PRlLODGjfl 15j|Fj\ 2VGDNCKU
M :
Jubilej slovenske učiteljice.
N j p-^^^^            ne !• oktobra t. 1. so  praznovali  na mestni slovenski
r"1      ^^x^      dekliški 8razrednici v Ljubljani izredno slavje.   Go-
ji     5^J (\\     sP>ca Agneza Zupanova, mestna učiteljica v Ljubljani,
^              '  <VA    je obhajala omenjenega dne 251etnico, odkar službuje
'                     ¦   \   na tej šoli.   25 let na  isti  šoli!   Dolga  doba  je to.
r"f$~L*Lj      "    ]  Draga mladina, ki imaš  pred seboj  le  hipne  skrbi
Isl             rfi   /   za vsa^anJe naloge, ti zdaj še ne moreš docela raz-
I jPy        jr/ I   umeti, koliko truda in žrtev je zahtevalo to četrtsto-
)   <-4L       ^-^ZZ^/     letno delo v prid slovenski ženski mladini.
Gospica Zupanova je usposobljena z izpitom za meščanske šole in poučuje že dolgo vrsto let slovenščino, zemljepis in zgodovino v treh viš-jih razredih šentjakobske šole. Imela je vsako leto približno po 120—150 učenk. Kako obširno je bilo njeno delo vsako leto, kako ogromno, če pomislimo na minulih 25 let! Če bi bilo mogoče zbrati ob njenem jubileju vse tiste, ki jim je bila tekom minulih 25 let učiteljica, kolika truma bi bila to!
Veliko izmed njenih učenk zdaj že deluje v učiteljskem stanu. Če po-gledajo nazaj na delovanje svoje učiteljice, morajo priznati, da je gospica Zupanova vcepljala svojim učenkam vsekdar spoštovanje do tnaterinščine in Ijubezen do slovenske domovine. S kakim razumevanjem jim je pojasnje-vala posebnosti našega jezika, s kako ljubeznijo je razlagala dela slovenskih pesnikov in pisateljev, v kako lepem jeziku je odkrivala našim deklicam krasoto slovenske zemlje in njeno zgodovino ter je tako skrbela za pravo narodno vzgojo. To so za slovenski narod dragoceni uspehi v delovanju naše slavljenke!
Na dan slavja so se ob določeni uri zbrale njene sedanje učenke in vse učiteljstvo šentjakobske  šole v lepo okrašeni šolski sobi.   Gospica Zu-
-*.    274    ,^~
panova je stopila na oder, ki je bil odičen z zelenjem in s cvetjem. Pristo-pile so izbrane učenke, in ena izmed njih je deklamovaia sledečo prigodnico:
Zdaj ne kraljuje v cvetju zemlja mlada,
j^^mn^^Ba^^^^s^^B         ne greje več jo jasni solnčni soj; I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H         n' pisan gozd, ne njiva, ne livada, ^^^^^^^^^P^^^^I^^^^^^^^^^H        prijazno ne prepeva ptičev roj.
|^^^^^^^§                      ''^^^^H       ^a kai Priroc'a siccr nam odr^ka,
^^^Hk:;     ^^^^       ^^^^H      t0 nudi zdaj detinsko nam srce,
I^^^^^HHL|^^^^^^Rb     i^^^^H       ^i Vam, učiteljica blaga, vence spleta
^^^^^^^^^1^^^^^^^^. .^^^^fl        voščil iskrenih, ki v nebo puhte.
i^^^^^^^^^^H^^ *  ^Bj^^^^H       Ohrani Bog Vas mnoga, mnoga leta!
j^^^^^^^^^^^V ^^ J^^^^^^HI       ^ai anSe' s cvetjem Vam posuje pot!
I^^^^HS^^P'***•              ^^^^Bl        ^se> kar v 'iut:)ezni materinski nam storitc,
iB^^^^^^jt.                   ^^Hl      bogato mj povrne Vam Gospod!
^^^^^BHJ^HbB^^^^^^        ^^        Veliko truda vzgoja naša stane,
j^^^^^^^^^^^Hj^^^^^k         '        veliko žrtev terja delo to;
l^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k       : 1        pa ne bojite se skrbi in dela,
j^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ft      j1       ^a le mladina enkrat srečna bo. —
|^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^L_^3;       Za blagor naš delujete nevmorno,
]^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^|^H|       za'° hvalcžne smo \z dna srca,
I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HI       >n danes prav so srca polna naša
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H       čutil hvaležnosti za Vas, preblaga.
I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H       Današnji dan je dan spominov lepih,
I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HI       spominja preobilih nas dobrot.
j^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HI       Hvaležne smo, to nam dolžnost je sveta,
l^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^fl       za'° zahvalo vročo ve srce. —
iBIHHBHI^^BBB^^^^^BI^^BI        Bog Vas ohrani leta mnoga, mnoga!
Življenje Vaše ščiti naj nebo!
Ob sklepu deklamacije so deklice izročile gospici slavljenki več kras-nih šopkov.
Nato ji je čestitala k srebrnemu jubileju ena izmed navzočih učiteljic ter ji je v imenu vsega učiteljskega zbora poklonila srebrno, s cvetjem na-polnjeno košarico. Govornica je v svoji čestitki poudarjala, naj bo gospici Zupanovi to slavje znak priznanja njenemu delu, dokaz simpatij navzočega učiteljstva ter izraz hvaležnosti in spoštovanja njenih nekdanjih učenk.
Gospico Zupanovo je prirejeno ji slavje jako ganilo. V presrčnih be-sedah se je zahvalila vsem navzočim za čestitke in darila.
Gotovo je tudi med »Zvončkovimi" čitateljicami več njenih učenk. Ohranite svojo zaslužno učiteljico v hvaležnem spominu! Naj bi še dolgo vrsto let službovala na svojem mestu in uživala uspehe svojega odličnega delovanja. Kličemo ji iskreno: »Bog jo živi!"