Urednštvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Ge k. rač. št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina meseč, din 4.—, četrllet. din 12.—, pollet. din 23.—, celolet. din 43.— — Inserati po tarifi
LETO II.
KRANJ, 16. JULIJA 1938
ŠTEV. 29.
USTAVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
§4. Državljanstvo je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito ohlastev.
ZAKON O TISKU
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih...
sel
Kot bratje vsi združimo se, v neustrašni krog stopimo se, le sloge bratske ogenj vroč nam daje moč.
Kdor straši se, ta ni za nas; zvesto srce, vesel obraz s ponosom v težki dušni boj za narod svoj!
Cankar
Nedame se! — tako je prvo zaklicalo čelioslovaško delavstvo v obrambi proti vsem sovražnikom republike. Ministrski predsednik dr. Hodža je dejal: „V dobi skrajne napetosti, ko je bila zasedena Avstrija, se je delavstvo enotno brez razlike prepričanj postavilo za republiko!“ Kot blisk je šlo delavsko geslo od človeka do človeka in klicalo ves narod k pripravljenosti za obrambo miru in republike.
Nedame se! — S tem geslom je nastopila čehoslovaška armada dne 21. maja. To geslo je šlo od ust do ust v obmejnem pasu in družilo čeho-slovaške vojake s Čehi in nemškimi antifašisti v Sudetih. To geslo je bilo napisano na tovornih avtomobilih, ki so v tem dnevu vozili proti meji.
Nedame se! — To geslo je odmevalo tudi v času vsesokolskega zleta po vsej Pragi. Tisoči in tisoči sokolskih pripadnikov so izgovarjali to geslo, ki je postalo izraz ljudske duše. To geslo je prepojilo ves sokolski zlet. ki je postal to kar ČSR potrebuje. Mogočna manifestacija vseh narodov Čelioslovaške braniti demokracijo, republiko in neodvisnost.
Od teh dni naprej združuje to geslo ves narod v odločni veri, da to kar ima ne da, a tujega neče. Ni to tista „enotnost“, ki so je polna usta nekaterih — prav narobe, celokupno vse ljudstvo bralske ČSR kliče danes k pripravljenosti in obrambi republike zato, ker čuti in ve, da je to edina pol za obrambo miru. Ni to nikak šovinizem Čehov in Slovakov, to je zelo značajno dokazovalo pogosto pozdravljanje pri sprejemanju Sokolov s strani nemških antifašistov. To je duh demokratične obrambe republike, ki je enak tako med Sokoli in drugimi telovadnimi organizacijami kot med vrstami delavstva.
Praga je odmevala v hrupu zletnih dni, a tam nekje so se zopet pripravljali načrti in širile grožnje. V tem času so berlinski megafoni v He-bu. Ašu in drugje s kopo groženj zahtevali enakopravnost, nihče pa ni govoril o svobodi in enakopravnosti manjšin pri njih. Ti ljudje dobro vedo, da so Čehi in Slovaki pripravljeni demokratično rešiti vse narodne probleme, če gre resnično za enakopravnost, ne pa da bi se hotelo pod to krinko skriti nekaj, kar z narodno enakopravnostjo in demokracijo nima nič skupnega. Megafoni na meji so nas prepričali, da se dela na to, da bi končno prišel „dan“, ki bi nadomestil 21. maj.
Na ta dan je naša bralska država pripravljena. Kako je z nami? Vsi znaki kažejo, da tudi nam grozi ista nevarnost. Ali smo pripravljeni? Ali ne bi tudi mi opustili malenkostnih predsodkov in enotno zaklicali: Ne-danic sc!
Čimpreje pride do lega, tem boljše bo za nas. Ne pustimo, da bi nas dogodki zopet prehiteli.
21.	maj bo zato ostal večen svetel spomin v junaški borbi za svobodo I in mir!
Triumf demokracije
S tema dvema besedama bi najprimernejše označili pravkar izzveneli X. vsesokolski zlet v Pragi.
Kdor je namreč videl na ogromnem Masarykovem stadijonu v Pragi ob glavnih zletnih dneh nastop 50.000 sokolov in sokolic, v katere je bilo uprtih 500.000 oči in katerih gibe je spremljalo 250.000 trepetajočih in vriskajočih src, in kdor je vedel, da so vsi telovadci in telovadke prostovoljno in brez pritiska, brez groženj in koncentracijskih taborišč, vztrajno in marljivo vadili dve leti, ta se ni mogel ubraniti tega vtisa. Kdor je videl mimohod teh sokolskih legij po glavnih praških ulicah, ki je trajal od 9. ure zjutraj do pol 3. ure pop. in poklonitev tega ogromnega sprevoda, katerega je z nepopisnim navdušenjem in neverjetno potrpežljivostjo in vztrajnostjo občudovalo okrog 750 tisoč ljudi, pred poglavarjem čeho-slovaške države dr. Benešem, temu bo ostal do smrti v neizbrisnem spominu.
Ob teh prizorih se je marsikdo nehote spomnil na razne avtoritativne države, ki so si prilastile monopol na telesno in duhovno vzgojo svojih državljanov, zlasti mladine. Mogoče je, da so tudi te države že spravile ali pa da lahko spravijo na pozor-nico tako ogromno število ljudstva, toda to se dogaja na odsekana povelja — da ne navajamo še odijoznej-ših načinov — in na račun davkoplačevalcev teh držav. Na praški vsesokolski zlet pa so prihajale množice prostovoljno in na stroške vsakega posameznika oziroma njegove organizacije. Tam odloča pritisk, tu navdušenje, požrtvovalnost in samozata-jevanje. čim bi nekega dne pritisk odpovedal, bi utegnila nastali anarhija, iz navdušenja porojena požrtvovalnost in globoko v dušah zasidrano samozatajevanje pa ne more nikdar odpovedali. In baš v tem tiči in to tvori pravi vzgojni pomen demokracije.
Kdor je nadalje videl poklon o-gromnega sprevoda pred poglavarjem države, ki je sedel med odličniki in povabljenci iz vseh slojev države — nezastražen in v dosegu vsakogar iz sprevoda — ta je moral občudovati preprostost demokracije in mirno vest in samozavest njenega zvestega služabnika — prezidehta dr. Beneša.
Kdor je pa videl navdušenje prelivajočih se množic in globoko ljubezen ter vdanost, s katero so pozdravljale svojega državnega poglavarja, se je lahko prepričal, kako ceni, ljubi in spoštuje demokratičen narod svoje izvoljence. Zlasti se je to pokazalo pri mimohodu prekrasnih skupin v narodnih nošah, med katerimi so se jugoslovanske kosale s čehoslovaškimi in ki niso bile tako strogo vezane na disciplino. Ko so defilirale te skupine pred predsednikom republike, so ga posipale s cvetjem in dajale duška svoji radosti z rajanjem in peljem.
Kdor je naposled videl med povabljenci na častni tribuni visokega cerkvenega dostojanstvenika, kako je neutrudljivo pozdravljal mimoidoče sokole z malo čelioslovaško zastavico, ta je videl, da je strpnost in objektivnost vsaki resnični demokraciji predpogoj in zakon!
Češkoslovaška država preživlja baš ob dvajsetletnici svojega obstoja tež-
ke ure in marsikdo izmed njenih prijateljev je že trepetal v tistih kritičnih dneh za njeno usodo! Najbolj kritična je bila noč od 20. na 21. maja 1. 1938. Toda češkoslovaški narod se je v tej usodni noči odzval klicu domovine s tako vzorno strum-hostjo in železno disciplino, da je onemel tudi njen veliki sosed in začuden obstal na tej poti v novo leto J914... V oni noči je češkoslovaški narod s svojim odločnim nastopom obvaroval Evropo pred novo katastrofo in vsemi neizbežnimi posledicami iste.
Kdor je videl na X. vsesokolskem zletu vse te disciplinirane in navdušene množice je občutil, da takega čeprav maloštevilnega nai'oda nobena zver, pa naj bi bila še tako velika in pogoltna, ne bo mogla lahko požreti. Kdor pa je imel priliko govorili s preprostim ljudstvom se je lahko prepričal, da ta žilavi narod, svest si svoje slavne prošlosti in svoje iz najčistejšega domoljubja izvirajoče moči in discipline, za svojo usodo ne trepeta in da je pripravljen braniti svojo svobodo do zadnjega diha! Saj je bilo geslo X. vsesokolskega zleta:
Nedame se!!!
14. julij — veliki praznik Francije
Na dan 14. julija pred 149 leti se je francoski narod otresel fevdalizma in absolutizma. Padla je Bastilla, simbol zatiralcev.
S svojo krvjo pa francoski narod ni rešil le sebe tiranstva ampak ideja potrjena s krvjo je dramila tudi druge narode. Zmaga tlačenega ljudstva na dan 14. julija 1789 ima tako širši pomen — ni to zgolj francoski, temveč obče človeški praznik.
Mnogo pozneje kot v Franciji in drugje so revolucijonarne ideje odjeknite pri nas. Naietele so na odpor kot drugod, a vednar je treba danes priznati, da so tudi našemu ljudstvu
prinesle marsikako izboljšanje.
Čas hiti in že se pojavljajo nove ideje. Človeka utesnjujejo ozke razmere, katerih se hoče osvobodili. Niso to utopije, kakor niso bile utopične revolucijonarne ideje v letu 1789., ampak življenske zahteve večine zapostavljenega ljudstva. Vedno jasneje se začrtava odraz novih zahtev in vedno glasneje kliče ljudstvo po svobodi in pravici!
Tako kot 14. julij — dan veselja in zmage zatiranih, naj nam v novem času hiti nasproti nov dan prebujenja!
Svetovni kongres mladine v New-Yorku
V dneh od 15. do 24. avgusta letos se bodo zbrali v New-Yorku zastopniki miljonov organizirane mladine vsega sveta. Ameriška Zveza mladine, ki Šteje več miljonov članov — vseh narodnosti, ver in naziranj — in stoji pod pokroviteljstvom prve dame Zduženih držav ge. Rooseveltove, organizira ta kongres, ki bo predvsem izrazil voljo mladine do pravice in miru. Z vseh strani sveta zbrani delegati bodo manifestirali za bratstvo mladine vseh narodov, obsodili nasilje in pozvali na delo za mir vse državnike. Poizkusili bodo izvršiti junaško nalogo ujedinjcnja mladine vsega sveta.
Kaj ni to najprimernejša prilika, da tudi slovenska mladina dvigne svoj glas na zborovanju mladine vsega sveta: Tudi mi smo tu, mladina
malega poldrugmiljonskega naroda, ki živi stisnjen med dvema sosedoma, ki pa ima voljo do življenja in bodočnosti. Bojimo se za našo krasno domovino, za domovino, kjer je Bog na veliko raztresel lepote in dobrote, bojimo se, da nas poteptajo. Ne pozabite na nas, mladi bratje in sestre!
Štejemo si v dolžnost, pozvali slovenske organizacije, da se dogovore in pošljejo na ta kongres svojega zastopnika. Omladinski mirovni odbor v Beogradu, ki bo poslal od svoje strani delegate, bi mogel obenem oskrbeti, da se tudi slovenska mladina udeleži in sodeluje na tem kongresu, če pa to ni več mogoče, naj se sestavi vsaj pismena spomenica in opozori svet na ta lepi košček naše zemlje!
Brazilija prva
Braziljanska državna banka „Banco de Brasil“ je koncem junija popolnoma opustila vsak nakup nemških obračunskih mark (Verrechimngsmark), s katerimi je dosedaj plačevala Nemčija blago in surovine, katere je nakupovala v Braziliji. S to odredbo se Nemčiji onemogoča nakupovanje kavčuka, lesa, tobaka, kave itd. na brazilijanskem trgu. Nemčija je vsled tega prisiljena, da te proizvode, v kolikor se jim sploh ne odpove, išče na drugih trgih.
Nemško časopisje komentira te u-krepe z začudenjem in povdarja, da se je trgovski volumen z Brazilijo od leta 1932. do letos potrojil in navaja, da je Nemčija kupila v prvih petih mesecih letošnjega leta v Braziliji za 87 miljonov, izvozila pa v Brazilijo samo za 73 miljonov mark, tako da znaša aktivni saldo Brazilije samo za
pet mesecev nad 12 miljonov mark.
Nepoznavalci gospodarskih in plačilnih razmer Nemčije res težko presodijo, zakaj se Brazilija tako odločno brani kupca, ki odvzame letno za nad 200 miljonov mark blaga in s katerim ima stalen letni aktivni trgovinski saldo od preko 30 milj. m.
Skrajni čas bi bil, da tudi naši gospodarstveniki temeljito revidirajo našo dosedanjo trgovinsko politiko z Nemčijo, ki ni dosti drugače fundi-rana kakor braziljanska — do konca junija 1.1.!
OKRAJNO GLAVARSTVO V KRANJU je z odločbo Pov, No. 516/1 od
8. julija 1938. prepovedalo razširjenje in prodajanje „Sobole“ štev. 28 od
9. julija 1.1., vsled česar smo mogli postreči le z drugo izdajo štev. 28. A
„Delovna dolžnost" v Nemčiji
Geaeralfeldmaršal Goring, ki vodi izvajanje štiriletnega načrta je izdal koncem junija z naredbo z zakonsko močjo, ki govori zlasti o tem, da se strokovne moči lahko premestijo na potrebno mesto, ako je dotično delo posebno važno z državno-politič- stališča. Urad poverjeništva za delo, ki je bil ustanovljen 1. 1933. z namenom potom vplivanja na višino mezd skrbeti za vzdrževanje delavnega miru“, je s to uredbo dobil pravico, da more, v slučaju potrebe, spremeniti delovne pogoje.
Besede same zvene jako pametno in nedolžno, treba pa je pogledati, kaj se za tem skriva.
Gospodarska avtarkija, za katero teži štiriletni načrt je povzročila, da se proizvajajo mnoge surovine umetno (kemičnim potom), kar je mnogo dražje in zahteva zaposlitev mnogo delovnih sil. Za primer naj služi u-metni bencin: Nemčija proizvaja letno 700.000 ton umetnega bencina, katerega produkcija stane ca 30 pfenigov za liter. Ameriški bencin stane postavljen v Hamburg 12 pfenigov. Na pumpah stane bencin 35—40 pf. liter. Ako bi se bencin uvažal, bi dražva lahko pobirala carino, ki znaša 100 Mark za tono. Torej se država odrečee 70 miljonom, zasluži pa jih,
I.	G. Farbenindustrie, ki izdeluje bencin. Država pa mora iskati dohodkov drugje (večji davki, takse, pa tudi socijalne dajatve itd.), oziroma se zadolžuje. Tak način gospodarstva, ki gre v pi'ilog monopolnim industrijam in pa ogromne vojne priprave so dvignili zaposlenost v Nemčiji. Čeprav je še nekaj miljonov brezposelnih, vlada v kovinski in stavbeni industriji pomanjkanje strokovnih delavcev in špecijalistov in ponekod tudi navadnih delavcev. Zato so začeli zahtevati večje mezde; dobivali so tudi razne ugodnosti: večje doklade za nadure, premijske nagrade, daljše plačane dopuste. Nastajala je nevarnost, da drugi delavci, ki so ostali pri mezdah iz leta 1933. začnejo enako zahtevati poviške in ugodnosti. Nova uredba bo vse predpravice ukinila in tako odpravila „nevarnost za socijalni mir"*
Nadaljna tendenca uredbe je, da zabrani delavcem iskanje boljšega zaslužka, ki ga nudi industrija z visoko konjunkturo. Ena od glavnih teženj uredbe je, ustvariti masimalne mezde, ki jih ni mogoče prekoračiti. Nudi se tudi možnost, da se delavce prisili na delo tja, kamor bi prostovoljno ne hoteli iti; govori se pri lem o avstrijskih delavcih.
PODLISTEK
Kranjec Miško
Mesto strahu
Majhno slovensko mestece z dva do pet tisoč prebivalci, z narodno manjšino, ki je do včeraj dremala zaprla po svojih sobah; mestece, kjer so na ulici govorili domač jezik.
Glavna oznaka tega mesteca je strah. Mestece samo ima lepo lego, dobro pitno vodo, napeljano elektriko, dva Doma, vse urade, ki so potrebni. — Življenje bi bilo lepo in prijetno, da ne bi vladal tu — strah. Kakšen strah? Težko ga je opredeliti.
Samo majhen pogled v slovensko družino. Kožuh se piše oče. Slavko mu je ime, materi Slava, hčerkica Slavica. Imena so iz velikih dob slovenskega navdušenja za slavjanstvo, hčerka ga pa nosi kot spomin na tiste čase, ker je rastla v že umirje-nejši dobi.
Oče Slavko sedi za mizo po obedu in se je pripravil, da prebere časnik. To je še edina vez s svetom, z Ljubljano. Zena pospravlja. Dekle že dolgo nimajo, ker dekla izdaja družinske skrivnosti: Kaj jeste, kako jesle, kaj govorite, kaj mislite in česar ne mislite.
„SIavica, kaj stojiš pred oknom!"
„Gledam na cesto.“
„Ne glej, Slavica, na cesto! Lahko bi te kdo videl. — Ali si zaprla duri?"
„Sem, zaklenila sem jili.“
0 vzrokih neuspehi
Letošnji uspehi ob maturi so na kranjski gimnaziji tako porazni, da se ne morejo primerjati menda s prav nobenim letom v vsem času njenega ..dvajsetletnega obstoja v svobodni državi". Od 38 učencev v VIII. raz. jih je komaj 16 brez nezgode prestalo zadnjo skušnjo. Ali je res mogoče trditi, da je edini vzrok temu nesposobnost oziroma nezrelost učencev?
Nedvomno je ves naš šoski sistem nazadnjaški, saj predstavlja zlasti po gimnazijah brezdušno, docela papagajsko možgansko telovadbo, ki se mora upreti sleherni količkaj razbo-riti mladi duši. To, že s sistemom u-vedeno stanje zaostruje še zunanje okoliščine, ld jih tvorijo v glavnem učni prostor in učni pripomočki, u-čilelji ter socialni in gmotni položaj učencev.
Glede prvega se morejo z malimi izjemami vse naše šole zadovoljili s tistim kar slučajno imajo: napredek dvajsetih let razmer pri nas bistveno ne izpreminja. To velja tudi za kranjsko gimnazijo, kot je razvidno iz podatkov, ki jih je prof. Hrovat objavil v letošnjem izvestju. Poslopje, ki je pred dvajsetimi leti sprejelo 291 učencev, mora danes zadostovati za 713 učencev In “bo čez leta moralo za 800 in več. Podobno velja za učne pripomočke, ki niso dosti drugačni kot pred letom 1918. in za število učnih moči. Le-teh je bilo pred 20 leti 17, danes jih je kljub ogromnemu porastu učencev le 9 več.
"'Zanimivo in za presojo uspehov v šoli gotovo najbolj kritično je poglavje učiteljev. Ni vseeno, če pride za učitelja kdorkoli, samo da je strokovno izobražen. Le preveč danes mladega izobraženca, zlasli prof. kandidata življenje pretrese komaj je dobro stopil vanj, saj mora v naj bolj -še m primeru preživljati 3—4 leta, potem ko je dokončal študije, brez vsakega dostojnega posla. Od takega človeka zahtevati brezpogojno še o-kretnosti in idealizma je bolj tvegana stvar. Smemo reči, da mnogo mladih profesorjev ravno zaradi slabih so-cijalnih in gospodarskih razmer, ki se ludi po nastavitvi še dolgo bistveno ne urede, ni možno modificirati okoreli šolski sistem, da bi saj za silo postal užiten učencem. Posledica tega je nesmisel in anahronizem, ki ga doživljamo z vedno doslednejšo in vztrajnejšo birokratizacijo „mo-derne srednje šole“.
Še en važni činitelj zadeva poglavje o učiteljih. Za razmere na kranjski gimnaziji je še posebno značilen. Naša šola deluje pod pritiskom težke zunanje atmosfere, ki enako bega
„Pojdi no še enkrat poglej, če si jih res. Lahko, da se ti samo zdi, pa si jih v resnici pozabila zakleniti."
„Saj sem zaklenila."
„Bodi no ubogljiv otrok. Kakšna pa si: če ti rečem, moraš kar zleteti."
Duri je treba zakleniti, lahko bi vstopil če ne kdo drugi, pa kakšen daljni prijatelj. Našel bi te s časnikom v rokah. „Kaj pa bereš, prijatelj?" Ozrl bi se po časniku in dejal: Aha!" Nič več ne bi rekel, toda zapomnil bi si. Res, časnik je dovoljen, pravilen, piše v duhu vodečih, toda časi se lahko spremenijo, in nekoč bi prišel tvoj dalnji prijatelj in te naznanil: „Ti si imel ta in ta časnik." — „Saj ga nimam več, drugega imam", bi se ti izgovarjal. „Že zdavnaj sem se pokesal". Kaj bi ti pomagalo?
Tedaj se spomni žena:
„Ali si zaprosil za dopust?" Kožuh se zgane in prestrašeno ozre.
„Ivaj ti pride na misel. Dopust, prav v teh dneh, ko je največ dela, ko se skoraj ubijem z njim."
„Vsi gredo na dopust, samo li nočeš."
„Vsi gredo! Rad bi vedel, kdo gre. In če že gredo, gredo zato, ker jim je zdravnik predpisal oddih v planinah. Bolni so."
„Bolni so kakor ti."
„Kakorkoli, Slavka, pa menda nočeš, da grem k zdravniku in ga zaprosim: meni sicer ni nič, žena pa bi rada šla v planine. Dajte mi zdravniško spričevalo, da sem potreben dopusta, svojega dopusta, ki mi gre."
v na naši gimnaziji
dijake kot ovira učitelje v njihovi svobodi. Kdor je v zadnjih letih pobližje zasledoval življenje na naši gimnazijii, se je mogel prepričati, da je politično trenje dovedlo pre-čestokrat do prav mučnih dogodkov. Ne smemo prezreti, da so pri tem igrale največkrat glavno vlogo tretje osebe zunaj šole. Pri izzivanju teh dogod. se je pod plaščem lepih krilatic vselej krepko uveljavljalo koristo-lovstvo zraven neumnosti. Ideološka vzgoja se med mladino ni nikoli vršila pošteno, zato tudi ni mogla nikdar dokazati pozitivnih rezultatov. Ta vzgoja je bila in je navadno predmet prostaških kravjih kupčij, pri katerih boljši del odnese vedno tisti, ki zna bolj slepariti mlade dijake in svoje nasprotnike. To negativno delo profesorji ali podpirajo ali pa § pasivnostjo tolmačijo svoje neraz-položenje nasproti njemu; le redki so med njimi, ld se mu upro.
Kako vpliva tudi socialni in gmotni položaj učencev na njihove šolske uspehe, naj razjasni samo tale primer. Pred leti se je v višji razred vozil s kolesom dijak eno uro daleč vsak dan z doma v šolo in nazaj. Vse vremenske neprilike ga niso smele zadrževati. Doma je na mali kmetiji nadomestoval hlapca. Njegovi učitelji so za to vedeli, toda ni jih dosti brigalo. Zdelo se je celo, da ga prav zaradi tega še bolj podcenjujejo. Uspeh na koncu leta je bil tak kot ga je vsakdo pričakoval.
Ne vemo, kakšno sliko bi dobili, če bi si nekoliko pobližje ogledali socfjalno in gmotno stanje učencev, od katerih zahtevajo učitelji znanja mehanično obravnavane učne snovi. Po podatkih za tiste učence, ki vsako leto zapuščajo gimnazijo, moremo sklepati, da večina dijakov izhaja iz malomeščanskih, kmetskih in delavskih družin. To dejstvo bi moral u-poštevati sleherni učitelj, ki se zaveda, da srednješolski pouk nima značaja strokovne izobrazbe, ampak je samo priprava za nadaljni strokovni pouk in predvsem za vstop v življenje. Življenje pa danes tudi od 19-letnika zahteva poleg znanja še veliko stvarnosti in okretnosti pri njegovem ravnanju. Mislimo, da tudi v socijalno-vzgojnem oziru preživlja ,.moderna srednja šola" še tiste čase pred letom 1918 in preje. Pri tem pa ni kriv samo sistem, ampak so krivi enako tudi učitelji.
Takšni so zaključki ob dvajsetletnici; upajmo, da bodo nekoč boljši!
Ker predstavlja gornje vprašanje prav resen problem, od katerega rešitve je odvisna usoda naše šoloobis-
„Drugi delajo tako."
„Jaz nisem drugi. Jaz sem Kožuh. Naj pustim delo, ki ga je toliko in naj grem na izlet v planine in še zdravniško spričevalo naj nosim s seboj. Prosim te, da si več ne izmisliš tega."
Pol ure kasneje žena predlaga; „Pojdimo vsaj na sprehod."
„Ampak, Slavka, kaj li pade na misel! Sprehod! Kaj si bodo pa ljudje mislili! Glejte ga, bodo rekli, takšen je ta uradnik! Lenuhari, na sprehod hodi, smeji se, vesel je, namesto da bi delal."
„Ampak, prosim te, saj pa zdaj niso ure, da bi delal."
„Niso ure. Dober uradnik ne gleda, kdaj so ure. Dela po potrebi; domov si nosi akte, sedi nad njimi in dela, Slabi uradniki gredo na sprehod."
„Pa saj vsi hodijo."
„Hodijo, ker jim je zdravnik svetoval, naj gredo na zrak. Meni pa ne svetuje. Kako naj si drznem stopiti ven!"
„Pa pojdi k zdravniku na pregled: že od daleč li bo svetoval vsaj pol dneva sprehoda, takšen si.“
„Blazno govoriš", odvrne mož, „pri tolikem delu naj še hinavsko prosim za sprehod. Akti pa čakajo, Čakajo in nihče jih ne bo rešil, če jih ne bom jaz."
Vendar žena izsili, da gredo na sprehod. Oblečejo se skrbno, vendar tako, da nihče ne more reči: Poglejte jih, kako so razkošni, nihče pa ludi
klijoče mladine, zalo prosimo vse prizadete — od staršev preko profesorjev do dijakov samih — da nam s konkretnimi podatki o posameznih pomanjkljivostih, z opisom najbolj značilnih slučajev in z resnimi predlogi za zboljšanje šolskih razmer o-inogočijo resno javno razpravljanje o vseh živi jensko važnih problemih naše šole. Za najcliskretnejše obravnavanje jamčimo, zato naj se oglasi vsak, ki mu je usoda naše mladine pri srcu.
Meščanska šola v Kranju
V torek 5. t. m. se je sestala v Kranju komisija kr. banske uprave, katero so tvorili gg.: Bajuk Marko, prosv. inšpektor, Wagner Rudolf, referent za meščanske šole in zastopnica Higijenskega zavoda iz Ljubljane; krajevni šolski odbor v Kranju so zastopali gg. župan Cesenj, podžupan Košnik in Jereb; nadalje je bil navzoč okrajni glavar g. Lipovšek, okrajni šolski nadzornik g. Rupret in upravitelja deške in dekliške ljudske šole v Kranju. Namen sestanka je bila, dokončna ustanovitev mešč. šole v Kranju, določitev primernih prostorov, splošnih pogojev in časa ter način otvoritve.
Komisija si je ogledala poslopje stare ljudske šole in odobrila prostore za dobo petih let. Med tem časom pa bo občina poskrbela za nove primerne prostore, ki morajo odgovarjati vsem šolskim in higijenskim predpisom. Vsa potrebna učila in inventar preskrbi občina, ld se obenem obveže, da zadosti vsem stavljenim pogojem, vsled česar je komisija pristala na otvoritev meščanske šole v tekočem šolskem letu.
Za prvi razred se je že priglasilo samo iz kranjske občine 82 učencev in učenk, vsled česar sta predvideni 2 vzporednici. Šolski okoliš pa naj obsega ves kranjski sodni okraj, lo je občine Kranj, Smlednik, Mavčiče, Stražišče, Besnica, Naklo, Šenčur, Predoslje, Jezersko, Cerklje, Preddvor.
Naša meščanska ' šola' bo‘imciao-“ brtno-industrijsko smer in bo mešana, to se pravi, da se bodo sprejemali dečki in deklice. V šolskem letu 1938 in 1939 se otvori 1. razred s potrebnimi sporednicami, ostali razredi pa naslednja lela postopoma. Ako se priglasi predpisano število učencev za drugi razred, bo tudi la otvorjen že letos. Učenci, ki so obiskovali že katerokoli meščansko šolo in se hočejo . prešolati v Kranj (1. ali 2. rz.) naj se takoj javijo pri svojemu ravnateljstvu ali pa pri upravitelju deške ljudske šole v Kranju.
ne more reči: Poglejte jih, že so docela propadli. Strgani hodijo po cesti.
„Poglej Slavica, če je kdo na cesli."
Slavica pogleda skozi okno. „Niko-gar ni nikjer, samo otroci se pojajo, in možak fige pobira."
„Fige pobira! Ali govoriš nedostojno. Nikdar se ne reče tako. Ce že kdo opravlja ta posel,ga ni treba videli, rečeš pa lahko: cesto čisli." Potem se še sam ozre skozi okno. Res ni nikjer nikogar. Kostanji mečejo svoje velike sence na cesto, kjer mož pobira fige, otroci se podijo s psi; trgovine so napol zaprte.
Naposled stopijo na cesto, oče vodi Slavico za roko, da ne bi ušla na sredo ceste. Treba se je stisniti k zidu, da ne padeš ljudem v oči. Ali veš, če ne gleda kdo skozi okno in te opazuje, ter si reče, ko te zagleda: Aha Kožuh gre na sprehod. Takšna je njegova vestnost. Lahko bi že sedel v uradu in delal.
Morda pa si tudi napravil zjutraj kakšno napako pri tem ali onem aktu; pride kdo pregledovat in zasledi napako. Moj Bog! Ka&o naj človek živi brez skrbi, brez strahu?
Oddahneš si šele, ko si že daleč iz mesta, na samotni poti proli gozdičku. Ah, kako lepo bi bilo na svetu, da ni tega večnega strahu. Zakaj so lako utesnili življenje. Če bi pa moral človek do kraja živeti v takem mestecu, tedaj bi umrl od samega strahu. Dobro je to, da lahko nekoč zaprosiš
Ozadje tuje letoviške propagande
Odkar smo s političnim približanjem Italiji pričeli z njo kasneje lucli kulturno sodelovati, so se pričele kazati z dneva v dan možnosti, da to prijateljstvo dejansko dokažemo in ga populariziramo.' V ta „rajski vrt vse Evrope" so se nam z nenavadno širokogrudnostjo pričela odpirati vrata. Jugoslovanskemu potniku, ki si je zaželel uživati „božanski nasmeh Prirode: sonce, zrak, gozd in morje" in kateremu naša krševita Dalmacija vsega tega ne more dati, ne bo treba več hoditi na daljno francosko obalo. Posebno še, če se tak potnik boji, da bi mu „božanskega nasmeha"1 ne pokvarilo nečisto politično ozračje, je zanj danes najprimerneje, da obstane nekje pod „azurnim italijanskim nebom11. Kako in kje bo obstal mu ni treba skrbeti, ker se o vsem tem pouči iz naših dnevnikov, ki iz dneva v dan uslužno prinašajo reklame za prekrasna italijanska letovišča. Poleg tega se vsa pojasnila dobe v lepih prospektih, pisanih v razumljivem hrvatskem jeziku.
Takšen prospekt je izdal za „skraj-ni roh Italije, krajinu Venezia Giu-lia“ nek Medpokrajinski odbor za turizem v Trstu. V tem prospektu o-menjeni odbor že na začetku „častita in srčno pozdravlja jugoslovanske popotnike, ki si nameravajo priti o-gledovati Julijsko krajino, eno najlepših italijanskih pokrajin".
Nikomur nočemo kratili pravice, da napravi reklamo za svoje kraje in tudi Italijanom ne. Toda da bi le-li na račun „urejenih odnošajev na Jadranu" in preko tistih turistov iz Jugoslavije, ki se za narodnostno razmerje med Italijo in Jugoslavijo ne brigajo, vršili v Jugoslaviji propagando za „italijansko Venezio Gi-ulio" tega bi ne smeli dopustiti. In prav taka propaganda se vrši s prospekti kakršen je zgornji; ni vsiljiva, ker je zavita v plašč dobrohotne vabljivosti, zato pa je toliko nevarnejša za ljudi s povprečnim obzorjem, ki hodijo res rudi užilku na lelovisče.
Kaj drugega kot potuhnjena propaganda je na primer to, kar beremo v omenjeni knjižici na strani 18. pod naslovom Postumia: „Narav, sa po-laganim kapljenjem kap po kap vode i za stotinu vjekova, pripravila je ov-de, na krajnem rubu Italije ono što..“ O ..mednarodno znanem 'letoviškem kraju Fiume" beremo v uvodnem stavku tole velikansko „turistično zanimivost: Po svršetku rata bi reven-dicirana Italiji usljed hrabre Iniciative Gabriela d’ Annuncio i usljed heroizma svojih Legionara..."
Tudi Gorica spada v vrsto ,.mednarodnih letoviških krajev". Jugosla-venskega turista mora zanimati še prav posebno. Zakaj? Berimo: „U prodolu rijeke Izonzo i na brdima, koja okružuju grad Gorizia, nijesu još izbrisani tragovi vclikog rata, koji je bijesnio od 1915 do 1918. Sveta brda: Sabotino, San Michele, Oslavia, Monte Santo, Podgora, San Gabriele, Vodice, Cucco, S. Caterina, San Mar-co svjedoče još danas žrtvovanje bo-raca. — Pohod na ova mjesta ponos je za one koji so učestvovali u ju-načkim djelima i koji su proživjeli o-ne vatrene dane: dužnost je novih porogjaja da upoznadu mjesta gde su se njihovi oci i njihova brača borili i poginuše svetim imenom domovine. Grobja u mjestima Oslavia, Re-dipuglia, Caporetto, Castegnevizza, zadnje boravište slavnih palih junaka, pričaju pohodiocu nepoznate e-pizode velike epopeje, epizode u ko-jima heroizam dostiže legendu."
Jezik, v katerem je ta tirada pisana, je nemogoče določiti; te karikature slovensko-italijanske srbohrvaš-ne se ne da primerjati niti s listini znanim: landesprezidentov pedentar na ganku tepilie klofa!
Domače vesti
Samomor bivšega diplomata
V Berlinu sč je obesil bivši diplomat kraljevine Srbije dr. Miloš Bo-gičevič. Kakor poroča našemu ministrskemu predsedniku g. dr. Stoja-dinoviču zelo blizu stoječe „\reme“ je živel dr. Bogičevič kot emigrant v Nemčiji, ker je bil leta 1915. odpuščen iz državne službe in so mu bile odvzete vse državljanske in uradniške pravice vsled dokazanih zvez z neprijateljskimi državami, to je z Nemčijo in Avstrijo. 23 let po izdaji se je sam sodil....
Na pravi poti
Na odborovi seji Kmečke zveze za občino Ovsiše so obravnavali tudi u-delžbo članstva pri raznih paradnih ijlavnoslih, ki jih zadnje čase Kmečka zveza tako pogosto prireja. — Temu nepravilnemu postopanju se je popolnoma upravičeno uprl kmečki odbornik z zahtevo, naj Kmečka zveza opusti prirejanje takih slavnosti in naj se rajši loti rešitve slovenskega gospodarskega vprašanja in težkega položaja našega kmeta, ki je potreben nujne pomoči. — Tako je prav!
Hotel Stara pošta, Kranj
Vsak večer vrtni koncert s plesom! Žive postrvi in raki se dobe stalno
stran od tod, v Ljubljano. Ah, Ljubljana, ti sen vseh dobrih ljudi. Ah, Slovenija, li lepa dežela, kako si čudovita, kadar te človek gleda skozi majhno okence v Ljubljani. In kako si grenka, če je treba prekoračiti vse uradniške ceste po tvojih majhnih mestecih s sicer čudovito lego, pa z obupnim strahom: ne moreš napraviti koraka, da zanj ne bi vedel ta ali oni, da ga ne bi zabeležili in te nekoč vprašali: Kam te je vedla pot takrat in takrat? — Poveš: Na sprehod, pa zardiš. Veš, da si se zlagal, ker si bežal od dela, ko bi moral ves dan bili v uradu, kakor so v uradu ves dan miza, stol, pepelnik in pljuvalnik.
Prve dni pa, ko se preseliš v Ljubljano, strah še ne mine. Stanuješ v visoki hiši, bereš časnik, Slavica mora k durim, če so zaklenjene. Prisluškuješ korakom po veži, skriješ časnik.
Potem se ti zahoče sprehoda, na Rožnik, ali na Golovec, na Grad ali na Ljubljansko polje, proti svetemu Križu, ali Tomačevem.
,,Slavica, pojdi no poglej na cesto, kdo vse je na ccsti." Slavica se ozre skozi okno in reče:
„Mnogo ljudi je doli."
„Kakšni ljudje vendar?"
„Ljudjc, tuji, mladi, stari, otroci, in nekdo 1'ige pobira."
,,Fige pobira! Ceslo čisli: tudi pometač je človek. Nekdo mora to o-pravljati, vsi ne morejo bili v uradu."
Zasedanje davčnega odbora
Davčni predlogi za pridobnino in davek na poslovni promet so bili za vse zavezance, ki spadajo pod Davčno upravo v Kranju v pristojnih občinah razgrnjenih na vpogled v zakonito predpisanem roku, zasedanje davčnih odborov pa se vrši od 20. julija naprej po sledečem vrstnem redu:
TRGOVCI
21. julija za občine: Besnica, Cerklje, Golnik, Jezersko, Kovor, Križe, Mavčiče, Naklo, Sv. Ana, Sv. Katarina
22. julija za občine:	Preddvor, Predoslje, Smlednik, Stražišče, Tržič
23. julija za občino: Šenčur
26. julija za občino: Kranj, od črke A-P'
27. julija za občino: Kranj, od črke P-Ž
GOSTILNIČARJI
28. julija za občine: Kranj, Besnica, Cerklje, Golnik, Jezersko, Kovor, Predoslje
29. julija za občine: Križe, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Smlednik, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Katarina, Šenčur, Tržič
OBRTNIKI
30. julija za občine: Cerklje, Golnik
2. avgusta za občine: Kranj, Jezersko, Kovor, Križe, Mavčiče, Naklo
3. avgusta za občine:	Preddvor, Predoslje, Smlednik, Sv. Ana, Sv. Katarina, Stražišče, Šenčur, Tržič
Vse davčne zavezance opozarjamo ponovno, da se obračajo po vsa potrebna pojasnila in podatke na svoja združenja (trgovska, obrtniška in gostinska) in da se ravnajo točno po navodilih, posebno pa da ne zamujajo rokov, ker bo sicer vsaka še tako resnično in skrbno izdelana pritožba — brezuspešna!
Ko stopi Kožuh na cesto, si oddahne: toliko nepoznanih ljudi se sprehaja po teh ceslah; docela utoneš med njimi. Tedaj te obide prijetna in blaga zavest: Lepo je v Ljubljani. Tedaj si zmožen, da priznaš tudi vso Slovenijo: Lepo je v tej naši skromni, majhni deželici. Pozabiš vse grenkobe, ki si jih doživel v mnogih letih, ko si se polikal po majhnih provincijskili mestih, bodisi na Štajerskem, bodisi v Prekmurju, ali pa na Kranjskem, pozabiš na strah, ki te je preganjal toliko let, da nisi upal stopiti na cesto, da nisi upal zaprositi za dopust, pozabiš na skrbi ko si moral ploskati vsem rodoljubnim prireditvam, vendar pa se nisi smel preveč izpostaviti s ploskanjem. Lahko bi ti zamerili. Zdaj si miren in srečen: vsak dan sprehod, vsako nedeljo izlet v planine. In voljan si sc enkrat še ozreli po vsej Sloveniji in rečeš ženi:
.,Nekoč pojdemo na Štajersko in v Prekmurje pogledat, kako je zdaj tam."
žena je voljna, da gre s teboj. In nekoč res sedeš na vlak ter se odpelješ v kraje, kjer si služboval, mirno greš po cesli in se smehljaš. Ko pa se vrneš, tedaj priznaš iz vsega srca:
„Lcpo je v Sloveniji."
Polein gledaš skozi majhno lino ljubljanskega mesta po vsej Sloveniji in se blagruješ, da si sin tako dobrega, zdravega naroda.
Vse čitatelje opozarjamo na današnji originalni prispevek priznanega slovenskega pisatelja Miška Kranjca, katerega priobčujemo kot podlislek.
V bodoče bomo lahko večkrat postregli z duhovitimi črticami našega uglednega pisatelja s severne meje Plovična „Sobota“ je dokaj zbegala naše čitatelje, posebno na kranjski občini niso bili nič kaj zadovoljni s tq_ novotarijo in predvsem takoj pogrešili člankov o umnem gospodarstvu. Nekateri so dolžili vročino, češ da se naš urednik le preveč koplje v novem kopališču, drugi pa so govorili o kvarnih posledicah alkohola, tretji so že namigavali na hotel ,,Majdič“ itd., prave pa le ni nobeden uganil: naš urednik se je namreč vpisal med klativiteze, no in potepanje ter pisarija se res običajno ne skladata.
zobni atelje franc Holcliaker
drž. izpr. dentist
naznanja, da v poletnem času v sobotah ne ordinira.
ZA NAMI NI NE HRANILNIC, ne bank, ne „vplivncjših 'osebnosti!" Vse to je proli nam! Zato je naloga prijateljev „Sobotc, da nas s pridobivanjem novih naročnikov z rednim plačevanjem naročnine iu z marljivim dopisovanjem vsak po svojih močeh podpirajo. — Celoletna naročnina znaša 45, polletna 23, mesečna pa 4 dinarje.
Promeuadiii koncert Kranjskega glasbenega društva, se vrši v soboto ob pol deveti uri na glavnem trgu. — Društvena veselica pa se vrši dne 14. avgusta 1.1. — in naprošamo ostala društva, da to upoštevajo.
Skušnje vajencev se vrše dne 11. avgusta 1.1. in se opozarja vse one mojstre, ki imajo njih vajenci pole-čeno učno dobo, da jih pravočasno prijavijo. Učenci, ki so obvezani o-biskovati obrtno šolo morajo predložili odpustnico, sicer ne bodo pri-puščeni k skušnji (odlok banske u-prave iz 1. 1936.). Članom združenja je te dni poslan spis članarine in se naprošajo da isto v določenem roku nakažejo. Priloženo okrožnico naj vsak pazno prouči in se po njej ravna. — Uprava skupnega združenja obrtnikov v Kranju.
Strelske tekme. Tukajšnja strelska družina priredi na svojem strelišču v Struževem pri Kranju dne 31. julija in 7. avgusta 1.1. velike celodnevne strelske tekme, na katere že sedaj o-pozarjamo vse okoliške pa tudi daljne strelske družine, da se na to tekmovanje čim bolje pripravijo in da bo udeležba čim večja. Vrednost daril bo vsekakor presegala 2000 dinarjev. Podrobnejše in točnejši program priobčimo prihodnji teden.
Nemščina mora s cest, javnih lokalov in uradov! Eno najžalostnejših poglavij je stalno nemškularenje naših takozvanih boljših ljudi. Naš navaden človek, pa naj si bo delavec, kmet ali obrtnik nam ne dela te sramote. Toda že od poduradnika naprej preko preddelavcev, nižjih in višjih u-radnikov pa do „boljših“ obrtnikov in „večjih" trgovcev predstavlja nemščina nekako ločilo med navadnim in „boljšim“ človekom. V resnici pa je to nemškutarenje najbolj prostaško klečeplaztvo pred tujimi potniki in tvrdkami ali strahopetno prilizovanje svojim predpostavljenim tujim pri-vandrancem, ki kljub temu, da jedo naš kruh in žive od žuljev naših ljudi še danes ne obvladajo slovenskega jezika. Najslabše je v tem pogledu po kranjskih tovarnah. Večina domačih uradnikov govori skoraj dosledno z ljudmi, ki se v teku dolgih let niso naučili slovenskega jezika, nemški, mesto da bi vsi enkrat res odločno nastopili, zahtevali slovensko uradovanje in izgon vseh, ki poznajo sicer dobro naš denar, zaničujejo pa naš jezik. Meja gori ! je zavpil nedavno slavnostni govornik v Kranju, mi sami pa pridno in slepo donašamo polena na grmado, ki je nam namenjena! — Ce ta poziv ne bo pomagal, bomo začeli objavljati imena vseh — sokolov in orjunašev in fantov — ki sramote svoj jezik!
CROBATH KRANJ
MODA ZA POLETJE
DELENI, SVILE, NOGAVICE, MOŠKO PERILO, KAMGARNI
Solidni vir za vsakogar!
Otvoritev novega kopališča. Ker je
bila na neki občinski seji od zelo verodostojne strani napovedana slavnostna otvoritev našega novega kopališča za najpozneje konec junija, je naš preveč zaupljivi urednik nasedel poročilu očividca in hotel objaviti že v prejšnji številki polek teh svečanosti, ki se pa — kakor smo se naknadno na licu mesta prepričali — sploh niso vršile. Budno oko naših dobrih prijateljev nas je tako rešilo pred — novo blamažo, čilateljem pa prihrani-
lo marsikatero razočaranje.
- Pobalinstvo se nadaljuje. V ponedeljek pred večerom je priletel z vrta g. dr. Sabothyja pol pesti debel kamen in zadel mimoidočega delavca, ki se je vračal s tovarišem po truda-polnem celodnevnem delu iz tovarne, naravnost v glavo. Ker je to že drugi slučaj — pred meseci je bil iz istega vrta dstreljen v glavo na sosedni stavbi zaposlen delavec — pozivamo oblast, da nastopi in zaščiti življenje pasantov. Ce bi uganjal lake hudobije otrok iz delavske družine, bi orožniki gotovo že zdavnaj in upravičeno intervenirali, pa tudi šolska oblast bi lahko primerno nastopila in ne bi odlikovala fantiča z odlično" v vedenju kakor do sedaj. Zna se pa tudi zgodili, da na prihodnjem zasedanju banskega sveta zvemo, da so pripravljali take napade v Kranju zopet —
i!
ZG. BRNIK Društvo slov. obrtnikov v Cerkljah priredi v nedeljo 17. t. m. v prostorih gostilne Remic na Zg. Brniku veliko vrtno veselico z običajnim sporedom. Prijatelji neprisiljene domače zabave najvljudneje vabljeni. —
Opekta
Navaden zavojček za približno 1 kg marmelade, cena Din 4*—
Skupno združenje obrtnikov razpisuje
mesto tajnika,
kot uradnika obrtne pisarne. Prednost imajo osebe ki so v kakem strokovnem združenju bile zaposlene. Prosilec ne sme biti upokojenec ali tuj državljan. Vse potrebne podatke dobe interesenti pri predsedniku Pollak Jurij *u.
SOBO-ČRKOSLIKAR, PLESKAR IN LIČAR
GREBENŠEK JOSIP
►	je	otvoril
novo specijalno trgovino^
barv • lakov • topičev v KRANJU
VIDOVDANSKA CESTA 6 (v hiši tiskarne „Sava“)
in se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela ter nakup vseh potrebščin po zmernih cenah!
KOLESA
Jako važno! n
z enoletnim jamstvom
Samo prvovrstnih znamk se dobijo pri tvrdki
IGNAC MAJNIK
KRANJ
GLAVNI TRG
Cene koles sem znižal, obenem pa je vsak kupec zavarovan za 20.000 din.
Inserirafte v ,,Soboti"
STRUŽEVO
Delavska veselica, katero priredita del. kulturno društvo „Vzajemnost“ in Zveza stavbinskih delavcev, se vrši nepreklicno to nedeljo 17. t. m. pri Slavcu v Struževem, Sodeluje godba kranjskega Glasbenega društva, — na programu pa je še mnogo drugih zanimivosti, ki nam jamčijo, da se bo obiskovalec te prireditve kar najboljše zabaval. Dolžnost vsega zavednega delavstva kakor tudi meščanstva, ki je količkaj naklonjeno delavcem je, da se te veselice polnoštevilno udeleži !
KOKRICA
Na ponovne želje od več strani se bo dne 31. julija organiziral izlet v Gorico, Sv. Goro, Doberdob in v Trst. Qdhod v soboto 30. julija ob 13.uri s Kokrice, prenočišče na Sv. Gori, v nedeljo 31. julija ogled Gorice, Doberdoba in skozi Trst nazaj domov. Vsak, kdor se namerava izleta udeležili, naj se javi na naslov: Mirko Kopač, Kokrica — v Predosljih pa sprejema prijave Stanko Umnik.
STRAŽIŠČE
Proslov. gasilno in rešev. društvo
Stražišče priredi v nedeljo 17. pop. na Pantali veliko veselico, pri kateri sodeluje godba kranjskega Glasbenega društva in bo tudi za vsakovrstno zabavo kakor za dobro pijačo in jedačo kar najbolje preskrbljeno. Ker je čisti dobiček namenjen društvenim potrebam vabimo celokupno občinstvo, da sc te prireditve polnoštevilno udeleži. — V slučaju slabega vremena se vrši veselica v Sokolskem domu!
CERKLJE
Po žal šele naknadno dobljenih informacijah smo nepozvani ugotovili, da je naše poročilo o trganju letakov obrtniškega društva po cerkljanskem gospodu župniku Janezu Černivcu brez vsake stvarne podlage in neresnično ter prosimo vsled tega gospoda župnika, da nam to prizadejano mu krivico oprosti.
ŠKOFJA LOKA
Sokolski nastop 10. t. rti. je zelo lepo uspel. Vreme je bilo ugodno, čeprav je še dopoldne deževalo. Nastopili so vsi oddelki s prostimi vajami in orodno telovadbo ob spremijo vanju godbe tuk. planinskega polka. Tudi obisk občinstva je bil prav zadovoljiv.
OTOČE- DOBRAVA
Tujsko-prom. društvo Otoče-Do-brava je priredilo 10. t. m. gozdno veselico na Sr. Dobravi z namenom, da čisti dobiček uporabi za popravo in razsvetljavo pešpoti iz Otoč na Dobravo, ki je v tako slabem stanju, da edino še gamsi po njej varno hodijo. — Kljub mrzlemu vremenu je veselica uspela in se je udeležila tudi bližnja okolica, — Upamo, da se bo agilnemu T. p. društvu do jeseni posrečila ureditev te poti.
BLED
Zleta v Pragi se je udeležilo 12 blejskih Sokolov. Zelo so navdušeni nadvsem, kar so videli na Češkem. Priatelji bratske republike ne bomo pozabili gesla; Zvestobo za zvestobo!
Glavna sezona kaže za sedaj slabo. Zasedeni so šele večji hoteli. Pen-sioni in vile so čisto prazni. Gostov je največ domačih in Madžarov. Nemške skupine se obetajo za konec julija. Padel je močno obisk iz Za-padne Evrope (Francija, Anglija itd.). Nemcev in Avstrijcev je zelo malo, Čehov nič. Kljub povišanju cen vseh živil so cene pensionov letos padle na 80 din dnevno.
Dopis iz Bohinja
Tudi k nam v Nomenj je prispela koncem junija proliplinska razstava,* katero sino si vaščani z zanimanjem ogledali. Službujoči uradnik nam je vse razložil in nas podučil prav nazorno, za kar smo mu vsi hvaležni.
Škoda, da je biloo ljudstva premalo obveščeno o prihodu te razstave, tako da si oni iz oddaljenejših vasi iste niso mogli ogledati. Ko smo se vračali, smo se začudeni spraševali:
Ali je mogoče, da so take stvari pripravljene za uničevanje človeka in vseh dobrin dandanes, ko vse govoriči samo o ljudski izobrazbi in so z zakonom zaščitene že skoraj vse živali na zemlji?
Te strahovite vojne grozote ne izbirajo ljudi po strankah, narodnosti ali veri, zato bomo, kadar se pokolj začne, žrtve vsi brez izjeme. Vse te priprave pa mora plačevati ljudstvo samo in potem na lastnem telesu poskušati učinke tega barbarskega o-rožja. Ali res ni več načinov, da bi se vsi politični spori reševali pošteno ter mirno in ali ni več sredstev, da se taka zločinska početja v kali za-tro? Vsakega napadalca naj se brez
lllllll OGLASI
Vsaka beseda Din 1-—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve Iri besede debeleje liskane. Uprava .Soboie" Kranj. Bleiweisova 7
Sprejmem učenko
iz mesta ali okolice v špecerijsko trgovino; istotam tudi služkinjo, ki zna nekoliko kuhati. Pismene ponudbe pod šifro »Služba v Kranju".
Kupujem
stalno steklenice od črnila in »odobne. Ponudbe pod „Ste-:lenice“ na upravo „Sobote“.
Stanovanje
išče mirna stranka brez otrok v Krenju po možnosti v •sredini mesta z dvema ali tremi sobami za prvi avgust. Ponudbe na upravo.
Delo na dom dobite
lahko brez kakega znanja. Pošljite Vaš naslov upravi »Sobote* s pripombo, če imate tudi šivalni stroj ali ne.
izjeme obsodi in vsakemu napadenemu naj se v vseh ozirih takoj priskoči na pomoč, pa bo kmalu konec večnih izzivanj!
ŠPORT
Prve medklubske dirke na Jezerski vrh
Kakor je bilo že objavljeno, se vršijo v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri I. medklubske gorske dirke na Jezerski vrh. K dirkam so se prijavili naši najboljši vozači, kakor Ludvik Starič slavni „Leteči Kranjec,“ Janko šiška, ing. Mario Lukman, Kobi itd. Dirk sc bodo udeležili vsi vozači moto kluba Hermesa, Ilirije Ljubljana ter sekcije Kranj. Morda se bodo dirk udeležili tudi vozači iz Zagreba in Maribora. Vsekakor bo borba za prva mesta zelo ogorčena. Za najboljši čas dneva je razpisan krasen pokal. Pokali in darila so razpisana tudi za prve tri zmagovalce vsake kategorije. Darila so razstavljena pri tvrdki „Soko“ Kranj.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je blagovolil prevzeti okrajni glavar v Kranju g. Lipovšek, blagohotno naklonjenost in polno razumevanje ter dejansko podporo agilnemu motoklu-bu Ilirija, sekcija Kranj pa so izkazali tudi gg. komandir žand. major Cvijanovič, komandant mesta kapetan Milutinovič, Tujsko-prom. društvo Jezersko in č. g. župnik Gostiša, za kar vse se odbor najiskrenejše zahvaljuje in prosi za nadaljno naklonjenost.
Ker je med občinstvom mnogo zanimanja za to prireeditev, bo vozil iz Kranja ob 8. u ri poseben avtobus po znižani ceni. Drugi avtobus odpelje ob 13. uri.
Iz Ljubljane in drugih krajev priredi „Zveza za tujski promet11 na ta dan avtobusne izlete k dirkam. Informacije dajejo in prijave sprejemajo vse biljetarne „Pulnika“. Prijavite se pravočasno!
V nedeljo, 17. julija ob 16. uri
Savica: Kranj
rezerva Ob pol 18. uri
Ljubljana-liga : Kranj
Ljubljana liga v Kranju. Nedeljska tekma z našim ligašem, ki nastopi
Gospodiina
vajena pisarniških del, ekspedita in trgovine, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo „Sobote“ pod „Pridna in poštena".
Kdor
preživi svoj dopust
v DALMACIJI
bo najboljše postrežen
V P E N S I O N U
„BALKAN“ v CAVTATU
PRI OUBROVNIKU
Celodnevna oskrba od 45"— do 65'— din
Vodstvo, kuhinja in vsa postrežba v
SLOVENSKIH ROKAH!
FRANC BENEDIK
GOSTILNA	TRGOVINA
STRAŽIŠČE
BALINANJE — VRT
NAJ LEPŠA IZLETNA TOČKA
Žarnice
pregorele zamenja za nove od Din 6*50 dalje
»OBNOVA"
pri Franju Nadi2ar
Kranj, Prešernova ulica 18 Pri zamenjavi 50 kom. popusti
Tiskarna »Sava* d. d.
Kranj
Knjigarna — Knjigoveznica — Štampiljke Zaloga vseh Eolskih potrebiEin
obvezno v kompletni postavi, s katero bo igral v letošnji sezoni prvenstvene tekme, bo prav zanimiva otvoritev nogometne sezone v Kranju. Kranj nastopi predvidoma z moštvom, ki bo 21. avgusta vstopilo v prvenstveno tekmovanje razven morda s par izjemami. Gostovanja našega zastopnika v državni ligi so za kranjsko nogorn. občinstvo vedno športni dogodek prve vrste, obenem pa za naše moštvo najboljša priprava za prvenst. tekmovanje. Ljubljana nastopi v postavi: Logar, Žitnik-Stane, Ilalaj-Pupo-Vodišek, Slapar-Todoro-vič-Vovk-Legat-Erber. V enajstorici je torej nekaj novih imen in njih nosilci baje mnogo obetajo.
Predtekmo igra sosed iz Stražišča, ki se tudi že pripravlja na prvenstveno tekmovanje z rezervnim moštvom Kranja.
Športni dan S.K. Kranja se vrši dne 14. avgusta, ki se ga udeleže poleg šport, zastopnikov sosednih klubov še drž. rekorderji Primorja in Ilirije. Za zaključek športnega dneva sc vrši zvečer velika športna veselica s srečolovom, plesom in raznimi zabavnimi točkami.
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij „Sobote“ Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweisova 7 — Tiskarna „Sava“ d. d., Kranj — Za tiskarno Vilčc Pcšl, Kranj