo izplačano iz sredstev, ki so zbrana od samih članov kolektiva v določenem odstotku, zato bo z njimi vsakdo sarn razpolagal. Na družinske člane se delavski svet ni mogel ozirati, ker je pre- malo sredstev, da bi jib delili po drugačnih kriterijih. Zomegljevanjp topolovih nasadov €rozdno gospodarstvo Maribor ima ob Dravi, od Dupleškega mosta pri Mariboru pa do Sredi- šča ob Dravi, večje komplekse topolovih nasadov, ki jib mora vsako leto v tem času zavarova- ti proti listnim škodljivcem. Glede na večje površine tega ne more opravljati drugače kot z avionom. Zamegljevanje topolovih na- sadov iz avioaia je opravilo Goz- dno gospodarstvo Maribor na omenjenih kompleksih 10. in 11. maja 1966 v jutranjih in večer- nih urah. Prebivalstvo je bilo obveščeno o tem zamegljevanju po radiu Maribor in Ptuj ter po dnevniku Večer, da bi vedelo za samo akcijo ter za to, da sred- stvo za zamegljevanje ni nevar- no toplokrvnim živalim^ Medtem ko prihajajo vesti o ogorčenih spopadih v Južnf;m Vietnamu rned enotami ZDA in osvobodilne fronte ter vesti o se- streljenih letalih amen.ške proiz- vodnje nad Severnim Vietnamom, se v glavnerh mestu Sajgonu spet pripravljajo na demonstracije. Do- sedanji predsednik vojaškega re- žima general Ky je namreč izjavil, da bo ostal na oblasti še eno leto ne glede na skupščinske volitve. Sicer pravijo, da je general dal to izjavo samo kot »poizkusni ba- lon« za javno mnenje, vendar bi bil lak razvoj, kot ga želi general, prav tudi ameriškim svetovalcem. Toda budisti pripravljajo nove de- monstracije, na katerih bodo za- htevali odstop vojaškega režima. Verjetno se bodo ponovili dogodki nedavnih dni. Američani skušajo z okrepljenim bombardiranjem Južnega m Se- vernega Vietnama pi ikri ti težaK notranjepolitičen položaj v Sajgo- nu, vendar s tem vzbujajo še večje nezadovoljstvo ir.ed ameriško in svetovno javnostjo. ZGREŠENA GOSPODARSK.-V POLITIKA Medtem ko skušajo v Džakarti ustvariti vtis. da je predsednik Su- kamo dejansko poglavar države, kažejo izjave predsednika vlade Suharta in kritike drugih vodilnih osebnosti, da temu ni tako. Tako je Suharto na nacionalni konfe- renci ekonomistov omenil, da je nepravilna gospodarska politika v deželi privedla do aloma celotnega gospodarskega sistema. General Nasution, ki se je moral svoj čas umakmti iz vlade in ki se bo, kot pričakujejo, kmalu spet vrnil, je tako stanje pripisal »ne- kvalificiranemu vodstvu z gospo- darskimi zadevami, ki je ustvarilo ugodno ozračje >;a korupcijo m hi- navstvo«. Predstavnik »rodu revo- lucionarjev iz J. 1945^ Sutomo pa je za V5e tegobe obtožil prejšnje vlade. Gre za »prejšnje najvišje funkcionarje, ki so bili v najbliž- jem stiku s predsednikom dr. Su- karnom*. Indonezija sicer dolguje tujini 2,4 milijarde dolarjev. Samo obresti za ta dolg znašajo letno približno 470 milijonov dolarjev, tj. toliko, kolikor znese kosmati na- cionalni dohodek! SREČANJE V Z.^R O srečanju predsednikov Tita in Naserja smo poročali že zadnjič. Oba državnika sta temeljito raz- členila vse najpomembnejše med- narodne probleme. V vrstah neve- zanih se je namreč zadnja leta po- javila globoka vznemirjenost in celo pasivnost. Oba državnika so- dita, da je treba prav sedaj okre- piti odločen boj za enakopravnost v svetovnih zadevah, za enako- pravnost vseh držav, za dosledno nevmešavanje v notranje zadeve drugih ter materialno pomoč tistini narodom in vladam, ki so izpostav- ljene pritisku neokolonializma ali pa so se znašle pred velikimi ob- jektivnimi težavami v svojem raz- voju. Oba predsednika sta dala tudi odgovor na »krizo nevezanih«. Ugotovila sta, da gre v resnic? za krizo v svetovnih odnosih, za kri- zo vsega sveta ne pa nevezanosti. Današnji trenutek tudi priča, da imajo več uspeha dvostranski raz- govori in sprejeti sklepi kakor konference nevezanih v skupinski sestavi. To tudi pomeni, da se bo- do okrepili stiki na relaciji Beo- grad-Kairo. Državnika sta utrla tudi pot tri- stranskemu sestanku najvišjih predstavnikov Z AR, Indije in SFRJ. Gre pravzaprav za obnovo stikov, Id so bili že v navadi do- slej. Tretji kitafski jedrski poizkus OPOZORILO MIROLJUBNEMU CLOVESTVU — DEJANJE, KI SPODBUJA TUDI DRUGE K LASTNI ATOMSKI BOMBI Kitajska je te dni preizkusila tretje jedrsko orožje. Dogodek je vzbudil veliko zanimanje po vsem svetu, četudi ne gre za kakršnokoli večjo atomsko bombo. Prizadevanja Pekinga, da bi prav s pomočjo jedrskega orožja postal velesila, se torej nada- ljujejo. Vendar to še ni vse. Kitajska se je odločila za jedrsko oborožitev ne glede na to, da taka oborožitev terja od vsega ki- ta iskpcra liudstva velike nanore. saj ogromno stane. V Pekingu sicer trde, da je taka oborožitev naperjena proti impe- rialističnim irt kolonialističnim si- lam. To naj bi bilo le obrambno orožje proti njim. Na drugi stra- ni je resnica, da se še niso od- rekli svoji »bojeviti teza« o nuj- nem obračunu s temi silami — na bojišču. V takem ozračju ni mo- goče doseči nobenega mednarod- nega sporazuma, ki bi deloval v nasprotni smeri, tj., ki bi blažil mednarodno napetost in predvsem mednarodno oboroževalno dirko. Resnica je, da je trenutni med- narodni položaj za tako kitajsko politiko ugoden. V Ženevi so prav te dm spet ustavili razgovore v odboru sedemnajstih za razoroži- tev. V Afriki traja imperialistična ofenziva proti mladim neodvisnim državam. V ZDA nadaljujejo pod- zemske jedrske eksplozije. Pekinški krogi utemeljujejo no- vo eksplozijo tudi s »sovjetsko- ameri^kim monopolom« nad jedr- skim orožjem, pri čemer »saboti- rajo revolucionarni boj pod- jarmljenih narodov« (to seveda le- ti na račun sovjetskih mirovnih prizadevanj) Tako prikazovanje stanja v svetu pa služi edinemu smotru: pokazalo naj bi, da edino Kitajska brani te narode in da se le-ti sedaj, ko ima tudi ona jedr- sko orožje, lahko s^jravijo pod ki- tajsko okrilje. Razumljivo je, če prav te dni kitajska propaganda bruha žveplo na Sovjetsko zvezo s starimi in še s hujšimi obtožbami o »izdaji« re- volucionarnosti in oroletarske so- lidarnosti. boja proti imperiali- zmu in neokolonializmu. Tako ravnanje seveda hudo kompromi- tira prizadevanja za mir, na dru- gi strani pa spet oživlja želje po atomski sili ali celo velesili pri vseh tistih, ki tega orožja še ni- majo, pa ga zaradi tehnične zmog- ljivosti, bogastva in tehničnega kadra lahko izdelajo v najkraj- šem času. Kitajska bomba sama še ne po- meni grožnje miru in zaradi tega ne bo kdove kako poslabšala mednarodnega položaja. Vendar tiho ravnanje Pekinga opozarja, da je treba mirovna, protijodrska prizadevanja še bolj okrepiti. Ta velika naloga predvsem čaka ne- vezani svet in njegovo politiko aktivnega sožitja, proti kateri je naperlena kitajska uradna politi- ka na vseh frontah Iz Majšperka Majšperk in Lešje dobita cestno razsvetljavo Naselji Majšpcrk in Lešje so pripravljata na cestno razsvet- ljavo po elaboratu ter idejnem in glavnem projektu, kj ga je iz- delalo podjetje Elektro Maribor po naročilu investitorja Krajev- ne skupnosti Maj.šperk. S tem je predvidena ureditev razsvetlja- ve naselja Majšperk in Lešje. ki sta oddaljeni le kak Idlome- ter, zato bo razsvetljena tudi ce- sta, ki povezuje obe naselji. Omrežje bo napajano iz trafo- postaje Lešje in iz industrijske trafo postaje Majšperk. Svetilke razsvetljave naselja Lešje in ceste do Dravinje bodo na 7 m visokih drogovih, ki bo- do medsebojno oddaljena 40 m. V naselju Majšperk bodo svetil- ke na kandelabrih, višine 3,.5 m in bodo medsebojno oddaljene po 30 m. Ka.idelabri bodo po- stavljeni 1 m od roba cestišča. Javna razsvetljava v Lešju in Majšperku bo služila le pe.5cem za grobo orientacijo. Ker bodo svetilke druga od druge 30 do 40 m, svetloba ne bo enakomer- na. Vsega bo 58 svetilk. Material za to razsvetljavo bo stal okrog 64.000 novih dinar- jev, delo pa nad 54 000 novih di- narjev. Gradnjo bo finansirala krajevna skupnost Majšperk. Letni stroški obratovanja so preračunani na nad 23.000 novih dinarjev, in sicer največ amor- tizacija in osebni dohodki ter srednje investicijsko vzdrževa« nje, manj pa materialni stroški, obresti na poslovni sklad in raz- ni stroški. Nad 200 ljudi iz Ptuja obiskalo graški velesejem Spomladanski graški velese- jem. ki je bil od 30. aprila do 8. maja 1966, si je ogledalo iz ptujske občine nad 200 ljudi, ve- činoma odraslih. V Gradec so potovali s petimi Kompasovimi avtobusi. Obisk velesejma je organiziralo Turi- stično društvo Ptuj, ki je tudi dalo vodiče za potovanje v Gra- dec in na velesejem. Avtobusi so odpeljali iz Ptuja zjutraj ob 6. uri, vrnili pa so se istega dne zvečer po 22. uri. Vsi obiskovalci velesejma ^o si ogledali najprej pokopališče v Gradcu in so se več časa za- držali pn spomeniku sloven- skih talcev. Stran 2 TEDNIK — petek, i\ maja 1966 Stran Mosta čez Dravo v Ormožu ni več KDAJ BO ZGRAJEN NOVI MOST CEZ DRAVO V 0RM02U? KAKO BODO LJUDJE IZ SOSEDNJE HRVATSKE PRIHAJALI NA DELO IN OTROCI V ŠOLO V ORMOŽ? OBSTOJEČI BROD NI PRIMEREN ZA POMEMBEN LOKALNI PROMET. V nedeljo, 8. maja, ob 14.30 je narasla Drava spodnesla peti le- seni podpornik (računajoč s slo- veruske strani) lesenega mosta čez Dravo v Ormožu. Govorica, da se podira most čez Dravo, se je hitro širila v Ormožu in v bližnjih krajih v sosednji Hr- vatski. Most je bil že nad šest mesecev zaprt za ves promet. Zabetonirane traverze na obeh straneh mosta so onemogočale vsakršen promet. Most čez Dravo v Ormožu je dotrajal, njegovo stanje pa je^^e poslabšala narasla Drava. Spod- nesla je podpornik in del mosta med dvema podpornikoma se je približno za 1,5 metra sesedel. Za pešce ni bil več varen pre- hod in miličniki na obeh stra- neh mosta so onemogočili pre- h(>d. Nekateri pešci so le hoteli čez most, čeprav je bila nevar- nost, da se bo vsak trenutek zrušil. Pri mostu so se pričeli zbirati ljudje, čeprav je bilo sla- bo vreme. Več sto občanov se je zbralo na levem in desnem obrežju Drave pri mositu. Hote- li so videti, kaj bo z mostom naredila voda in bili so pri- pravljeni tuidi pomagati. Leseni most v Ormožu je 20 let služil namenu, sedaj pa je strohnel in dotrajal. Lani no- vembra si je most ogledala strokovna komisija, ki so jo se- stavljali strokovnjaki obeh so- sednjih komun in ob tej pri- ložnosti je bilo ugotovljeno, da je zgornji ustroj mosta dotra- jan na dveh odsekih, da nekate- ri ledeni podporniki več ne ustrezajo, in da most ni varen več za promet. Posebno kritična sta bila dva odseka mosta, ki sta se znižala za 30 centimetrov CKi prvotne lege. Zaradi varnosti je komisija zaprla most za ves promet. Zaradi takega kritičnega sta- nja je ostalo odprto vprašanje, kako preprečiti prehod pešcev, in s tem morebitne nesreče. Se- stal se jie občinski štab za ele- mentarne nesreče in odločil za- varovati preostali del nepoško-! dovanega mosta s tem., da se j poškodovani odsek mosta mini- ra. Zamisel pa se je končala dru- gače. Na levo in desno stran obrežja Drave pri mostu so pri- šli gasilci, pripravljeni za inter- vencijo. i Izpodneseni odsek mosta se je i nenehno sesedal in na njenem i vozišču so nastajale razpoke. Visoka voda je vedno bolj in bolj potiskala v neutrjeni pod- pornik. Ko je bilo vse pripravljeno, se je posebna ekipa pripravila na miniranje. Pri miniranju, ki ni uspelo, ker se predvideni od-' sek mostu ni odtrgal, se je vne- la smola. Ogenj, ki ga je povzro- čila eksplozija, se je hitro raz- plamtel in zajel skoraj ves most. Gasilci so si prizadevali požar zadušiti, toda bilo je vse zaman. Stara, suha in strohnela, s ka- tranom prepojena lesena kon- strukcija mosta je pričela goreti in voda ni imela nobene moči. Most je zgorel, le na hrvatski strani ga je ostalo približno 15 metrov. Gasilci in tudi ostali občani so si vsestransko prizadevali pogasiti goreči most in so ga- sili pozno v noč. Toda, bilo je vse zaman. o gradnji novega mostu čez Dravo v Ormožu se je že ve8 let razpravljalo. Dosedanji most je bil dotrajan, preozek in nepri- meren za razvoj sodobnega pro- meta. Pred dvema letoma so bi- le izbrane tri variante za grad- njo novega mostu čez Dravo v Ormožu. Prvi most čez Dravo v Ormožu je ob pričetku druge svetovne vojne razdejala vojna vihra. Polovica slovenskega mo- stu je bila železna, ostali del pa lesen. V času okupacije je bil zgrajen drugi most, ki pa je bil porušen pred osvoboditvijo. Sedanji most je bil zgrajen 1946. leta iz lesa in je zato ra- zumljivo, da je v tem obdobju v celoti dotrajal. Ni bil zgrajen za sodoben promet. Tudi loka- cija ni bila najbolj posrečena. Glede na razvoj turizma in na perspektivno gradnjo novih cest bi moral biti novi most čez Dra- vo v Ormožu že zgrajen. 2e pred leti se je o gradnji novega mo- stu v Ormožu in drugod veliko govorilo. Sedaj pa je postal od- prt problem, ki bo ga treba v najkrajšem času rešiti. D. R. Najprej se je pogreznil del mosta Nova opekarniška peč \ Zabjaku brezhiboo peče Opekarna Žabjak — Ptuj je seznanila 7. maja 1966 ob koncu j rekonstrucije nove Hoffmannove peči in ob začetku njene upo- i rabe povabljene ptujske predstavnike o povečanju zmogljivosti podjetja in o izboljšanju delovnih pogojev v podjetju z rekon- strukcijo. Kolektiv opekarne Zabjak je' povabil na svojo dvojno slo vest- nost sekretarja občinskega ko- miteja ZKS Ptuj Branka Brač- ka, predsednico občinske skup- ščine Ptuj Lojzko Stropniko- vo, podpredsednika Vladimira Vrečka, predsednika občinskega odbora SZDL Franja Reberna- ka, tajnika občinskega sindikal- nega sveta Feliksa Bagarja, di- rektorja gradbenega podjetja »Gradnje« Ptuj J. Gjuraseka in druge ptujiske predstavnike. Istočasno z začetkom obratova- nja nove peči so imeli proslavo dneva zmage. Slovesnost je začel predsed- nik sindikata Janez Petrovič, slavnostni nagovor pa je imel direktor podjetja Anton Hlupič. Opisal je razvojno pnt opekar- stva v Žabjaku in v Janežovcih do sedanjega stanja podjetja in stopnje proizvodnje ter števila zaposlenih. Med drugim se je zahvalil kolektivu in predstav- nikom za vse razumevanje in prizadevanje za dosedanji raz- voj opekarne, zlasti pa se je za- hvalil tehničnemu vod^i Marti- nu Klincu in strokovnim služ- bam v podjetju za izredno požr- tvovalnost pri rekonstrukciji peči. Zahvalil se je tudi kolek- tivu »Gradnje« Ptuj, ki se je potrudil, da so bila dela pri peči gotova mesec dni pred rokom, čeprav je bil obseg del mnogo širši, kot je bil določen s po- godbo. Krajši nagovor je imela tudi predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova, ki je čestitala kolektivu za uspeh z rekonstrukcijo in za dan zmage, nekaj svojega nagovora pa je posvetila v opekarni zaposlenim ženam in dekletom v zvezi z njihovim delom v podjetju in doma v gospodinjstvu, pn če- mer jim bo v olajšanje izbolj- šanje delovnih pogojev v pod- jetju, zlasti ko bo končana ce- lotna rekonstrukcija in ko bo sodobnejše sušenje surovih enot opeke in mehanizirana še ostala dela, ki jdh je mogoče mehani- zirati. Pohvalila je tudi direk- torja Antona Hlupiča za vso prizadevnost za rekonstrukcijo podjetja. 2e pred slovesnostjo so si Dgledali predstavniki in gostje vse opekarniške objekte, napra- ve in stroje, od izkopa gline pa do skladišča izdelkov, saj imajo sicer malo časa in priložnosti za tako podrobne oglede podjetij. Ob koncu slovesnosti so osta- li skupaj kolektiv in gostje v prijetnem razgovoru o mnogih i/prašanjih, ki pač združujejo proizvodne in politične delavce v naši skupnosti. V. J. Vodovod v Ooleni že služi namenu v soboto. 7. maja 1966, je bila v Doleni skromna slovesnost, iz- roatev krajevnega vodovoda namenu m priznanje vsem, ki so so- delovali pri tem lokalno zelo pomembnem komunalnem objektu ^ v Halozah, in ki jim je sedaj prihranjeno prenašanje vode s hriba I ali iz grabe, kot je to sicer še marsikje v Halozah potrebno in ne- izogibno. Vodovoda v Doleni ne bi smeli ugodno ocenjevati samo po vre- dinjosti, ki jo predstavlja za 3 družine in za javno napajališče, temveč po zgledni požrtvovalno- siti zadnteresiranih, da so ure- sndčili zamisel o vodovodu ob možnostih, ki so jim bile dane, ob naravnem 50 metrskem pad- cu od zajetja do izliva in ob pritisku 3—4 atmosfer. Taikšnih naravniih možnosti je v Halozah prav gotovo še več, pa tudi ena- ko voljnih ljudi, ki bi po zgle- du ljudi iz Dolene prišli do vo- dovoda, saj bi tudi njim obc;in- sika skupnost prek občinske skupščine enako pomagala kot je Doleni. Na slovesnosti so se zbrale do- in Gajser ter nekaj povabljenih mače družine Letonja, Marinič predstavnikov iz Ptuja, ki so se prepričali o brezhibnem delova- nju vodovoda, o razpeljanem omrežju, o pritisku ter o ureje- nem objektu, imenovanem za- jetje I. Vse je bilo storjeno po projektu in pod strokovnim rad- zorsitvom, lepo je urejena okolica zajetja in napajališča pri Le- bonjevih. Zajetje pod Janžkim vrhom je dovolj bogato vode, da je Doleni ne bo zmanjkalo, če- tudi bi razširili omrežje tudi na hiše, ki zanj doslej niso bile za- interesirane. V imenu graditeljev vodovoda se je zahvalil domačinom in ob- činski fikupnosrti ter skupiščini" za pomoč Konrad Letonja mL, v iimenu občinske skup^^čine Ptuj pa je čestital Doleni za uspelo akcijo in vztrajnost ob- čins.ki tajndk Ivan Rau, ki je spomnil navzoče na čase, ko je prihajal v Dodenio še kot parti- zan in ko je pomenila vsaka žr- tev za narodnoosvobodilni boj zagotovilo, da bo nova skupnost! pomagala ljudstvu do izbol:;ša- \ nija razmer tudi v haloških pre- delih. Zaposlitev ljudi ix> to\'sr- nah, podjetjih, zavodih in usta- novah, študij na raznih šolah in druge možnosti so prinesle lju- dem zlasti izven kmetijstva hi- trejše izboljšanje. Elektrifika- cija Haloz je pomenila pridobi- tev za vsako hišo. Poleg tega nam je ostalo še mnogo nalog in dolžnosti, pa tudi te bo naše ljudstvo uresničilo, zlasti ob po- gojih miru in sožitja med narodi in ob vedno novih pomiritvah v svetu. Ta slovesnost v Doleni je bila prijetna in izpodbudna tudi za druge kraje in bo še več veselja, ko bodo storili vse, kar je mo- Graditev nove peči je zahtevala v estno delo Letos pičla sredstva za gradnje v družbenem sektorju v OBCINI ORMOZ bosta LETOS DOGRAJENI samo DVE STANOVANJI KAKO BOMO v BODOCE resevali problem STANOVANJSKE IZGRADNJE V MANJ razvitih KOMU- NAH? ODKOD DOBITI SREDSTVA ZA KOMUNALNO DEJAV- NOST? goče za pridobivanje vode v svo_ ja stanovanja tudi drugod, kjer imajo za zajetje enake pogoje, kot jih je našla Dolena. V. J V letu 1966 so nastale v stano- vanjskem gospodarstvu bistvene spremembe. Temeljna značil- nost stanovanjske gradnje je v tem, da jo financirajo neposred- ni stanovanjski interesenti Med te sodijo delovne organizacije, društva, družbeno politične skupnosti, razni zavodi ter inšti- tuti. To pa povzroča manj razvi- tim komunam precej težav. V občini Ormož je moč na osnovi amailiz predvidevati, da bo pre- kinjena dosedanja kontinuirana stanovanjska gradnja, s katero so pričeli 1960. leta. Od takrat je bilo v družbenem sektorju zgra- jenih 125 stanovanj s površino 5082 kvadratnih metrov, letos pa bo dokončanih le dvoje družin- skih stanovanj. Na večja finanč- na sredstva za stanovanjsko gradnjo letos ne računajo, saj jih ni moč dobiti. Decentraliza- cija sredstev stanovanjskega prisipevka tudi v delovniih orga- nizacijah ne bo rodila letos več- jih uspehov. Z ustanovitvijo Stanovanjsko- komunalnega podjetja v Onno- žu se začenja novo obdobje na področju stanovanjskega go.spo- darstva v občirn. Stanovanjske zgradbe v družbenem sektorju predstavljajo velik del narodne- ga bogastva. Vrednost stano- vanjskega fonda je po izvršeni revalorizaciji ocenjena približno na 11 milijonov novih dinar iev. Zato je ta veja dejavnosti druž- beno pomembna. Stanovanjske zgradbe so dobrina dolgoročne- ga značaja in pomemben ele- ment življenjskega standarda. Stanovanjsko komunalno pod- jetje je predstavnik koristnikov stanovanj v občini in ima zato veliko družbeno odgovornost za zavarovanje in vzdrževanje sta- novanj. Iz vrste važnih nslog Stanovanjsko-komunalnega pod- jetja Ormož je treba dati na prvo mesto in realizirati reševanje problema sanacije in obnove ob- stoječega stanovanjskega fonda. Novogradnje t>o treba financi- rartri iz stanovanjskega prispev- ka, iz sredstev skupne uporabe delovnih organizacij in iz naje- tih bančnih kreditov. Začete' težave pri gospodarje- nju s stanovanjskim fondom ne bi smele škodljivo vplivati na nadaljnji razvoj, temveč je po- trebno izdelati ustrezne analize o stanju stanovanjskega fonda v občini, o za sanacijo potrebnih sredstvih, analizo o ekonomič- nosti vlaganja in o drugih ii* strumentih, ki lahko vplivajo i ra cion al iza c i j o stano van j sk es go.=vpodarstva. Verjetno bodo ot sežne naloge na področju komi nalne dejavnosti ostale nere.^i ne zaradi pomanjkanja fmani nih sredstev. S tem da se je zmanjšal obs( stanovanjske gradnje v družb* nem sektorju, je prišlo gradbi ništvo v precejšnje težave. Gra( bena podjetja nimajo dov( dela. To je problem vseh gra< benikov, ki so ga povzročili spodarski ukrepi in restrikcij investicij Nekatera gradbi^s podjetja so že preoriontirala jo dejavnost za zasebno gradnij toda to je le kratkotrajna tev. Kako bodo gradbena pol! jetja reševala ta perečti problej ni samo njihova stvar, temv^ 5tvar celotne družbene skupn^l 5ti. Načelo gosipodarsko refortij je povečati in izholi.šati prfii vodnjo, znižati stro.ške. hitrej se vključevat] na zunanje tr^ šče in plasirati kakovostne i iskane izdelke ter pndelke Gradbena dejavnost je v c4 stoječem stanju predla v ri^ sprotje, saj se bo še zožila graj bena dejavnost, zmanjšalo se število zaposlenih itd. Ivan Rau je prerezal vrvico Sindikalni dom v (^orci vedno lepši v lepem majskem dnevu vas zapeljejo lepote Haloz tut Gorco nad Podlehnikom, kjer se ustavite za krajši čas spodi prijazni gostilni Svenšek in popijete kot vozač črno kavo nekaj pojužinate, vaša družba pa popije ta čas kozarček ali dobrega vina. Potem nadaljujete pot še dalje v Gorco, do sij kalnega doma občine Ptuj, kjer vas preseneti nagla spremei v korist bodočih sindikalnih srečanj v Gorci. Na pobudo občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj, sporazumno s sindikalno organizacijo Kme- tijskega kombinata Ptuj ter ob pomoči gospodarskih organiza- cij, zavodov in ustanov iz ptuj- ske občine nastaja iz prejšnje- ga sindikalnega doma KK Ptuj lepo urejen sindikalni dom ob- čine Ptuj, kamor bodo prihajale sindikalne organizacije, člani, njihove družine in znanci za dan ali dva na oddih, kjer se bodo sestajali sindikalni odbori na posvetovanja in kamor bodo prihajale sindikalne delegacije, ki jih bo zanesla po opravkih pot v naše kraje. Generalno preurejanje okolja, beljenje sten v poslopju, ple- skanje vrat in okenskih okvi- rov, zamenjava poškodovanih okvirov, montiranje lesenih sten, nameščanje lestencev itd., KO že opravljena dela; v deli še urejanje stanovanjske šot sosednem poslopju. Pred slopjem nastaja plato za n in stole, ki bo z vseh strani 1 obzidan s kamnom-lomljenc teren pa splaniran, da bo p prijetno sesti pod drevesa vročem poletnem dnevu in čudovati čudovito lepo hale pokrajino okrog Podlehnika daleč proti Maclu, Donački g Boču, Pohorju in Slovensl goricam. Konec maja se obeta zače poslovanja tega doma, ki prav gotovo malokdaj brez stov, saj bo pomenil v Haloz zanimivo rekreacijsko in tu stično točko za sindikalne org nizacije in za člane, ki se bo zadovoljili z bližnjim izletom Haloze in s krajšim bivanjem njih v okviru možnosti te doma. Dom v Gorci bo še pomerr nejša sindikalna izletniška b ka zlasti v oasu, ko bo konča nova magistrala Zagret)—ptui Maribor, ki je v izgradnji in že blizu naših krajev. Marsihi bo rad zavil s te široke medi rodne ceste in se bo odpočf; Gorci. Okolica doma v Gorci imela sedaj in tudi potem stika z mnogimi obiski. Sint kalna organizacija kmetijskd kombinata Ptuj bo prav gotoj vsako leto večkrat zbrala I Gorci svoje članstvo iz drugI delovišč in jim bo predstavil uspehe vinogradniškega obra' v Podlehniku. Za ureditvijo večjega ttu stičnega poslopja v Gorci osti ne odprto še vprašanje obnoi in ureditve poslopja KK Ptuj Hrastovcu nad Zavrčem, ki : prav tako na lepi razgledni td ki, nedaleč od prometne ces Maribor—Zagreb. Pogled na ! poslopje pušča vtis, da bo p( trebno tudi tukaj nekaj dobi volje in nekaj skupnih sreii stev, pa bo tudi dom v Hrasto* cu lepa izletniška točka, ki 1 bo rad obiskal vsak .domačin, j tudi drugi gost. V. J. Sindikalni dom v Gorci v lepo ure jenom okolju Končno asfalt tudi v kolodvorsko alejo Občinska skupščina Ptuj se pogaja za kredit za asfaltiranje Osojnikove ceste čez most čez Grajeno, mimo železniške posta- je do Gregorčičevega drevoreda, ki bi naj bilo gotovo do 15. ju- nija 1966. Osojnikova cesta je med naj- prometnejšimi cestami v Ptuju, saj pelje na železniško postajo, pa tudi dalje po Gregorčičevem drevoredu na Cesto dr. Jožeta Potrča (Ljutomersko cesto). Pod- jetje je moralo čakati z asfalti- ranjem te ceste zaradi planirane ceste Ptuj—Zagreb, ki pa v bliž- nji bodočnosti ne pride v poštev. Občinska skupščina Ptuj je zelo zainteresirana, da se končno tu- di ta cesta na kolodvor uredi. Vse kaže, da bo dala Kreditna banka Ptuj v ta namen potrebna sredstva, da bo do 15. junija as- faltiranje res mogoče končati. Tako bo potem tudi glede na ceste urejen del Ptuja med že- lezniško postajo in Cesto dr. Jo- žeta Potrča. j. V. i " TEDNIK — petek, 13. maja 1%6 Stran 5 9b upokojitvi , Ganovefe * Purg * ]Vlirna. tiha m požrtvovalna, z J^nii ljubezniva in skrbna G e- i^v efa Purg iz Vidma, šef ajevnega urada v Vidmu, ak- j^a članica v raznih organiiza- Jjah (ZK, SZDL, RK) in njihov Irikciomar, zasluži, da ji vsi pre- tyalci z območja krajevnega irada Videm, ki so jo spoznali ) letih njenega službovanja in ^tivnega političnega dela, ob ■^su, ko ji začno teči upokojen- ce pravice, izrečejo za vso nje- L prizadevnost, ustrežljivost, 'l^oč in dobrosrčnost: »Hvsla ^a za vse in mnogo zdravja tu- ■jf v bodoče!« '^Besede zahvale, ki so jih zanjo n za slovo H. 5. 1966 od nje- i^ga aktivnega službovanja v irajevnem uradu v Vidmu, pri- [•avili njeni sodelavci, predpo- ;gvljen.i in znanci, naj ji bodo f skromna nagrada za vse tiste jj-e, ki Jih je preživela pri delu razmišljanju, kako naj bi po- lagala iz težav vsakemu izmed (jih, ki so prišli k njej po nasvet, ^ razna potrdila, z raznimi pro- jnjami in željami. Vso tako izra- ženo hvaležnost naj spremlja prisrčna želja, da bi notala Ge- lorefa Purg z vsemi s^vrojimi (sebnimi in delovnimi vrlinami i ■a zgled mlajšemu kadru občin- ij(ih in krajevnih uslužbencev; Ijim np pomaga pri delu samo olska izr>hrazba. temveč tiidi (ogata srfna kultura, razumeva- j ije mladine in odraslih, srečnih | n prizadetih, veselin in žalnst- lih Ijiidi. Del časa v življenju, ki ji je ftPl P''! 'aktivnem delu. naj Ge- j lovef Purs po^^afi mineva, naj idi okros sebe, kai vse je na- ^aialo dnihre:?a v Vidmu in v jir^i okolici tudi z njeno tiho in (iobronamerno pomočjo Vsak prijazen nasmeh in pozdrav ^riflnrpv m prii^teljev ji naj po- rdi. da jo imaio vsi radi. ker ie to s svonm vestnim in po- ltenim delom tudi zaslužila I V. J. I Še ¥eč bo takšnih potovanj Za letošnje prvomajske pra- mike ie organiziralo Turistično ^ru-^tvo Ptuj petdnevni avto- izlet čez Madžarsko, Slo- vaško in Avstrijo, ki se ga je ude/ežilo 41 izletnikov, večino- ma Iz Ptuja in oko!ice. Tokrat se je udeležilo izleta tudi več udteljic in učiteljev iz Haloz. V udobnem avtobusu »Kom- pasa« so si izletniki pod vod- stvom predsednika Turistične- ga društva Ptuj prof. Jožeta Maučeca kot vodiča ogledali le- pe kraje v Madžarski m Slova- , ški ter na povratku domov tudi v Avstriji. Izlet če/ meje sosednih dežel udeležencev ni razočaral, saj so j paleteli povsod na ljubeznive ljudi ter so tudi imeli dovolj ča- ! sa za ogled vseh važnejših kra- i jev na poti. i TakSnih izletov bo priredilo | Turistično društvo Ptuj letos Se ! ^^eč, ker je za nje vedno dovolj , Interesentov, ki še niso imeli I priložnosti videti Madžarske, Slovaške in Češke ter Avstrije. Ob dobrem vodstvu izleta je ta- ko potovanje bolj študijsko po- tovanje, kot vožnja v neznano. Ha PoSenšaku se priprjv- ijcfjo na veselico j Gasilsko društvo na Polenša- SI teh nabaviti potrebno ga- , ^'Isko opremo, vendar nima za j nuinih sredstev. Odbor se je | odločil pripraviti gasilsko j ^'eselico ki bi naj prinesla pn- '^eren prebitek v dobrobit ga- silskega društva, za nabavo ga- silske opreme in orodia. . Gasilsko prireditev namerava- lo iiTieti 15. maja 19o6 m raču- s precejšnjo udeležbo, ker ^^ bo po njihovem dotlej vreme ^'■'^dilo m ustalilo, nakar bodo ^hko imeli veselico na pro- stem Da bi se udeležili veselice na ; ^olenšaku tudi gostje iz drugih '^raitv. |e ra/poslal pnpravljal- odbor prijateljem Polenšaka ^'hudna vabila, naj prihitijo re- j dne / dru/.inami in družba- na Polen'^ak, kjer jih bodo '^Po sprejeli m jim *tudi dobro Posiregh ' So Maribcr bo gradilo j v Pil? u qaražo | ^ Go/dno gospodarstvo .Mari- iiu/dni obrai Ptuj, ki go- ^Podari / ^o/dovi na območju . ^^'■^i^ke obline, namerava gra- | ža svoja pre\o/na sredstva prevoze lesnih mas za po ^^^nikf in v predelavo v Ptniu ' ker ima letos v ta na- za^iotovljen^i finančna sred , parcelo earažo pa jim oat.iopiio Lesnoindustrijsko Ljudsko knjižnica zopet odprta Kot je znano, je pred kratkim dobila Ljudska knjižnica DPD Svobode Kidričevo nove prosto- re v samskem bloku št. 12 nad trgovino in je s tem skoraj po enoletnem počitku spet pričela normalno poslovati. Bralcem in simpatizerjem DPD Svobode v Kidričevem so gotovo še d -bro poznane nekatere podrobnosti krize, katero' je preživljalo dru- štvo po razsulu, ki ga je v glav- nem povzročil prejšnji odbor oziroma nokateri posamezniki. Kljub temu je ostala pretežna večina članov DPD Svobode verna svojemu društvu ter so s svojo aktivnostjo mnogo pripo- mogli, da bi to društvo p>ostalo čimprej zopet tisto, kar je bilo nekdaj. To jim je tudi skora.' v celot,i uspelo, saj so z izvolitvijo novega odbora f»iroma vods.-va z Janezom Kranjcem na Čeh.!, ki je gonilna sila tega društva, po- novno uredili svoje vrste in pri- čeli z delom. K svojim doseda- njim uspehom, so z ureditvijo prostorov ljudske knjižnice do- dali še on pomemben uspeh za vse ljubitelje lepe domače slo- venske knjige. Knjižnica, ki jo bo še naprej vodila knjižnič.-irka Katica Stupan. že normalno po- sluje ter bo odprta dvakrat te- densko in sicer v ponedeljek in v četrtek od 16.30 — 18.30. Lju- bitelj leposlovnih knjig poravna ob prevzemu prve knjige vpis- nino 0,20 N din, izp.'>30janje pa znaša za odrasle 0.20 N din za knjigo, za mladino in šoloobvez_ ne otroke pa 0,10 N din. Vsak član ima pravico obdržati izpo- sojeno knjigo največ 14 dni Zal so prostori mnogo premajhni za uspešnejši razvoj knjižnice. Za ureditev obratne ambulante Kaj pomeni sodobno ure.^ena obratna ambulanta za delovni kolektiv, ni ^reba posebej po- udarjati. Tega se dobro zaveda- jo tudi samoupravni organi ko- lektiva TGA, ki se s svojo se- danjo obratno ambulanto res ne morejo povsem zadovoljiti. Med- tem ko je uvedena v pK>d,,etju modernizacija in celo avtomati- zacija, so prostori obratne ambu- lante poslali ne samo premajnni, ampak skoraj neprimerni. DS je zato določil potrebna sred- stva za izdelavo načrtov za pre- ureditev obratne ambulante. Sredstva za dela pa bo odobril pozneje. Tako bo re.ien spet eden izmed perečih problemov kolek- tiva Prej ali slej se bo tieba odločiti tudi I za ureditev zobne ambulante v tovarni. Volitve organov samoupravljanja Minuli četrtek, 28. IV. 1966. je delovna skupnost TGA izvolila podovioo članov DS m SPDE. Volišča so bila odprta od 5. ure zjutraj do 23. ure zvečer, da so imele možnost voliti vse štiri iz- mene. Volitve so bile dobro priprav- ljene. pa tudi potekale so popol- noma v redu in po predvidenem programu. Volišča so bila lepo okrašena, kar je poživilo vzdu- šje na volitvah. Pomoč za gradnjo onkološkega ins!!!uta Delavski svet TGA je pred kratkim razpravljal o prošnji Onkološkega inštituta v Ljub- ljani, ki je zaprosil p>odjetj^ za pomoč pn gradnji svoje stavbe. Ker je bilo prošenj s strani zdravstvenih ustanov dosedaj že več, so pripravile službe podjetja predlog dotacij. Po tem predlo- gu so samoupravni organi skle- nili prenesti del posojila v po- moč pri gradnji zdravstvenih ustanov. Sklenili so tudi, da za gradnjo Onkološkega i.štituui v Ljubljani določijo 80.000 N din, Zrd. gradnjo mariborske bolnišnice pa 70.000 N dinarjev. Zraven te- ga so tudi člani kolektiva prispe- vali precejšen del svojega za- služka oziroma obveznic skop- skega posojila. Strokovna ekskurzija za člane DS in UO DS je tudi .sklenil da se orga- nizira strokovna ekskurzija za vse <^lane DS, UO ter predsedni- ke SPDE v dneh 20.. 21 in 22. maja 196fi in sicer na Madžar- sko Ob priložnost; bi obiska- li aluminijsko tovarno v tej dr- žavi in izmenjali mnenja o pro- izvodnji aluminija Člani bi si ogledali Budimpešto ter nek;;te- re ostale kraje v tej državi mt IZ PTUJA Lepo urejena leva stran Ormoške ccste Leva stran Ormoške ceste v Ptuju je že skoraj do polovice urejena. Med cesto in zgradba- mi je na novo urejen zeleni pas, asfaltirana pot za kolesarje, ki se pripeljejo iz smeri Budine. in pot za pešce. Ta bo po levi stra- ni speljana vse do odcepa ceste proti Brstju, do kapele v Budini, vendar ne letos, ko ni za to do- volj sredstev. Enako bo urejena desna stran Orm.iiVp f-pctp vend.^r brez ze- lenega pasu; tudi ta bo speljana do Budine. Tako bo končno ure- jen na' tej strani dohod v Ptuj. 2e .sedaj je podoba na tej strani Ptuja čisto drugačna, kot je bila prej. Sedanja ureditev te strani ce- ste proti Ormožu bo zahtevala od pešcev nekoliko več pozorno- sti do zelenega pasu, kot so je pokazali takoj v začetku ob sejmskem dnevu, ko je bil zeleni pas precej pohojen. Da se to ne bo dogajalo na prejšnjem doho- du na ptujsko živigsko sejmišče, bo to sedaj z Ormoške ceste za- prto z ograjo, dostop nanj bo po Rogozniški mimo »Petrola« in po Rajšpovi ulici. Sedanji prednji del sejmišča pri tehtnici bo ure- jen v park. Izza njega bo spe- ljana ograja, k: bo ločila sejmi- šče od parka in Ormoške ceste. J. V. V Kukavi je gorelo Dne 10. maja 1966 zgodaj zju- traj je uničil požar stanovanj- sko in gospodarsko poslopje Marije Mesarič iz Kukave št. 72 pri Juršincih. Požar je izbruhnil na gospo- darskem poslopju, pri svinjskih hlevih. Družina Marije Mesarič se je prebudila šele, ko je po- žar načel že celo gospodarsko poslopje. Skupno s poslopji je uničenega tudi nekaj živeža, kmečki voz in nekaj kmetijske- ga orodja. Škodo cenijo na več kot 25.000 novih dinarjev. Vzroke požara bo dognala preiskava. Na pomoč prizade- tim so prihiteli gasilci iz Dorna- ve in Polenšaka ter bližnji do- mačim, ki so štorih za omejitev požara vse, kar je bilo v njiho- vi moči. V. J. RAZŠIRITEV VODOVODNEGA OMRHŽJA NA HAJDINO Podjetje za komunalno dejavnost v Ptujsi začne te dni z deli za razširitev vodovodnega omrežja od križi.sča cest Ptuj-Manbor-Flu,i- Kldrirevo proti zgornji Ma.idini, za povezavo prek Spodnje Hajdine do Zaerrpbške ceste ter spotoma v Novo naselje pri železniški po- staji Hajdina. Dela bodo opravljali delno strojno, ostalo pa ročno. Sredstva v te namene so zagotovljena v občinskem proračunu ter iz pri- spevka prebivalcev, ki bodo po- vezani z vodovodnim omrežjem, V mestu Ptuju je vodno omrež- je že gotovo, razen naselja Hai- dina m Rogoznica, kar je bilo predvideno po idejnem projektu. Seda) sta na vrsti, kot že rečeno, Hajdina, potem pa še Brstje. Hajdina bo verjetno letos kon- čana, Brsfjp pa pride na vrsto prihodnje leto. Podjetje že ima pripravljen ves material od lanskega leta, ko so širili vodovodno omrežje v Budini in delno v Brstju na po- plavnem območj" Sedal nima podjetje več težav, kot so bile v za^tku, ko so več- krat popustila tesnila na litože- leznib ceveh vsled dolge mri-že in omejenega odvzema ter otež- kočenega prezračevanja cevo>«- da. Porljetje ima sedaj enake !i- tožplezne cevi, je pa pritisk »a njihove stene maniši zaradi več- je nolrošni^kp mreže ter zaradi Ježjega zračenja in onemogoča- nja zračnih sunkov v cevovodih. Za ublažitev zračnih sunkov je hila 196A. leta montirana amor- tizacijska posoda v črpalniri. ki prevzema in ublažuje še more- bitne nastale sunke. Gradnja hidrocentrale SD 1 jf spremenila nivo podtaln:ce pod nivo vodne gladine v vodnjaku v Skorbi ter je povzročila prob lem preskrbovanja ptujskega vo- dovodnega omrežja z vodo. Za- radi tega je moralo podjetje re- konstruirati črpališče s tem, da je premestilo črpalke na nižji ni- vo in jih prilagodilo današnjemu nivoju vodne podtalnice. Da bo Ptuju in celotnemu vo- dovodnemu omrežju v bodoče glede na elektrarno SD 1 zago- tovljena n^oda, bo zgradilo pod- jetje na istem območju zaščitne- ga pasu nov vodnjak in bo prila- godilo vse novemu nivoju pod- talnice. Vode je na tem območ- ju dovolj, bo pa jo potrebno čr- pati iz večje globine. Ni nevar- nosti, da bi )i škodovala druga podtalnica. Po strokovnih ugoto- vitvah je sloj podtalnice visok vsaj 12 metrov, za ptujski in kidričevsk' vodovod pa zadošča že okrog 3 m, J. V. PREUSMERITEV BOLNIŠ^^ICE V 0RM02U v ponedeljek, 16. maja 1966, bo v usiužbenski men/i bolniš- nice v Ormožu zbor delovnih ljudi, ki ima namen seznaniti zbor o preusmeritvi bolnišnici" za tuberkulozo in pljučne bole- zni v Ormožu ter s kadrovskimi vprašanji, ki jih bo sprožila preusmeritev. Zbora se bodo udeležili pred- stavniki Sveta za zdravstvo SRS IZ Ljubljane, Instituta za tbc m pljučne bolezni z Golnika, skup- ščine občin Ormož m Ptuj, Ko- munalnega zavoda za socialno zavarovanje Maribor, Splošne bolnišnice Ptuj in kolektiv bol- nišnice v Ormožu. Na posvetovanju, ki je bilo na pobudo Sveta za zdravstvo SRS v Ormožu 28. aprila 1966, je bilo sprejeto priporočilo za sklicanje zbora delovnih ljudi, ki ga le sedaj sklicala Teodora Cič pred-if^Hriica sveta ce v Ormožu. V. J. in trgovsko podjetje LES Ptuj. Brž ko bo odoorena lokaci- ja za te garaže v Ptuju, bodo začeli z deli, da bi imeli vozila že pred tesenskim deževjem pod streho. Podmladek RK v Osnovni šoli »Franca Osojnika«. (Prečitajte članek »Dejavnosti Rdečega križa« na 5. strani) Slovaški učiteljski pevski zbor je obiskal tudi Ptui Sestdesetčlanski učiteljski pev- ski zbor iz Slovaške »Ludovy spevokol učitelov Slovenska l'SUS sta sprejela v sredo, 11. maja, v imenu Slovenskega učiteljskega pevskega zbora na juaoslovansko-madžarskem pre- hodu Letenje Stane Stanič in Majda Pomažej iz Zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Ptuju. Prispel je na 8-dnevno turnejo po Sloveniji na vrnjen obisk. Slovenski učiteljski pev- ski zbor je bil lani v počitnicah na turneji po Slovaški na pova- bilo L'SUS. Zbor IZ Slovaške, ki potuje z dvema avtobusoma, bo obiskal pole<- Ptuja in Celja tudi Ljub- ljano, Bled, Postojno in Portorož in bo imel 4 koncerte. Prvi kon- cert je imel v Dobrni. Prva po- staja je bila zanj na Borlu, kjer so prespali in si v četrtek ogle- dali Ptuj, Pokrajinski muzej in ptujsko podzemlje Kombinatove- ga obrata »Slovenske gorice«, kjer so spravljeni vinski zakladi Kmetijskega kombinata Ptuj, pri- delani v vinorodnih Halozah. Predsednik zbora Edmund Syp- tak je izročil ptujskima predstav- nikoma Slovenskega učiteljskega pevskega zbora šopek nageljnov obenem s pozdravi iz domovine zbora ter zahvalo za povabilo, dirigent Andrej Lenard na ie de- jal, da je srečen, da bo lahko ljudstvo iz Slovenije z enakim zadovoljstvom poslušalo petje njihovega pevskega zbora, kot so ljudje iz Slovaške radi poslušali slovenske goste. Mesto Ptuj in njegove zanimi- vosti so gostom iz Slovaške zelo ugajale in so mnogi izrazili upanje, da bodo to mesto kot tudi druga v Sloveniji, še kdaj obiskali s svojimi družinami. J. V. Kdaj bo Ptuj dobil kopalni bazen? vprašanje je že nekaj let od- prto, odgovora pa ni in ni. Ob- dravski bazen, veteran je svoje že odslužil. Njegove dimenzije ne ustrezajo tolikšnemu številu ko- palcev, kot jih ima mesto Ptuj. Desk, ki so samo dve leti služile kopalcem za sončenje v sezoni, ob bazenu ni več, ker so bile potrebne tudi zimski sezoni. Zanje prav go- tovo niso našli primernega prosto- ra za prezimitev in se ni kaj ču- diti, če jih pogrešamo. Preostale so samo še deske ob Dravi, ki so polne prahu in še več smole, ki se pridno lepi na kopalke. Že leta 1963 se je v Ptuju govo- rilo o novem bazenu, vendar je to govorjenje premagal molk. Člani turističnega društva bi naj prisko- čili na pomoč telesno-kulturnim tovarišem, pa bi s skupnimi močmi mnogo lažje rešili ta problem. Ne smemo pozabiti, da smo » Ptuju zgradili ie marsikak športni objekt m s tem dokazali, da mo- ramo mladini dati vse potrebno za njen razvoj. Tudi mladina bo priskočila na pomoč s prostovoljnim delom. Bogdan Roškar V domu v Muretincih 93 oskrbovancev v domu upokojencev v Mure- tincih je 93 oskrbovancev, za ka- tere plačuje občinska skupnost mesečno nad 27.000 novih di- narjev oskrbnine, pn čemer ni všteta oskrbnina, ki jo oskrbo- vanci delno tudi sami plačujejo. Dnevna oskrbnina znaša 10 no- vih dinarjev. Nekaj je pokret- nih, nekaj pa ležečih oskrbovan, cev. Program ^ulturno- prosvetnih prireditev v v. TEDNU HRATSTVA IN PRIJATELJSTVA V ČASU MED 15. V. in 19. V. 1966 V OBČINI ORMOZ Nedelja, 15. V. 1966, ob 11. uri. šola Ormož — otvoritev razstave likovnih in tehničnih izdelkov 'K fencev osnovnih šol občin Ca- kovec, Ptuj, Varaždin in Ormož. Nedelja, 15. V 1966, ob 15. un, Velika Nedelja — Zadružn: dom - RKPD »Florijan Bobič« Varaž- din — »Opasna voda« — drama dvph dejanjih. Nedelja, 15. V. 1966, ob 15. uri, Miklavž — Zadružni dom — DPD Svoboda Ljutomer — zabavno glasbeni program. Nedelja, 15. V. 1966, ob 15, uri, Ivanjkovci — Kinodvorana — Ogranak Seljačke sloge Donja Dubrava — medimurski plesi in pesmi. Nedelja, 15. V, 1966, ob 15 uri. Tomaž — Prosvetni dom — DPD »Svoboda« Ptuj, tamburašk: zbor in zabavni ansambel Petovio. Nedelja, 15, V. 1966, ob 15. uri. Podgorci — Prosvetni dom — RKUD »Ivo Mikac« Varazdin — folklorno-glasbeni program. Nedelja, 15. V. 1966, ob 15. uri, Kog — Prosvetni dom — Ogra- nak Seljačke sloge Nedelišče — medimurski plesi in pesmi. Nedelja, 15, V. 1966, ob 20. uri, Ormož — Kinodvorana — Ogra- nak Seljačke sloge Prelog — me- dimurski plesi in pesmi. Ponedeljek. 16, V, 1966, ob 9. un, Ormož — Mestna graba — Festival mladosti, športna tekmo- vanja pionirjev ohrine Ormož Sreda, 18. V. 1966, ob 20. uri, Ormož. Kinodvorana — DPD »Svoboda« Ptuj — dramska sek- cija A. Muller »Lov na čarovni- ce«, drama. Sreda, 18. V. 1966, ob 20, uri, Središče — Dom Partizana — Narodno kazalište »A Cesarec«, Varaždin, B Čopič, igra v petih slikah »Vuk Bubalo«. Četrtek. 19. V, 1966, ob 8. uft, Ormož, šola — Pionirsko sreča- n'onir»«>v ih^-^p ^kovec, Ptuj, Varaždin in Ormož. V OBClNI CAKOVEC Ponedelje'.:, 16. V. 1966, ob 20. uii, Cakovec — Dom kulture — DPD »Svoboda« Ormož, veliki plesni orkester in moški pevski zbor Središče, koncert. Ponedeljek, 16. V. 1966, ob 20, uri. Mursko Središče — De- lavski dom, DPD »Svoboda« Ptuj, moški pevski zbor, koncert. Četrtek, 19 V. 1966, ob 20. uri, Donji Kraljever — kinodvorana — Prosvetno društvo Hum »Ka- dar se ženski jezik ne suče«, ve- seloigra, V OBCINI PTUJ Četrtek. 19, V. 1966. ob 20. uri, Ptuj — gledališče — DPD »Svo- boda« Ormož, pevski zbor in ve- liki plesni orkester. V OBCINI VARAŽDIN Torek, 17. V. 1966, ob 20. uri. Varaždin — Dom železničara — DPD Svoboda Ormož, mešani pevski zbor in veliki plesni or- kester. Četrtek, 19. V. 1966, ob 14. uri, Varaždin, Varteks - sindikalni dom — Prosvetno društvo Velika Nedelja; Maugham: »Sveti pla- men« — drama. Četrtek, 19. V. 1966, ob 14. uri, Varaždi.n — varaždinska indu- strija svile —- Ogranak Seljačke sloge Nedelišče — medimurske pesmi in plesi. PROGRAM ŠPORTNIH TEKMO- VANJ Torek, 17 V. 1966, ob 15. uri, turnir moških rokometnih ekip. Sreda, 18 V. 1966, ob 15. uri, turnir ženskih rokometnih ekip. CetrtPk, 19. V. 1966, ob 16. uri, Varaždin. strelišče pri Dravi, tek- movanje v streljanju — ekipe 64-2 + 2. Četrtek, 19 V. 1966, ob 16. uri, Varaždin. Dom JNA, tekmovanje v nam;znem tenisu — ekipe 3-1-2. Četrtek, 19 V. 1966, ob 16. uri, Ptuj, Dom JLA, tekmovanje ša- hovskih ekip — ekipe 6-1-2. Četrtek. 19 V 1966, ob 16. uri. Ptu; stad-nn 'pi^^^ovanje v keg- liajiju — ekipe 10. Krematorij ali novo pokopališče v Ptuju? Ze več let se govori o novem ptujskem pokopališču na pro-. štoru nekdanjega bolnišniškega pokopališča, ob Dornavski cesti, ker namerava Ptuj glede na ur- banistični načrt opustiti sedanje mestno pokopališče. Novi urbanistični načrt odda- ljuje razne komunalne objekte iz sredine mesta. Sedanje mestno pokopališče je že z odkupljenimi grobnicami tako zasedeno, da ni več mogoče računati s širitvijo v sedanjih mejah. Širitev proti zapadni strani po urbanističnih načrtih ne pride v poštev, ker bo to območje prej ali slej po- zidano s stanovanjskimi zgrad- bami. Ptuj ho torej obdržal po- kopališče in še ne misli na kre- matorij. Podjetje za komunalno dejav- nost Ptuj bo začelo takoj z deli za kultiviranje zemljišča za no- vo pokopališče ob cesti v Dor- navo. Ko bo gotov načrt, bo za- čelo podjetje tam graditi novo mrliško vežo, ograjo, poti, nasa- jati okrasno dre"j j itd. Glede sedanje mrliške veže na ptujskem mestnem pokopališču je bilo že dovolj kritike, zlasti ker je v isti zgradbi družinsko stanovanje. Ureditev nove mrli- ške veže tukaj začasno ni mogo- ča, ker je premalo prostora. Dnevno bi morc.1 biti v veži prostor za več mrličev, je ga pa največ za dva. Zaradi tega se dogaja, da morajo ostati mrliči iz bolnišnice v mrtvašnici bolni- šnice do izpraznitve mrliške ve- že m pokopališču. Za preureditev tega poslopja v mrliško vežo bi potrebovalo podjetje okrog 15 milijonov din. Vanj pa ne kaže investirati glede na omejen prostor in glede na načrt za novo pokopališče, kjer bo potrebno najprej zgraditi no- vo mrliško vežo. Občinska skup- ščin 3 Ptuj bo morala pohiteti z naročilom za izdelavo projekta za novo pokopališče, da bo mo- goče vprašanje mestnega poko- pališča spraviti z Jnevnega r^da. J. V. Stran 4 i L D M K — petek, 15. maja 1966 4 Pisma uredništvu NA KAJ ČAKAMO V MAJŠPERKU? Vas ali naselje, o kcterem name- ravam pisati, se imenuje Majšperk. Prijazni kraj leii ob reki Dravinji in je industrijsko precej razvit. V središču sta dve tovarni z mikaj desetletno tradicijo, od katerih je ena ob reformi zaradi naraslih stroškov ustavila proizvodnjo. V njej proizvajajo sedaj sredstva za zaščito pri delu. — Majšperk torej živi še naprej. Ljudje prihajajo z vseh strani Haloz v dolinico na de- lo. Zadovoljni so. Za kruh bo že dovolj in za otroke, da se izšolajo, pravijo. Zdaj bo Majšperk dohil novo šo- lo, tako, kot smo si jo le dolgo že- leli. V njej se bodo izmenjavali rodovi mladih, odhajali v mesta v šole in ko se bodo vračali domov, bodo spet zaživeli s krajem, ki je njihov. Mladi imamo dosti praznikov in počitniških dni. Kako radi jih do- življamo v prisrčnosti domačega kraja! Toda tudi na te se je treba pripraviti. — Prav takšnih priprav pa v Majšperku manjka. Mladih je sicer dovolj. Mladinsko organiza- cijo tudi imamo. Kulturni dom ima oder, ki ni manjši od odra v ljub- ljanskem gledališču in je v ponos kraju, a dom je skoraj vedno pra- zen. V drugem kulturnem domu, ki je nekaj manj.ši, so že vrsto let predvajali filme, sedaj pa je tudi kinodvorana že nekaj mesecev za- prta. Pred dvema letoma so še v njej vadili mali tamburaši, ki so vsakokrat poželi obilo priznanja na raznih gostovanjih. In pionirsko oziroma mladinsko godbo na pi- hala smo tudi imeli, pa folklorno in dramsko skupino. — LjudfB se še danes radi spominjajo uspelih uprizoritev operet Planinske rože. Pri belem konjičku in drugih. Ve- čina tovarniških delavcev je sode- lovala v igrah. Dopoldne deio v kovačnici ali predilnici, popoldne delo na polju, zvečer vaje. In šlo je! Ko se je nekaj boljših pevcev poslovilo od Majšperka, je ta vrsta dejavnosti žal zamrla. Toda pričele so se vrstiti številne oddaje »Po- kaži, kaj znaš«, ki so odkrivale talente in navduševale ljudi. Zdaj ni prireditev ne v velikem ne v manjšem kulturnem doviu; ni tamburašev, ni oddaj »Pokaži, kaj znaš.Mjiogi ti lahko zavidajo iia tvoji življenjski poti. Vsa je bila od rane mladosti posvečena visokemu idealu. Tudi v mojem življenju si odigral odločilno vlogo. V času, ko se je v meni formirala osebnost, si mi služil za vzgled značaja in plemenito- sti. Dal si mi tedaj del svojih bogatih izkušenj, ki so predstav- ljala moja prva znanja. Hvala ti ob tej priliki !< Tako je Dušan v pismu potr- dil, kako velik vpliv je imel dr. Potrč na njegovo svetovnona- zorsko oblikovanje v letu 1935, ko je dr. Potrča spoznal in še [K>5el>oj po svojem prihodu iz ječe, to je leta 1934 in 1955, do- kler ni Dušan Ptuja trajno za- pustil. Ker je bil dr. Potrč zapisan pri oblasteh kot komunist, saj je bil zavoljo tega že od leta 1930 do 1952 zaprt, se je Dušan izogibal prepogostih srečanj z njim, da ne bi vzbudil suma, da ju povezuje partijsko delo. Sre- čanja so bila zato redJcejša, po enkrat na tedeu, razgovori pa daljši. Dušan je po prihodu iz ječe skupaj z Bratkom poživil ddo- A a nje ptujskega akademskega kluba Triglav. V Narodnem do- mu so uredili čitalnico, kjer so se zbirali dijaki, študentje in delavska mladina in prebirali Ljudsko pravico. Sodobnost in razna druga napredna glasila. Med počitnicami je Dušan od- šel nekajkrat v Maribor, Ljuto- mer Ln na Kog zavoljo stikov s komunisti v teh krajih. Tudi v Ptuj so prihajali komunisti, jredvsem Jože Kerenčič, ki je eta 1954 maturiral na učitelji- šču v Mariboru in se je v jeseni vpisal na univerzo v Ljubljani. Povzemamo po Dušanovih spominih iz teh dni: >Z delom smo komunisti posegli na celot- no območje takratnega ptujske- ga sreza in se povezali tudi s komunisti v Mariboru in Ljuto- meru. Ndeološko smo se kalili v neprestanih spopadih z režim- skimi političnimi nazori in me- ščanskimi ideologijami v ptuj- skem akademskem klubu, ki smo ga dobili v svoje roke. V klubu smo prirejali debat- ne večere, na katere smo pova- bili poleg študentov tudi druge meščane, nam naklonjeno in ne- naklonjeno inteligenco in delav- ce. Vdika dvorana v Mladiki je bila vsakokrat nabito polna. Predavali smo sami, ali pa smo povabili predavat tudi naše po- litične in idejne nasprotnike. Takrat smo se marksisti dobro pripravili na ideološki in politič- ni obračun s predavateljem. Ne- koč je predaval na primer uni- verzitetni profesor dr. Maks Ve- ber o idealizmu in materializmu in v dvoboju z nami je s svoji- mi idealističnimi nazori doživel poraz. Polidja je kmalu ugoto- vila nevarnost, ki se skriva v tej obliki našega propagandnega dela. Ko sem nekoč napisal pre- davanje o fašizmu, sem ga mo- ral na zahtevo policije predhod- no predložiti cenzuri. Predava- nje so prepovedali, hkrati pa s tem našli tudi povod, da so pre- povedali našo dejavnost v klu- bu sploh. Podobno aktivnost smo razvi- li tudi v delavskem društvu Svo- boda. Za reden študij na univer- zi mi je ostajalo le malo časa. Ukvarjal sem se izključno s par- tijskim delom in se na ta način oblikoval v profesionalnega re- volucionarja, za tisto dobo tako značilnega študenta.« Dušan piše v svojih spominih, da so takrat v Ptuju ustanovili mladinsko organizacijo Komuni- stične partije SKOJ. To je bilo leta 1955. V tem letu omenja še zborovanje vladne opozicije v Ljutomeru: >Tam smo 1. septem- bra 1955 pomagali organizirati veliko zborovanje Ljudske fron- te, ki ga je orožništvo razgnalo z orožjem in pri tem ubilo kme- ta Mavrica. Že naslednjega dne so nas v Ptuju aretirali in nas vklenjene v verige odpeljali z vlakom v Ljutomer. Po prete-1 panju in zasliševanju so neis mo- rali izpustiti, ker nam niso mo- j:li dokazati ničesar nezakonite- cra. To so bile 7a uas zelo dra- gocene izkušnje.« Tako je Dušan opisal svoje politično delo v Ptuju po zapo- ru, od julija 1954, do svojega od- hoda iz Ptuja septembra 1955. Bil je lep septembrski popol- dan. sončen in topel, kakor v poletju, čeprav so tekli prvi je- senski dnevi — dan slovesa od Dušana. Vlak je peljal proti Ljubljani okoli šeste ure popol- dne. Za slovo smo se zmenili z Dušanom Jože Kogej, Rezi Kor- parjeva in jaz na poti za bolniš- nico. Tam smo najprej hodili po poti, ob kateri so se širile njive in travniki proti Rabeljčji vasi. Vroče sonce nas je pregnalo s poti v kolamico ob poti, kjer smo sedli na pokošeno otavo. Dušan se je razgovoril. Pove- dal je, da se bo vpisal v Ljub- ljani na pravno fakultdo. kjer je zanj študij zaradi zdravja in zaradi revolucionarnega dela bolj prikladen kot na tehniki. Seveda bo prva naloga njegovo revolucionarno delo in šele po- tem študij, če bo zanj še kaj časa. Njegovi prijatelji smo se vda- jali otožnosti ob slovesu. Du- šana smo dobro poznali, zato smo vedeli, da ga bo njegov brezkompromisni boj s sovraž- nikom slej ko prej znova očr- nil pri oblasti in pri njenih bud- nih čuvarjih >reda v državi«. Dušan je pobijal maloduŠje: >Ko.munist se mora zavedati, da TP lahko zdaj in zdaj v sovraž- nikovih rokah. Temu se mora spretno izogibali. Ne sme se tu- di vdajati malomeščanskim na- črtom za udobjem, za 'dilfčnim družinskim življenjem. Prva na- loga je delo za proletarsko re- volucijo.« Minila je zadnja ura razgovo- ra z Dušanom pred izbruhom druge svetovne vojne. Dušan je prišel le še dvakrat v Ptuj ob- iskat domače, za novoletne po- čitnice in nato š« julija 1956, ko je odšel po tajnem kanalu v tu- jino, po kanalu, ki je tekel tudi skozi ptujske javke. Tedaj je še dva dni preživel v domačem okolišu. Ko se je poslovil Dušan le- ta 1935 za stalno od Ptuja, star komaj dvajset let, še ni slutil, kam ga bo popeljala revolucij narna pot, da bo bogatil svoje obzorje in revolucionarne izkuš- nje v Parizu, v španski držav- ljanski vojni, da bo odigral od- ločilno vlogo v narodno osvobo- dilnem boju, po vojni v organi- zaciji vzgoje voditeljev naše ar- made in zadnjih deset let po- membno vlogo v diplomaciji. Petdesetletnega Dušana Kve- dra-Tomaža je napadla bolezen, ki ga je odtegnila od javnega življenja za več kakor pol leta. do takrat, ko se je moral poslo- viti od življenja. V dnevih svo- je bolezni se je predajal spomi- nom na Ptujska leta in v ffpomi- nih spet zaživel mnoiro dogod- kov svoje mladosti. Spet se je isrral o sošolci p^ livadah in ^u- mah Mestnega vrha. Sedel je s sošolci v šolskih klopeh okoli' ške šole, in v gimnaziji. PogO' varjal se je z materjo o svojih deških načrtih. Delal je kemič; ne poizkuse na domači verandi Debatiral je s profesorji o nuj' ni potrebi šolske reforme. Hodi' poleti 1951, med šolskimi počit' nicami, s tovarišema Ivanom i" Borutom po poti od Ptuja pre- ko Celja iu Sevnice v žužem- berk, kjer je več kakor ted«'® dni letoval in se vračal prek Hrvaške skozi Varaždin uazal v Ptuj. V mislih je pr(.-iuKiil tH' di drugo počitniško pot 1952 z Bratkom po Avstriji' Nemčiji, Švici, Franciji in ItiJ' liji. Hodil je spet po ptujskii^ ulicah, po parku ob šumeči veli'' ki Dravi, sedel zamaknjen marksistični literaturi, govor' na debatnih večerih pri Svobo' di, v akademskem klubu TrigUi* in obujal spomine na dneve. se je kalila v zaporu njegov" upornost, ostati zvest ideji cializma in delati zanjo, kij«''! osebnemu odrekanju! Da, v nepozabno mladost. * nepozabna ptujska leta, ki so popeljala v revolucijo, se je D'J' šan Kveder vračal v mislih * zadnjih mesecih svojega življei nja, kar priča, da je nilado?^ kljub njegovemu neizmerno bfl gatemu poznejšemu življenju zapustila v njem najgloblje vti' se. V.R. (DALJE PRIHODNJIČ) Sfran ? T K D \ I K — niajn l%6 Si ran ^ Vinjen šofer je vozil bencin nedeljo popoldne, 8. maja ^ I., je bila sreča, da na cesti jiictl Središčem in Ormožem ni prišlo clo velike katastrofe. V Loperšicah pred Središčem so j^iiiičnlki ustavili šoferja Mch- jiiccla Abdihodžiča, ki je peljal ^ji,terno z registracijo Sl-24-85 jp piikolico Šl-U-33. Vozilo s ic bilo natovorjeno s 25 tonami bencina. Voznik ga jc peljal iz rafinerije Sisak v Rad- Ijc. Miličnikom je bil voznik sum- ljiv ^ato, ker je vijugasto vozil po cestišču m je imel vključeno jireno. V'' ?ačetku voznik ni ho- tel /.austa\iti. Vozilo je ustavil i'i;cic po odločnejšem posredova- iiiiii tik ob cestnem jarku, tako jct le prikolica med manevrira- li jcin in zaradi nevešče vožnje po/ne je zdrknila s cestišča v I plitvi jarek. Medtem se je na prikolici odtrgala pipa, talio da je začel bencin curkoma teči v irj;:irck. Zaradi varnosti pred eks- jpiczijo so miličniki zahtevali, Ida voznik ugasne motor, ven- dar je to odklonil. Skočil je iz |i.« Kot otrok je povesila svojo le- po glavo m rekla: »Ko boste vi- deli rtjo...« Hiša je bila podobna belemu gradiču, katerega resnobno pro_ č^je je bilo podobno obličju de- klice ob moji strani. Pred njim je ležalo jezerce, ki so ga obda- jala visoka drevesa, kot bi stra- žila zaiklad. V salonu nas je spre- jela žena čudovite, čeprav uvele lepote, dekličina babica. Prijaz- no jc sprejela predlog: »Ker želi tako naš župan, ste nam od srca dobrodošli!« Odšel sem v vas po svoje stva- ri in ko sem se vmtl ter vstopil v salon, me je presenetila kra.sna slika: v naslanjaču je sedela si- volasa žena, a ob vsaki strani na pručicah ob njenem naročju obe njeni vnukinji. Res, moja temnolasa znanka je bila lepa, toda njena sestra jo je popol- noma z.asenčila: rujen krasno oblikovani slonokoščeni obraz so obdajali dolgi zlati lasje, ki so v mehkih pramenih padali na ramena. Sinje oči so gledale ve- selo, odkrito. Pripovedovali sta mi o preteklosti, o starših, o bra_ tu, k: je umrl tako mlad... Ba- bica pa je poslušala čebljanje obeh dekiic kot oddaljeno god- bo.... Kmalu po večerji se jo stara gospa podala v svoje prostore, deklici pa sta ostali Svetlola- ska JO bila zgovomejša in vesc- lejša. bolj očarljiva in nisem se mogel znebiti vtisa, da njena se- stra to priznava z rahlo, rahlo zavistjo v duši. Pred polnočjo sta zaigrali na klavir, potem pa sta vzeli svečnike'in me pospre- mili v sobo, ki so mi jo namenili. Po5:loarili smo se, kajti zjutraj »-.^n^ T-=;tr>i /tirana, da se ne ojmo več videli. Bil s«n utrujen in sem takoj I zaspal. Zjutraj sem vstal spočit I in prespan in lahko md je bilo v I duši. Ko sem se oblačil, je tiho potrkalo in vstopila je temnola- ska z zajtrkom na pladnju. Tega nisem pričakoval, ker sem zajtrk 12 obzirnosti izrecno odklonil prejšnja večer. V tem trenutku se mi je zdela izredno lepa, izža_ revaia je tisto vsaiemirjajočo le- j poto, ki človeka v hipu obvlada. I Sedaj se mi je zdela lepša kot njena svetlolasa sestra. Menda je čutila to, zakaj re- kla je :»Gotovo bi raje videdii mo- jo sestro tu? Videla sem, kako ste jo sinoči občudovali.« Vprašal som samo: »Ali često vstajate tako zarana?« Zdrznila se le, vendar mi je iz- zivalno odgovorila: »Samo kadar se izplača ...« Kot puščica so planile njene besede vame. Zgrabilo me je in stisnilo — a še včeraj sem jo imel za otroka. Izžarev^a je toliko strastne drznosti, toliko sdle, da sem bil premagan ... Deset let je minilto od takrat. Kmalu po tistem dogodku je iz- bruhnila svetoa'na vojna, sledila je kapitulacija, zasedba, odpor- niško gibanje... Po končani vojni sem nadalje- val pravniške študije. Ko sem končal, mi je bilo trideset let in sprejel sem mesto preiskovalne- ga sodnika v mestecu, ki je bilo zavito v sivino kot moje življe- nje: žaloval sem za izgubljeno mladostjo. Prav nič me niso zanimale ba- nalne zgodbe, ki sem jih moral preiskovati, dokler... Dokler me ni osupnila vsebina alcta, ki je ležal pred menoj na mizi: umrla je mlada ženska, zdravni- šld izvedenci ne dovolijo poko- pa. Skrbno sem prebral zapiske iz policijske preiskave: mlada žen- ska, samska, stara 26 let. ,1e zbo- lela, a zdravnik ai ugotovil ni- česar nevarnega. Torej bolezen Titi olcoli5čine. v katerih je žive- la, je niso tirale v smrt: bila je j vesedega značaja, imela je slcrb- no sestro in zaročenca, okoli nje- ne postelje so se v^rstili prijatelji, ker je bila zelo priljubljena. A nekega jutra so jo našli mrtvo ... Tega nihče ni pričakoval, naj- manj pa zdravnik. Med rjuhami , so našli skrito prazno dozo ve- ronala. Zdravnik je prepovedal pokop, zahteval raztelesenje. Te- meljita preiskava je dognala, da smrti ni povzročil veronal, mar- več prevelika mera digitaiinu. A digitalin je bil osnovna sestavi- na nekega predpisanega zdravi- la. Nikakor pa ne veronal. Fo- kojnica ni nikdar tožila zaradi nespečnosti in vse se je izkazalo, da je bila prtizna doza veroiiila podtaknjena zato, da bi se zme- šala sled. Kaj se je zgodilo? Nesreča po nepa'evidnosti? Samomor? - Zlo- čin? Toda kdo naj bi imel ko- rist od njene smrti? Zaročenec, da bi se otresel vezi, v katere se je neprevidno zapletel? Toda da- nes je vendar tako lahko raz- dreti zaroko! Sestra, da bi se po- lastila še njene dote? A preiska- va ugotavlja najpopolnejšo dru- žinsko harmcftiijo. Treba je bilo vse okolnosti še enkrat preiskati. Najprej sem zaslišal priče, predvsem zaro- čenca. BU je mlad človek, izhajal je iz stare bretonske družine. Pogled mu je bil jasen in odkrit, kretnje mirne in naravne. Za- gotavljal tni je: »Ni mogoče, da bi napravila samomor, preveč je ljubila življenje. Komaj je čaka- la, da ozdravi, ker potem bi se imela poročiti« Poizvedoval sem dalje: »Ali vam je bilo znano, da uždva ve- ronal? Ali ste jo videli kdaj, da bi ga jemala? Ali ste ji ga vi priskrb<;Ii?« »Nikdar ni jemala sredsitev za spanje.« »Ali je trpela? Ali je morda podlegla trenutni malodušnosti zaradi svoje bolezni?« »Nikoli se ni pritoževala. Sicer p3 lahno obol'^mp na pljučih ne povzroča bolečin,« »V kakšnem ozračju je živela? Aii so jo tolažili s skorajšnjim ozdravljenjem, ali je bila njena okolica mračna?« Komaj opazen trenutel? je okleval, potem pa je dejal: »Nje- na sestra jo obožuje. Vedno jo je oboževala ...« Sestra pokoj niče se je opravi- čila, ko sem jo poklical, na po- novni poziv pa je vendarle pri- šla. Takoj sem jo spoznal: bila je tenmolaska, ki mi je ponudila prenočišče pred desetimi leti. Ni "i me spoznala. Ali sem se tolikanj i spremenil ali jo je razjedal no- tranji ogenj, ob katerem sem se ■ nekoč opekel tudi jaz? Medtem ko je govorila o svoji sestri z navdušenjem in občudo- vanjem, ki mi je bilo znano, sem ponovno gledal znan; mi profil kot izklesan iz čistega zlata. To- da ti-eba je pogledati resnici v obraz: ali je ona umorila svojo sestro? 2e samo to vprašanje je zbudilo v meni odpor: čemu za- sliševati to čudovito bitje, to mlado deklico od nekoč? A v meni se je oglasil človek dolžnosti in zastavljal sem ji vprašanja, kot bi govoril v me- ni nekdo drug: »Ali ste živeli s svojo sestro? Kaj mislite o njej, kdo je bila ona?« Odgovor je bil poln strasti kot nekoč: »Moja sestra je bila tako lepa in vsi smo jo občudovali.« Kakor nekoč se je tudi to pot čutila sla-ivna rana iz tega zatr- jevanja, zakaj sama je morala ugotoviti resnico: ona simia je bila tudi privlačna, a je zatem- nela vpričo njene sestre, ki je bi- la lepotica. Zame ni bilo nobe- nega dvoma: razjedala jo je taj- na Ijubo.^umnost, ki se je stop- riijevala do nezaslL^andh pc.ble- dic... Z roko sem šel prek čela, da bi prepodil strašno misel... i Nadaljeval sem z izpraševanjem: »Kaj mislite o njenem zaročen- cu? Ali jo je ljubil? Ali sta se dolgo pK)znala?'* Govorila je nekam izgubljeno. «kot iz daljave: »Naši dnažini sta se poznali. Ce jo je ljubil? Saj ni videl drugega kot njo ...« Trpel sem z njo, ki sem jo ne- koč ijubil za nekaj kratkih tre- nutkov, dolgih in krasnih kot večnost.. A napadel stim jo: »Kako je umrla?« Zdrznila se je in skočila na noge, kot bi jo nekdo predramil iz sanj: »Ali ne veste? Popila je polovico stekleničke zdravil, ki jih je jemala običajno po pet kapljic, Digitalin. Morda je vze- la tudi veronal...« »Kako si razlagate to?« »Moja sestra je hrepanela po sreči Vedno ji je šlo vse po vo- lji. Ni vedela, kaj se pravi, bori- ti se. Bala se je...« »Cesa naj bi se bala?« »Bala se je dolge bolezni, ki bi jo utegnila oddaljiti od Piera. Žalostno je gledala, kako teče življenje mimo nje ...» ^ »Njon zaročenec ni tega mne- nja, on ni opazil nič tega.« »Piere je ne pozna tako dobro kot jaz.« »Toda kje je dobila veronal?« »Veronal sem uporabljala jaz proti nespečnosti.« »Ali niste opazili, da vam jc zmanjkala steklenička?« »Prav tega večera sem bi'<3 na obisku pri prijateljih ...« »Kako čudno naključje, gospo- dična!« Toda v tem trenutku sem prenehal: pred očmi mi je spet vstala čudovita podoba ti- stega večera... »Kaj se je zgodilo z jczercem pred vašo hišo ter vašo svetlola- so sestro, oblečeno v belo oble- ko?« Tedaj me je spoznala. Z žgo- čim pogledom je planila: »Saj me boste rešili iz zadrege?« Po neprespani noči sem umak- nil obtožnico. — Ko . ? /aročercem svoje mrtve sestre ... Sfran 6 TEDNIK — pefek, 15. maja 1%6 Sfran 6 ZAPRAVLJENA PRILOŽNOST NK Aluminij - NK Koper 6:1 (2:0) Rezultat 6:* ni pravo merilo s» razliko kvalitete med Alumi- nijem in Koprom. Tehnično boljši, hitrejši v akcijah in kon- dicijsko bolje pripravljeni tsralci Aluminija so zapravili priložnost za še večjo zmago. Strelci: Spehonja v 23. in 54., Kmič v 64. in 78., TodoroviČ v 88., ter Vodušek v 66. minuti za Aluminij. Častni zadetek za go- ste je dosegel Kovalič v 63. mi- nuti. Aluminij: Bračič, Tkalec, Me- »arič. Loboda, Muršec, Todoro- viČ, Vodušek, Milošavljevič. Kr- nit, Spehonja, Kneževič. Koper: Gogič. Trifkovič, Vida- kovič (Zuipanc), Milič, Crnac, Cuban, Perkič, Kovalič, Vižin- tin, Ivanovič, Klacin. Sama tekma se je začela z nervoznimi napadi Kidričanov, ki jdh je obramba Kopra brez posebnih težav odbijala. Takšna situacija je bila vse do 23. mi- nute, ko je po zelo lepi podaji Milosavljeviča, Spehonja v pa- du prestregel žogo in jo z glavo poslal v kot. Po doseženem pr- vem golu so postali napadi Alu- minija hitrejši in bolj nevarni 23 gol zelo dobrega vratarja go- stov Gogiča. Vrstili so se šte- vilni koti, vse pa je bilo brez rezultata. V 38. minuti je zadel iz solo prodora Todorovič z izredno le- pim strelom z levo nogo zgor- nji desni kot Gogičevih vrat. Bilo je 2:0. Napačno podajo Labode je v 41. minuti izkoristil vodja napa- da Kopra Vižintin in je poslal poleg presenečenega Bračiča žogo proti praznim vratom. Ta čas je bila »Fortuna« naklonje- na Aluminiju in žoga je za las šla mimo desne vratnice. Drugi polčas se je začel s šte- vilnimi, hitrimi napadi Alumi- nija. Napadalni kvartet si je s pomočjo veznih igralcev Vodu- ška in Todoroviča ustvaril ve- liko priložnosti za gol, ni jih pa znal izkoristiti. Zoga je bila ali v kotu, zadela v vratnico, ali pa jo je pobral odlični Gogič. Za malo učinkovitost so bili krivi delno sami napadalci Alu- minija, saj so poskušali nešteto- krat z individualno igro doseči zadetek, kar se jim ni posrečilo. Strel odličnega Spehonje pa je zapečatil v 54. minuti usodo Ko- prčanov. Samo še en trenutek je kazalo, da bodo imeli domačini še dosti opravka z borbenimi Primorci, ko so dosegli slednji v 63. minuti zadetek. Stvar je spravil na svoje me- sto minuto pozneje Kmič, ko je premagal nemočnega vratarja gostov. Goli Voduiška, in še en- krat Krniča iz 11-metrovke, so bili samo še formalnost, saj se je Aluminij poigraval z obram- bo gostov, kakor je hotel, in je pri tem zapravljal vrsto izred- nih priložnosti. Od domačinov je treba pohva- liti Spehonjo v napadu ter Me- sariča v obrambi, ki doživlja svojo drugo pomlad. V vrsti go- stov je dominiral odlični vratar Gogič: njemu b1 lahko dodali še levo zvezo Tvanoviča. Sodnik More iz Ljubljane je korektno vodil srečanje in brez velikih spodrsljajev, Vojo Veličkovič •lUDO v nadaljevanju 4. kola sloven- ske republiške Judo iige so se v Ptuju pomerile ekipe »Alpme« Ziri iz Ljubljane. »Rač« ter ptuj- ske »Drave«. Judisti »Drave« so se borili dobro ter remizirali z Alpino kakor tudi z ekipo Rač. Od domačih borcev se je izkazal Breznik, ki se je v težki katego- riji srečal s slovenskim prvakom ter drugo uvrščenim na držav- nem prvenstvu Antonom Medve- dom. To je bila tudi najlepša borba turnirja. Breznik je for- siral silovit temp>o in je efika- sinim metom uchi mato položil Medveda, vendar sodnik ni pri- znal Brezniku f>o1 točke, da se je borba končala neodločeno. Na tem turnirju je zadnjič tek- moval dolgoletai člain in trener judo kluba Drava Stanko Gal-un. Z zmago nad Sobo in neodloče- nim rezultatom z Zakljem je končal svoje plodno sodelova- nje v ptujskem judu. Rezultati tekmovanja: Drava — Rače 10:10; Galun — Soba lOrO, H. Cvetko — Bračko 0:0, M. Cvetko — Borovnik 0:0, Kopše — Gaj- zer 0:10, Breznik — Medved 0:0. Drava — Alpina 10:10^ Galun — Zakeij 0:0, H. Cvetko — V. Krvina 0:0. V. Cvetko — Stanevnik 0:10. Kopše — Grošl 0:0. Breznik — R. Krvina 10:0. Alpina — Rače 15:20; Zakelj — Soba 5:0. V. Krvi- na — Bračko 0:0, Stanovnik — Medved 0:10, Grošl — Gaj- zer 0:10, R. Krvina — Borov- nik 10:0. H. Cvetko. Ptuj USPELA iVILADINSKA ODDAJA V HAJDIN3 V nedeljo, 8. maja 1966, je or- ganiziral mladinski aktiv Haj- doše mladinsko oddajo »POKA- ŽI, KAJ ZNAŠ«, ki je bila v pro- svetni dvorani v Hajdini. Na tej oddaji so nastopili pevci, reci- tatorji in razni ansambli. Odda- jo sta napovedovala in vodila Lizika Repec i? Hajdoš in Franc Golob iz Ptuja. Kot je že navada na takih od- dajah, ocenjujeta nastopajoče dve komisiji, in sicer: strokovna komisija in komisija občinstva. V Hajdini so sestavljali stro- kovno komisijo Jožica Iglar, Rajko Iglar, Anica Kotar in Jo- že Ekart, učitelji osnovne šole v Hajdini. Člana komisije občin- stva pa sta bila Cvetka Medved iz Lovrenca na Dravskem polju in Maks Kampl iz Zgornje Haj- dine. Gledalci so bili s progra- mom zelo zadovoljni, kljub te- mu da so pričeli s prereditvijo nekoliko kasneje, kot je bilo na- povedano. Vendar lahko pove- mo, da je ta kulturna priredi- tev vehkega pomena za razvoj nadaljnje kulturne dejavnosti v tem kraju. Po zares zanimivih in pestrih točkah so objavili oceno obeh komisij. Prvo mesto si je pri- borila Stanka Fric iz Budine z recitacijo »LOPATAR«, drugo mesto Marija Vajda, mladinka iz Bukovec, ki je nastopila z dvema pesmima, tretjo in četr- to mesto pa so dosegli pionirji iz Starš, ki so nastopajoče zelo razveselili z lepimi nastopi, za kar jim gre vse priznanje, zlasti njihovim učiteljem, ki so jih ta- ko lepo naučili. Nagrajeni so še bili drugi nastopajoči. Obe komisiji sta ocenjevali realno. Gledalce je zabaval ansambel »Franca Smigoca« iz Bukovec z lastnimi in drugimi skladbami. Mladinsko oddajo »POKAŽI, KAJ ZNAS« so omogočili na- slednji koJektivi: Trgovsko pod- jetje »MERKUR. Ptuj, Tovarna perila in kontekcijje »Delta« Ptuj, Strojne delavnice Ptuj in mladinski aktiv Hajdoše. Mladinski aktiv v Hajdošah je nvaležen omenienim kolekti- vom za darila, nastopajočim za sodelovanje, gledalkam in gle- dalcem pa za obisk. MD Koristna pomoč pri novih gradnjah Ob nedeljski popoldnevni vožnji iz Ptuja proti Juršincern je presenetila pred nedavnim marsikogar v Podvincih š*. 62 na dvo- rišču pri Francu Cucku množica vsaj 40 mlaj.ših in odraslih ljudi, moških in žensk in njihovo prostovoljno delo za novo Cučkovo družinsko hišo namesto stare, porušene, ki je dotrajala. V tem živ-žavu na marsikate- rem dvorišču graditeljev novih stanovanjskih, pa tudi gospodar- skih poslopij, ki jih gradijo dru- žine na podeželju, najdete nekaj več kot samo prt)stovljni pri- , spevek znancev in prijateljev graditelju, da bi čimprej končal novogradnjo, pa tudi več kot priliko za vračilo enake ali po- dobne pomoči pri delu. Tako so manifestira udomačena mno- žična pomoč znancev in prijate- ljev, zlasti pa sorodni-kov in so- sedov pri tak.inih delih, kjer je potrebnih v krajšem času mno- go delovnih moči, kot pri kopa- nju temeljev, pri betoniranju , temeljev, pri pokrivanju zgrad- be in pri prevažanju lesa ali opeke. Tako številna pomoč naj- nazorneje pokaže aktivnost te ali druge družine, ko so bili po- | trebni enake pomoči. Marsika- teri graditelj na tihoma računa z enako pomočjo, ki mu jo potem tudi malokdo odreče, zlasti ko gre za vračilo ali pa za možnost poznejše pomoči. Tako pa ni samo na tukaj- šnjem podeželju, temveč tudi v Ptuju, pri Kidričevem, pri Maj- šperku in drugod. Marsikatera družinska hiša je zrasla s po- močjo sodelavcev iz podjetij in zavodov, ko je bilo potrebnih nrmogo rok. Zlasti delavci u p(Xi- jetja JZ za popravilo voz v Ptu- ju so že mnogokrat množično pomagali svojim sodelavcem pri graditvi enodružinskih hi.šic. To pa je v navadi tudi pri drugih ptujskih večjiii podietjlh, kjer se lotevajo novogradenj družin-- skih hiš sodelavci z manjšimi osebnimi dohodki in ki si ne mo- rejo pomagati z raznimi stroji m napravami, ki olajšujejo m skrajšujejo delo. Okrog Ptuja so zrasla s takšno {Mmočjo naselja bratov Rešev v Stukih, Zclezničarsko nas»;Ue ab Cesti dr. .ložeta Potrča, nase- lje pri bolnišnici, nas^^lje za po- kopališčem in ob Mariborski cesti, naselje pri železniški po- staji Hajdina, naselje na Vičavl in naselje pred Brstjem. Enako je pri Kidričevem in Majšperku. Mnoge družine so prišle ob tak- Sni pomoči pod .svojo streho, ko so zgradile svoj stanovanjski prostor, ga Ptuju povečale in zmanjšale pritisk na stanovanja, zgrajena i/ stanovanjskega slda_ svoje priznati dolgoročnim kre- ditom, brez katerih bi bilo težje graditi kot brez množične po- moči. Turisti, ki prihajajo v nsše kraje na izlete in obiske ali pa potujejo skozi naše kraje, ugo- tavljajo, da se je okrog Ptuja graditev lepih enodružinskih hiš močno razvila in marsikdo vpra- ša, kako je s posojili, da si lju- dje tako množično gradijo V zadnjem času je sicer glede na gospodarsko reformo tudi stano. vanjska gradnja nekoliko zasta- la. vendar se .skoraj pri vsaki začeti novogradnji vidi prizade- vanje investitorjev, da bi tudi z lastnim delom čimveč prispevali. V J. Ljubitelji športa V okviru medobčinskih delav- skih športnih iger, ki ao vsako leto v okviru tedna bratstva ln prijateljstva, bo v četrtek, 19. maja 1966, ob 16. uri v Ptuju na kegljišču SD »Drava€ tekmova- nje v kegljanju in ob istem času v Domu JLA tekmovanje šahov- skih ekip iz Cakovca, Ormoža, Varaždina in Ptuja. Ljubitelje delavskih Športnih iger vabimo, da si ogledajo športna tekmovanja sindikalnih ekip, ki tekmujejo za naslov naj- boljše ekipe sodelujočih občin za leto 1966. Komisija za delavsko športne igre pri ObSS Ptuj Trgovsko podjetje »POVRTNINA« - Maribor Poslov. 38 Ptnj Cenili veljaven od 11. 5. 1966 do na- daljnjega. Jabolka Ila kg 3.80, jabolka Illa 3.30, orehi jedrca 34, suhe shve 6.50, dateljni odprti 8.20, ječmenova kaša 2,20, črna detelja 24, banane 4.90, limone 3.90, po- maranče 4.50, rozine 10.40, smo- kve odp. 7.60, grappefruit 4, Rad- gonski biser 1 9.30, Kapeljski bi- ser 9.30, rdeče vino 5.26, belo vi- no 4.96, rdeče vino 2 1 13.20, jajca 0.49, med 5.23, vrečke papirne 3,15, grah 3.30, kumare 6.80, ohrovt 2.80, peteršilj 3.50, por 2.80, solata kristalka 2.80, sola- ta majniška 2.80, špinača 2.60, sveže zelje 2.80, rdeče zdje 2.80. čebula Ila 3, krompir 1.10, ko- renček 1.50, rdeča pesa 1.80, vlo- žene kumare 4.49, koruza 1.20, pšenica 1.30, proso 2.30, fižol te- tovec 2.30, fižol prepeličar 3.90, kisla repa 0.80, kislo zelje 1.20, Radenska 1 0.86, Slatina Donat 0.90. Obveščamo cenjene stranke, da je poslovalnica odprta vsako nedeljo od 7. do 11. ure in to v letnem času. Mali oglasi UAJ_____.I-iJ..J !■ ,!■ M ■■ I ■!■■■■ PHOD.AIVl PRODAM kavč, fotelje in do- datno peč na drva. Naslov v upravi. PRODAM peč na nafto d2 in d3. tip 140 »feniks« za 65.000 sta- rih dinarjev. Naslov v upravi. PRODAM konjsko vprežno ko- silnico z žetveno napravo, plug, brane, gnojnično črpal- ko in parjene orehove deske, Viidiš Rogaška 4. Ptuj. SOBE _ MEDICINSKA SESTRA išče prazno večjo sobo v Ptuju ali bližnji okolici. Plača dobro za eno leto vnaprej. Naslov v upravi. NUJNO ISCEM opremljeno sobo v Ptuju. Naslov v upravi. RAZNO SI^RE.IIVIEM KUHARICO ali go- spodinjo ali starejši zakonski par. Naslov v upravi. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Hermina Mere, Rajčeva 9 -— dečka; Ana Plohi, Strejaci 5 — Betko; Neža Pla- nine, Koritno 24 — Ljudmilo; Kristina Dominko, Strmec 11 — .Majdo; Terezija Tkalec, Sredi- šče 76 — Mira; Karolina Ku- mar, Destemik 43 — Ivanko; Antonija Mesarič, Glavni trg 12, Ljutomer — Ksenijo; Evica Ru- gani, Cestica 13 — Zvonka; Vi- da Gselman, Tmiče 26, Tezno — Alenko; Ljudmila Kotnjak, Ter- begovci 132, Ljutomer — dečka; Ehzabeta Grof, Veličane 52 — Stanka; Ivanka Lah, Zagrebška 54 — Irena; Manja Lečnik, Str- mec 38 — Maksa; Helena Ga- brovec, Gruškovje 95 — Cvetko; Anica Benkovič, Rogoznica 42 — deklico; Roza Petek, Nova vas 20 pri MarJtovcib — Lidijo. Poročili so se: Leopold Jan čič, Rogoznica 14, in Vera Bez- jak, Spuhlja 60; Srečko Sirov- nik, L^cova vas 30, m Rozalija Metličar, Ktmgota 38; Janez Majcen, Mezgovci 75, in Marija Voglar, Mestni vrh 58; Ivan Mi- helič, Grajenščak 69, in Terezi- ja Brenčič, Nova vas 42; Avgu- štin Kirbiš, Dražend 78, in Ljudmila Tušek, Ljutomerska C. 29. Umrli so: Marjan Munda, Sta- novno 21, rgjen 6. junija 1961, umrl 5. maja 1966; Ana Vauda, Jadranska 8, rojena 1894, umrla 10. maja 1966; Matija Mohorko, Pobrežje 62, rojen 1945, umrl 7. maja 1966. Kan:.]izaci|a v Ptuju počasi niipreduje Ptujska kanalizacija )e kllub že opravljenim delom še vedno v začetni razvojni fazi ln precej zaostaja za graditvijo vodovod- nega omrežja. Sedaj ima Ptuj zqrajene zbi- ralnike po glavnih ulicah, ki od- vajajo meteorne vode in odpla- ke začasno v Dravo niže želez- niškega mostu. Kapaciteta teh zbiralnikov ustreza namenus te^ žave so edino v tem, da niso v celot! zgrajeni. Predvsem zbiral- nik I. ki se konča z izlivom v Grajeno, bo moral biti podaljšan čez ^Miklošičevo ulico in Titov ter Srbski trg do Grajene, do tr- govine »Kras«. Tako bo sklenjen s kanalom po Raičevi ulici. Zbiralnik bo speljan tudi z Vi- čave po Prešernovi ulici in dalje v Dravo, J. V. Poljub Najbrž ne veste, da je imel poljub včasih ▼ Franciji visoko ceno. Ce je npr. ženin umrl pred poroko, nevesta pa je lahko do- kazala. da jo je poljubil, je ime- la pravico zahtevati polovico njegovega imetja. Pri nas kot v Franciji pa se danes delijo poljubi brez vsake- ga premisleika.