SPLOŠNE KNJIŽNICE INFORMACIJSKI CENTER ZA ITALIJANSKO NARODNOST KOPER - CENTRO INFORMATIVO PER LA NAZIONALITŔ ITALIANA CAPODISTRIA V okviru dolgorocnih ciljev in nalog splošne knjižnice za pripadnike narodne skupnosti, ki so namenjeni zagotavljanju knjižnicnih uslug in storitev za pripadnike italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, smo v Osrednji knjižnici Srecka Vilharja Koper, v petek 10. februarja 2006, v okviru meseca kulture, odprli nove prostore Oddelka za italijaniko, v Cevljarski ulici 22. Kot knjižnica na dvojezicnem obmocju ima Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper ustanovljen poseben oddelek za italijaniko in bibliotekarja, ki skrbi za knjižnicne in informacijske potrebe pripadnikov italijanske narodne skupnosti; z novimi 100 m2 prenovljenih prostorov v najbolj frekventni ulici mestnega jedra, bo delovanje oddelka, kakovostneje, lažje in bolj prepoznavno. Posebna novost, ki smo jo ob otvoritvi novih prostorov uvedli je, poleg že ustaljene dejavnosti programa izvajanja knjižnicne dejavnosti za italijansko narodno skupnost, ki zajema dodatni nakup knjižnicnega gradiva in informacijskih virov za potrebe narodne skupnosti, obdelavo in posredovanje knjižnicnega gradiva, zagotavljanja komuniciranja v jeziku narodne skupnosti, informacijsko opismenjevanje uporabnikov pripadnikov narodne skupnosti, usposabljanje zaposlenih za delo s pripadniki narodne skupnosti, širjenje bralne kulture in knjižnicne vzgoje, strokovno sodelovanje z maticnim narodom itn. tudi odprtje novega programa, ki smo ga poimenovali: Informacijski center za italijansko narodnost - Centro informativo per la nazionalitŕ italiana. Informacijski center za italijansko narodnost je namenjem pripadnikom italijanske narodne skupnosti in vsem ostalim uporabnikom knjižnice kot pomoc pri iskanju informacij, ki se nanašajo na življenje, dejavnosti in potrebe italijanske narodne skupnosti. Informacijski center za italijansko narodnost, zbira, hrani in posreduje informacije, ki se nanašajo na italijansko narodno skupnost in sicer: bibliografske informacije, informacije za dijake in študente italijanskih osnovni in srednjih šol, informacije o italijanski narodni skupnosti, njeni strukturi in notranji organizaciji, selektivne informacije za raziskovalce o in v zvezi z narodno skupnostjo. V ta namen, Informacijski center za italijansko narodnost razpolaga s posebnimi knjižnimi zbirkami ter oblikuje posebne zbirke gradiva, ki je namenjeno crpanju informacij zadovoljevanje potreb iz navedenih tock. Gradivo in zbirke: bibliotekarstvo, dokumentalistika, bibliologija, bibliografije, založništvo, knjigotrštvo, bibliopedagogika...; italijansko jezikoslovje, ucenje jezika, viri za filologijo in jezikoslovje, kreativno pisanje...; sociolingvistika, jezikovna politika; emeroteca (informativne izdaje in bilteni organizacij italijanske narodnosti); informativno gradivo o študiju doma in v tujini (Italija); ucni programi, gradivo in pripomocki za pripravo seminarskih, diplomskih in drugih nalog; referencna zbirka. Poleg tega bo v Informacijskem centru za italijansko narodnost tudi Center za samostojno ucenje italijanskega jezika, namen centra pa je tudi socializacija italijanskega jezika in kulture, ki ga bomo izvajali tudi s programom permanentnega ucenja, avdio in video projekcijami, predvajanjem sodobnih italijanskih filmov in dokumentarnih posnetkov, ki bodo tematsko ozadje za vodene razgovore, spodbujanjem in razumevanjem kulturnih vsebin italijanske narodnosti s skupinskim branjem ter s pogovori v italijanskem jeziku in interaktivnimi konverzacijami. Ivan Markovic Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper OBCINSKO PRIZNANJE VIŠJI KNJIŽNICARKI MARIJI KRAMAR ZA PIONIRSKO DELO NA PODROCJU MLADINSKEGA KNJIŽNICARSTVA V MESTNI KNJIŽNICI PIRAN Ob letošnjem kulturnem prazniku je plaketo Obcine Piran prejela tudi naša sodelavka, višja knjižnicarka Marija Kramar za vec kot 30-letno prizadevno delo v Mestni knjižnici Piran, kjer je z vztrajnim uveljavljanjem sodobnih nacel pripomogla, da se je mladinski oddelek iz skromnih zacetkov razvil in oblikoval zavidljiv knjižni fond ter številne dejavnosti za otroke in mladino, s pomocjo katerih mladi bralci odkrivajo lepo slovensko besedo in kakovostno tujo literaturo ter si tako širijo kulturna obzorja. Domacinka Marija Kramar, roj. Sergaš, se je po študiju slovenskega jezika in knjižnicarstva na Pedagoški akademiji v Ljubljani leta 1973 zaposlila v Mestni knjižnici Piran. Prevzela je odgovorno nalogo za razvoj mladinskega oddelka, kjer je vztrajno uveljavljala sodobna nacela stroke: prosti pristop do knjig, skrbnost v izboru knjig za mladino, ubrano dopolnjevanje in oblikovanje leposlovne in poljudnoznanstvene zbirke za otroke ter v zadnjem desetletju racunalniško kreiranje zapisov za vseslovenski knjižnicni katalog. Že leta 1974 je v delo knjižnice uvedla posebno obliko dela z mladimi bralci in uporabniki knjižnice – pravljicne ure za predšolske in šolske otroke. Sledili so pogovori o knjigah in srecanja s posameznimi ciljnimi skupinami otrok pod imenom Vrtec na obisku in Šolarji na obisku. Kot zagovornica pomembnosti neposrednih stikov z ustvarjalci za mlade bralce je pripravila mnoga nepozabna doživetja s slovenskimi pesniki in pisatelji: Branko Jurca, Nežo Maurer, Ivom Zormanom, Tonetom Pavckom, Borisom A. Novakom, Deso Muck idr. Preko knjižnega kviza že vec kot desetletje nagovarja otroke k aktivnemu iskanju podatkov, jih usmerja k dobri knjigi in seznanja z našo dedišcino. Marija piranskim otrokom tudi že vec kot trideset let pripoveduje pravljice. Pravi, da polepšajo življenje. Tudi njej. In si želi, da bi v knjižnico še naprej prihajali mnogi zadovoljni mladi uporabniki in vedno novi popotniki, ki se bodo podali na »cudežno potovanje«. Iskrene cestitke, Marija! Sodelavke Mestna knjižnica Piran MEDNARODNA SRECANJA MEDNARODNA KONFERENCA "eChallenges 2005" Ljubljana, 19. do 21. oktober 2005 V Ljubljani je lani potekala mednarodna konferenca "eChallenges", na kateri je sodelovalo 590 delegatov iz 46 držav vseh celin. Poudarek konference je bil na inovacijah s podrocja informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter na dosežkih s podrocja digitalnih storitev, poslovanja in razvoja v Evropi. Obravnavali so tudi obstojece standarde z omenjenih podrocij, nacionalne politike in strategije s podrocja raziskovanj in razvoja, rezultate regionalnih in nacionalnih programov ter iniciativ in podobno. Konferenco je odprl slovenski minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan, ki je poudaril, da je pri sodelovanju med raziskovalno-akademskim sektorjem in industrijo pomemben izziv cim krajša implementacija inovativnih rešitev v industriji. Otvoritveni nagovor so nadaljevali Ingo Juraske iz Hewlett Packard-a, ki je govoril o projektih na podrocju e-uprave, Noriyuki Yonemura iz Fuji Xerox-a, ki je predstavil koncept pisarne prihodnosti, ter Christopher Horn iz IONA Technologies, ki je obravnaval izboljšave e-poslovanja v Evropi. Organizacija konference je bila zelo dobro izvedena, saj je konferenca potekala hkrati v osmih dvoranah Hotela Union. Naceloma so v vsaki dvorani obravnavali razlicne tematike, med katerimi so izstopale: - E- poslovanje - podpora sistemom za distrubuirane storitve; virtualne organizacije; razlicne implementacije inovacij; interoperabilnost v distribuiranih sistemih; okolje GRID; mrežne organizacije; vidiki malih in srednjih podjetij; elektronski trg; - e-upava: regionalni vidiki; preoblikovanje; storitve državljanom; vidiki oblikovanja; inteligentna mesta; e-volitve; varnost osebnih podatkov; e-udeležba; - upravljanje z znanjem: sodelovanje v ekspertnih mrežah; semanticno prikazovanje; programske aplikacije; upravljanje z znanjem na podrocju zdravstva; - e-delo: industrijska evolucija; logistika; avtomobilska industrija; delovno mesto prihodnosti; varnost pri delu; inovativnost v mobilnem delovnem okolju; - mobilnost in telematika: mobilne internetne storitve; upravljanje z mrežami mobilnosti; - digitalne vsebine: glasba, mobilna telefonija, digitalne knjižnice, multimedijski dostop; kulturna dedišcina; - e-vkljucenost; - e-dostop; - e-izobraževanje; - e-zdravstvo: evropska izkaznica zdravstvenega zavarovanja; - izzivi na podrocju informacijsko-komunikacijske tehnologije; - avtorsko pravo v elektronskem okolju. Pri vecini omenjenih tem so bile predstavljene študije primerov ter mednarodno in projektno sodelovanje na specificnih podrocjih. Ceprav je tematika konference zelo široka, je bil moj namen seznaniti se z razlicnimi rešitvami v informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ki bi jih lahko uporabili za izboljšanje in poenostavitev naših knjižnicnih storitev v NUK-u. Obenem smo z raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" dr. Dunjo Mladenic in Markom Grobelnikom v okviru sklopa Digitalne vsebine - kulturna dedišcina predstavili prispevek o skupnih iniciativah pri arhiviranju slovenske kulturne dedišcine na spletu. V istem sklopu so sodelovali tudi Regina Varniene iz nacionalne knjižnice Litve, ki je predstavila digitalizacijo litvanske kulturne dedišcine, dr. Matija Ogrin iz raziskovalnega centra SAZU, ki je predstavil njihov projekt digitalizacije in Victor Kasyanov iz Instituta za informacijske sisteme Ruske Federacije, ki je predstavil Sibirski virtualni muzej zgodovine informatike. Konferenca je bila zelo impresivna z vidika informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Razvoj mobilne tehnologije teži k poenostavljanju in združevanju razlicnih vmesnikov v enega. Španci so na primer v okviru projekta ENAMORADO razvili mobilno napravo, ki omogoca multimedijski dostop do interneta, RTV oddaj, informacijskih posrednikov, telefonije itd. Veliko sprememb se predvideva tudi v evropski e-upravi, v poslovnih sistemih so vse bolj prisotne virtualne organizacije, delo na daljavo bo postalo splošno uveljavljeno. Ker smo tudi knjižnice del te informacijske sfere, se moramo prilagajati tehnološkemu razvoju, ce želimo preživeti v družbi prihodnosti. Ravno zato sem pricakovala vecjo prisotnost sodelavcev iz stroke. Žal sva bili z gospo Regino Varniene edina bibliotekarja. Rezultat konference je obsežen zbornik referatov (1811 str.), ki je dosegljiv v Informacijskem centru za bibliotekarstvo v NUK. Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica SESTANEK SVETA DIREKTORJEV MEDNARODNE AGENCIJE ZA ISBN London, 7.3.2006 Prvic, odkar Mednarodna agencija za ISBN deluje po novem statutu sprejetem v decembru 2004, se je sestal svet direktorjev v skoraj polni zasedbi. Svet direktorjev sestavlja 5 clanov prejšnjega neformalnega vendarle voljenega izvršilnega odbora ISBN, 3 na zadnjem generalnem zasedanju v Teheranu izvoljeni clani in še 5 predstavnikov sorodnih organizacij, ki pa nimajo pravice odlocanja. Clani sveta direktorjev so: Piero Attanasio (Italija), Maha Bulos (Unesco), Michael Cairns (ZDA), Pilar Gomez (Španija), Micheal Healy (Združeno kraljestvo), Alenka Kanic (Slovenija), Ingebjorg Rype (Norveška), Michael Schön (Nemcija), Jens Bammel (IPA), Eric Hardin (IBF), Michel van der Heijden (GS1), Sjoerd Koopman (IFLA) in Richard Uribe (CERLALC) ter Brian Green kot predstavnik Editeurja, novega gostitelja Mednarodne agencije za ISBN. Sestanek je potekal v okviru londonskega knjižnega sejma, kar mi je omogocilo, da sem se po zakljucku sestanka sprehodila med razstavljalci, predvsem založniki, knjigotržci in distributerji tako tiskanih kot tudi elektronskih publikacij. Sestanka se nista udeležila le Eric Hardin (IBF) in Sjoerd Koopman (IFLA). Že takoj na zacetku sestanka smo morali urediti nekaj formalnosti: Predstavnica UNESCA Maha Bulos nas je pred casom obvestila, da zaradi statuta UNESCA, ki svojim clanom ne dovoljuje sodelovanja v upravnih organih drugih organizacij, ne more postati clanica sveta direktorjev. Tako je bil v skladu s statutom ISBN v svet direktorjev izvoljen Serge Brack, ki je na volitvah v Teheranu dobil naslednje najvišje število glasov, v sistemu ISBN pa predstavlja založniško dejavnost Evropske skupnosti. V primeru, da clan sveta direktorjev zapusti svojo maticno ustanovo, svet direktorjev v skladu s svojim statutom imenuje njegovega naslednika za clana direktorjev do konca mandata. Ker je na zacetku leta Michael Cairns zapustil Bowker, kjer deluje agencija za ISBN v ZDA in ga je nadomestila Angela D'Agostino, smo morali potrditi njeno clanstvo v svetu direktorjev. Z odhodom Michaela Cairnsa smo tako izgubili tudi svojega predsednika. Njegovo mesto je zasedel Michael Healy, dosedanji podpredsednik, na mesto podpredsednika pa so imenovali mene. Zahvaljujem se jim za izkazano zaupanje, svoji maticni ustanovi pa za moralno in financno podporo. Mandat v svetu direktorjev traja 3 leta. Tretjina direktorjev se zamenja vsako leto oziroma gredo v reelekcijo. Imamo lahko prostovoljce ali pa se jih doloci z žrebom. Ni bilo težko: Angela D'Agostino je v svetu direktorjev v sedanji sestavi tako ali tako samo do novih volitev, Michael Schön s koncem leta zapušca nemško agencijo in jaz kot prostovoljni kandidat. Nato smo lahko zaceli z resnim delom, kjer smo obravnavali najprej porocilo o delovanju nove Mednarodne agencije za ISBN v tem vmesnem, prehodnem obdobju. - Seznanili smo se s številom clanov (80) in financnim porocilom ter dolocili, kako izboljšati financno disciplino, ker še vedno precej clanov ne izpolnjuje svojih financnih obveznosti. Dolžniki so razdeljeni v 3 kategorije in ponovno jih bomo pozvali k sodelovanju.Ker gre pretežno za manjše agencije v revnejših državah, katerih letna clanarina vecinoma znaša 250 €, smo se zavezali, da jih spodbudimo k iskanju sponzorjev v okviru Unesca in Evropske skupnosti. Upamo, da se bodo lahko clanarine za leto 2006 že stekale na lastni bancni racun. Racuni bodo odposlani do konca marca. - Za prenos delovanja agencije iz Berlina v London sta B. Green in M. Healy že opravila 2 obiska v Berlinu, še eden se nacrtuje do konca meseca. V glavnem se dokumenti arhivirajo v Berlinu in bodo na voljo po potrebi. Najvec preglavic povzrocajo datoteke, kjer so shranjeni podatki o izdanih ISBN oznakah. Gre za 4 razlicne datoteke, ki niso bile ažuirane vse hkrati in bo najprej potrebno ugotoviti, katera je najpopolnejša. - V zvezi s PIID ostaja še vrsta nerešenih problemov, zato je bila znotraj direktorjev imenovana komisija (P. Attanasio, A. D'Agostino in M. van der Heijden), ki bo ugotovila, kakšna bo nadaljna usoda PIID. 24 agencij pošilja podatke v nelatinicnih pisavah, da o raznolikosti formatov niti ne govorimo. - B. Green ugotavlja, da smo agencije in založniki še vse premalo pripravljeni na ISBN-13, zato moramo nadaljevati s predstavitvami in seznanjanjem javnosti z novostmi. - D. Minett, svetovalec za tehnicne rešitve, bo pripravil analizo preostanka oznak v okviru 978 in dolocil razrez za 979. - Poleg že na generalnem zasedanju ISBN predstavljenem prirocniku in ucnem gradivu za delo v agencijah bo potrebno pripraviti še krajše prirocnike za osnovno delo v agencijah in dolociti agencije mentorice, bodisi na regionalnem ali jezikovnem nacelu. - Programska oprema za preracunavanje ISBN-10 v ISBN-13 je bila dobro sprejeta in je v uporabi. -- B. Green nas je še seznanil z aktivnostmi ISO TC46/SC9 in o tem, da se na tržišcu pojavlja ESBN, ki povzroca zmedo pri založnikih in agencijah. Odvetniki ameriške agencije za ISBN so že navezali stik z družbo, ki je uvedla to oznako. Predstavljen je bil projekt, ki ga vodi Cerlalc. Gre za programsko opremo, ki se že uporablja v Latinski Ameriki za delovanje agencij in njihovo zbiranje podatkov o založnikih. S financno pomocjo se bo ta program nadgradil še za zbiranje podatkov o naslovih, hkrati pa se lahko njegova uporaba razširi tudi izven Latinske Amerike. Sofinanciranje projekta smo enoglasno podprli. Spregovorili smo še o poteku priprav na prihodnje generalno zasedanje v Parizu in o zasedanju v letu 2007, ki bo po vsej verjetnosti v Kolumbiji. Srecanje smo zakljucili z dolocitvijo datuma naslednjega sestanka sveta direktorjev ISBN na frankfurtskem knjižnem sejmu in srecanju pred generalnim zasedanjem ISBN novembra v Parizu. B. Green je bil povabljen v Panamo na generalno zasedanje Cerlalc (julij 2006). Alenka Kanic Narodna in univerzitetna knjižnica MEDNARODNA DEJAVNOST DOKUMENTI CENL ZA OBDOBJE 2005-2008 Vizija CENL Konferenca direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic (CENL, Conference of European National Librarians) naj bi na široko odprla vrata v svet informacij in znanja ob hkratnem varovanju skupnega evropskega spomina in kulturne dedišcine. Poslanstvo CENL Cilje CENL vidimo v podpori evropskim nacionalnim knjižnicam pri opravljanju njihove vloge v: - omogocanju hitrega, celovitega, vecjezicnega in trajnega dostopa za vse do njihovih zbirk in informacij, ce je le mogoce, brezplacno; - izgradnji Evropske digitalne knjižnice; - varovanju in zašciti evropske narodne kulturne dedišcine in znanja; - raziskavah in razvoju za izboljšanje storitev za uporabnike v nacionalnih knjižnicah; - promociji kulturne raznolikosti in vecjezicnosti kot osnovnih vrednot evropske kulture; - sodelovanju z drugimi institucijami s podrocja kulturne dedišcine, univerzami, založniki in ponudniki informacij na evropski in svetovni ravni. STRATEŠKI NACRT CENL 2005-2008 Cilj 1 Promocija kooperativnega in vseobsežnega pristopa k digitalizaciji na nivoju evropskih nacionalnih knjižnic in evropskih knjižnic znotraj nacionalnih omrežij Akcije 1.1 Izvršni odbor CENL prouci najboljšo možno uporabo organizacijskega modela Evropske knjižnice za nadaljevanje – kot skupnega napora – razvoja in koordinacije strategij digitalizacije in digitalnih knjižnic, vkljucno s tehnicnimi, vsebinskimi in financnimi vprašanji. Osredotocanje na izbor vsebin predstavlja posebno pomembno prioriteto. 1.2 CENL nudi pomoc pri oblikovanju skupine vseh zainteresiranih strani za identifikacijo možnosti v posredovanju znanja in v razvoju evropske kriticne mase digitaliziranih vsebin. Identifikacija obstojecih digitalnih zbirk (casopisi, znamenitosti itd.) bi lahko bila izhodišcna tocka za tako sodelovanje in bi služila kot model za oblikovanje koordinacijskega okvira v prihodnosti. 1.3 Predložitev projektnega predloga Evropski komisiji za oblikovanje Evropske digitalne knjižnice z uporabo Evropske knjižnice kot platforme in obstojecega omrežja: »Evropska digitalna knjižnica« (EDK) v okviru programa eContent plus pod okriljem Evropske komisije. 1.4 Aktivno vkljucevanje v online konsultacijo na temo strategije »i2010 digital libraries«, ki jo je sprožila Evropska komisija. Cilj 2 Promocija Evropske knjižnice kot modela platforme in organizacijske mreže za sodelovanje evropskih nacionalnih knjižnic in idealne vstopne tocke do evropskih nacionalnih knjižnic, njihovih digitaliziranih vsebin, storitev, katalogov in zbirk Akcije 2.1 Izvršni odbor CENL prouci vse nacine za spodbujanje in pospeševanje integracije clanic CENL v Evropsko knjižnico na osnovi polnopravnega clanstva in s tem zagotovi celovito delovanje v evropskem merilu. 2.2 Predložitev projektnega predloga za integracijo preostalih nacionalnih knjižnic iz držav clanic EU in EFTA ter priprava Evropske digitalne knjižnice. 2.3 Razširitev Evropske knjižnice v Evropsko digitalno knjižnico. Cilj 3 Promocija vloge nacionalnih knjižnic v Evropi, še zlasti s poudarkom na njihovi odgovornosti za ohranjanje nacionalne kulturne dedišcine in na zagotavljanju dostopnosti do znanja na tem podrocju Akcije 3.1 Povabiti predstavnike Evropske unije, Sveta Evrope in UNESCO, da se udeležijo letnih konferenc. 3.2 S Svetom Evrope urediti status za sodelovanje mednarodnih nevladnih organizacij. 3.3 Prouciti možnosti intenzivnejšega sodelovanja z ICA (International Council on Archives) in njhovo evropsko vejo EURICA. 3.4 Prouciti in doseci najugodnejšo možnost za kolektivno clanstvo v EBLIDA (European Bureau of Library, Information and Documentation Associations). 3.5 Prouciti možnosti sodelovanja z ECPA (European Commission on Preservation and Access), ICA (The International Council on Archives) in ICOM (The International Council of Museums) na podrocjih digitalizacije in ohranjanja digitalnih vsebin (glej tudi 7.3). 3.6 Sodelovanje s CERL in podobnimi organizacijami in projekti glede normativnih datotek in kvalitetnih metapodatkov. 3.7 Komunikacija in koordinacija delovanja z IFLA, CDNL in nacionalnimi knjižnicami po svetu izven CENL. 3.8 Porocanje tisku in drugim medijem v imenu CENL (npr. objave za medije po koncani letni konferenci). Cilj 4 Promocija kulturne raznolikosti in vecjezicnosti kot osnovnih vrednot evropske kulture in kot storitve za uporabnike nacionalnih knjižnic Akcije 4.1 Angažiranje v projektih, ki razvijajo vecjezicne iskalne možnosti, kot sta MACS (Multilingual Access to Subjects) in MSAC (Multilingual Subject Access to Catalogues of National Libraries). 4.2 Podpora vecjezicnim aktivnostim Evropske knjižnice. 4.3 Upoštevanje vecjezicnih izzivov pri nacrtovanju novih projektov. Cilj 5 Promocija sodelovanja z založniki Akcije 5.1 Nadaljevanje dela delovne skupine FEP (Federation of European Publishers) / CENL kot foruma za izmenjavo mnenj in delovne skupine, ki nudi prakticne nasvete nacionalnim knjižnicam pri njihovem individualnem delu in stikih z vladami za dosego ustreznih dogovorov. 5.2 Nadaljevanje clanstva v International DOI Foundation (glej tudi 7.4). 5.3 Oblikovanje skupnega projekta z založniki na osnovi sredstev EU (sodelovanje javnega in zasebnega sektorja). Cilj 6 Promocija novih modelov sodelovanja z zasebnim sektorjem Akcije 6.1 CENL identificira, kot nujno zadevo, sklop skupnih pogajalskih izhodišc v podporo nacionalnim knjižnicam in za zagotovitev stalne zašcite javnih dobrin, ki so zajete v njihovih zbirkah, ko knjižnice vstopajo v javna-zasebna partnerstva. 6.2 Ustanovitev delovne skupine za izdelavo skupnega sklopa pogajalskih izhodišc kot podporo nacionalnim knjižnicam v javnih-zasebnih partnerstvih. 6.3 Oblikovanje strateške pozicije glede števila izvodov (eden ali vec) elektronskih publikacij v zbirkah obveznega izvoda v Evropi. Cilj 7 Promocija vloge nacionalnih knjižnic kot skrbnic nacionalnih zbirk in kulturne dedišcine z vkljucevanjem v vse vidike trajnega ohranjanja in dostopnosti do digitalnih objektov Akcije 7.1 Delovna skupina za trajne identifikatorje oblikuje politiko CENL na podrocju trajnih identifikatorjev in si prizadeva za oblikovanje strukture trajnih identifikatorjev za nacionalne knjižnice v Evropi s koncnim ciljem vzpostavitve storitvene mreže za njihovo ustvarjanje (European Resolution Service network). 7.2 Delovna skupina za trajne identifikatorje promovira sistem ustvarjanja trajnih identifikatorjev za zbirke, ki se bodo trajno ohranjale. 7.3 Prouciti, kako zastaviti sodelovanje z ECPA, ICA in ICOM na podrocju digitalizacije in ohranjanja digitalnih vsebin (glej tudi 3.5). 7.4 Nadaljevanje clanstva v International DOI Foundation (glej tudi 5.2). 7.5 Oblikovanje projekta za trajno ohranjanje digitalne dedišcine. 7.6 Podpora akcijam, ki so navedene v Strateškem planu 2006-2010 Delovne skupine za trajni dostop. Cilj 8 CENL kljucni igralec v vseh naslednjih pobudah informacijske družbe Akcije 8.1 Sodelovanje v online konsultaciji Evropske komisije, ki zadeva digitalne knjižnice. 8.2 Postati posvetovalni partner Evropske komisije glede knjižnic. 8.3 Predložitev projektnih predlogov Evropski komisiji, zacenši z »Evropsko digitalno knjižnico« (EDK). 8.4 Sodelovanje na Svetovnem vrhu o informacijski družbi (WSIS, World Summit on the Information Society). Cilj 9 CENL – forum za izmenjavo in preucevanje izkušenj nacionalnih knjižnic z namenom promocije benchmarkinga, dobrih praks in modelov ter za izpopolnjevanje vešcin vodenja in upravljanja Akcije 9.1 Ponovna oživitev delovne skupine za evalvacijo uspešnosti. 9.2 Delovna skupina identificira kazalnike uspešnosti, izvede anketo med clani CENL in poroca na letnem srecanju leta 2006. 9.3 Realizacija ankete o razvojno-raziskovalnih aktivnostih clanic CENL na osnovi vprašalnika iz projekta TEL-ME-MOR. Cilj 10 Promocija sodelovanja in uporabe standardov med clanicami CENL Akcije 10.1 Vzdrževanje in ažuriranje aktivnih spletnih strani CENL. 10.2 Promocija diskusije oziroma izmenjave mnenj z uporabo liste CENL, glede na temo. Izvršni odbor CENL: sprejel 5. decembra 2005 Upravni odbor CENL: sprejel januarja 2006. RESOLUCIJA O DIGITALIZACIJI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠCINE, CENL LUKSEMBURG, SEPTEMBER 2005 Konferenca direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic (CENL, The Conference of European National Librarians) meni, da digitalne knjižnice in digitalizacija kulturne in znanstvene dedišcine omogocajo globalen dostop do vsebin in podpirajo procese vseživljenjskega ucenja in raziskav, izobraževanja in prostocasnih dejavnosti. Zato CENL energicno podpira kooperativni in široko razširjeni pristop k digitalizaciji v okviru nacionalnih knjižnic in drugih pomembnih kulturnih institucij. CENL v celoti podpira nacela iz Lunda, ki poudarjajo vrednost in pomembnost evropskih digitaliziranih kulturnih in znanstvenih vsebin. CENL meni, da sta kulturna raznolikost in vecjezicnost osnovni vrednoti evropske kulture. Za promocijo ozavešcanja o vrednosti kulturne in jezikovne raznolikosti je nujno, da so bogate zbirke evropskih nacionalnih knjižnic in drugih kulturnih institucij dostopne na internetu, saj to predstavlja primarno izbiro pri dostopu do informacij o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Z zasnovanjem Evropske knjižnice (The European Library, http://www.theeuropeanlibrary.org/portal/index.htm ) je CENL ponudil model platforme in organizacijske mreže za sodelovanje nacionalnih knjižnic in za koordinacijo nacionalnih pobud na evropski ravni v izogib podvajanju dela. CENL se zavzema za razvoj mreže digitalnih dejavnosti, kakor tudi za promocijo in izmenjavo izkušenj na podrocju trajnega ohranjanja digitalnih in digitaliziranih objektov. Evropska knjižnica je idealna vstopna tocka do digitaliziranih gradiv nacionalnih knjižnic in drugih evropskih kulturnih institucij. CENL se bo aktivno angažiral v izvajanje predlogov Direktorata za informacijsko družbo in medije, ki bodo nastali kot rezultat spletne konsultacije in predvideva, da bo prevzel vlogo kljucnega igralca v vseh prihodnjih pobudah. Za dosego svojih ciljev bo CENL iskal nove možne poti financiranja in partnerstev. Glede na vedno vecjo pomembnost, ki jo imajo javna/zasebna partnerstva v aktivnostih digitalne knjižnice, bo CENL oblikoval skupen sklop pogajalskih izhodišc kot podporo knjižnicam, ki se trudijo uravnotežiti znacilnosti delovanja zasebnega sektorja in svoje lastno javno poslanstvo in odgovornost kot skrbnika nacionalnih zbirk. CENL bo zagotovil spoštovanje avtorskih pravic v vseh prihodnjih dogovorih. Sprejeto na letnem srecanju CENL, Luksemburg, 30. septembra 2005 Upravni odbor CENL potrdil decembra 2005 Izvršni odbor CENL potrdil 5. decembra 2005 MEDNARODNI PROJEKTI PROJEKT TEL-ME-MOR Za osvežitev vašega spomina TEL-ME-MOR je projekt, ki ga financira Evropska komisija, Direktorat Informacijska družba, v okviru programa IST (Tehnolgije informacijske družbe, http://www.cordis.lu/ist) in poteka pod okriljem enote Ucenje in kulturna dedišcina, Learning and Cultural Heritage Unit s sedežem v Luksemburgu. Projekt se je zacel februarja 2005 in ima za glavni cilj ozavešcanje in razširjanje informacij o možnostih novih držav clanic za sodelovanje v evropskih projektih , zlasti na podrocju kulture in ucenja. Poleg tega projekt podpira 10 'novih' nacionalnih knjižnic pri prizadevanjih za integracijo njihovih elektronskih virov v Evropsko knjižnico (The European Library, http://www.theeuropeanlibrary.org ), servisa, ki bo zagotovil poenoten dostop do digitalnih in nedigitalnih virov 43 evropskih nacionalnih knjižnic. O cem vam bomo povedali vec v tej številki… • Sklepna konferenca projekta TEL-ME-MOR, ki bo v Tallinnu, Estonija, od 18. do 21. oktobra 2006; • Regionalne ekspertne delavnice TEL-ME-MOR, ki bodo potekale spomladi 2006 na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji; • Informacije o dveh najnovejših razpisih za predloge projektov (Calls for proposals), ki ju je objavila Evropska komisija marca in maja 2005 ter o trenutno odprtem 6. razpisu, ki se bo zakljucil 25. aprila 2006; • eContentplus, nov program EU, ki ga je odobril Evropski parlament 9. marca 2005 s ciljem promocije in olajševanja dostopa do in uporabe digitalnih vsebin v vecjezicnem okolju; • 7. okvirni program (FP7), naslednji okvirni program za raziskave in razvoj, ki pokrije obdobje 2007-2013; • Strategija Evropske komisije o digitalnih knjižnicah, ki jo je Komisija najavila oktobra 2005. Zakljucna konferenca projekta TEL- ME- MOR 18. do 21. oktober 2006 Tallinn, Estonija V žarišcu: Institucije kulturne dedišcine in evropski raziskovalni programi: Quo vadis? Udeleženci: kulturne in izobraževalne institucije, raziskovalci in raziskovalne organizacije, tvorci politik v novih državah clanicah, predstavniki Evropske komisije, predstavniki projektov, ki jih financira EU, clani CENL Vec informacij je na voljo na http://www.nuk.uni.lj.si/telmemor/conference_index.asp TEL-ME-MOR: Delo v teku Proucevanje raziskovalne agende nacionalnih knjižnic v novih državah clanicah Izvedena je bila anketa, ki je proucila trenutno stanje raziskovalnih in razvojnih aktivnosti v desetih nacionalnih knjižnicah. Zanimivi izsledki te raziskave, ki so bili potrjeni junija 2005 na desetih nacionalnih delavnicah v novih državah clanicah, so bili objavljeni v dokumentu z naslovom Analysis of Research Activities and Needs of National Libraries of the New EU Member States. Dokument je – skupaj s porocilom o sklepih vseh desetih delavnic – dosegljiv na http://www.nuk.uni.lj.si/telmemor/results.asp . Izjavo za medije na temo analize najdete na http://www.nuk.uni-lj.si/telmemor/pr.asp . CENL (Konferenca direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic, http://www.cenl.org/), partner v projektu TEL-ME-MOR, prav zdaj izvaja anketo med vsemi svojimi clani (45 nacionalnih knjižnic). Nacrtovanje pridruževanja Evropski knjižnici za vseh deset nacionalnih knjižnic TEL-ME-MOR je izpeljal analizo katalogov, digitalnih zbirk in uporabljanih standardov v nacionalnih knjižnicah novih držav clanic in oblikoval implementacijske nacrte za integracijo teh virov v Evropsko knjižnico za vsako od partneric. Nacionalni knjižnici Estonije in Latvije sta se pridružili 1. januarja 2006 in na ta nacin postali prvi dve knjižnici, ki sta izpolnili zahtevane pogoje za polnopravno clanstvo v okviru projekta TEL-ME-MOR. Medtem ko se je NUK, slovenska nacionalna knjižnica, pridružila servisu že med prejšnjim projektom TEL, bo preostalih sedem nacionalnih knjižnic vstopilo v polnopravno clanstvo do februarja 2007. Gledano v celoti bo do konca projekta v portal Evropske knjižnice integriranih 46 novih zbirk! Omenjeni implementacijski nacrti so bili obravnavani in sprejeti med delavnico o posredovanju in izmenjavi znanja v Haagu 22. in 23. septembra 2005. Delavnica je bila organizirana v sodelovanju s tehnicno delovno skupino Evropske knjižnice (TWG, Technical Working Group) in je sklenila svoje delo s serijo priporocil, ki so bila vkljucena v dokument Implementation Plans, Deliverable 2.2, dosegljiv na http://www.nuk.uni.lj.si/telmemor/results.asp . Vecjezicnost Vecjezicnost je zelo pomembno podrocje raziskovanja, ki ji Evropska komisija posveca vedno vecjo pozornost, v skladu s ciljem promocije in pospeševanja jezikovne raznolikosti, vecjezicne ekonomije in vec- in medjezicnega dostopa do informacij. Vendarle pa ta hip še ni pristopa ali rešitve, ki bi omogocala medjezicni dostop do bibliografskih podatkov in polnih besedil, in nove raziskave na tem podrocju bodo morale zadovoljiti zelo raznolike potrebe vecjezicne informacijske družbe. TEL-ME-MOR prispeva k razvoju na tem podrocju, saj si prizadeva zagotoviti dostop do virov nacionalnih knjižnic novih držav clanic s pomocjo vmesnikov v lokalnih jezikih. In še vec, pripravil bo predlog za implementacijo bodocega medjezicnega dostopa do zbirk Evropske knjižnice. S tem v zvezi je projekt pripravil dve porocili: prvega o možnostih in zahtevah UNICODE in drugega o orodjih za vsebinski dostop. Prvi dokument ponuja celovito in zanimivo analizo poglavitnih faktorjev, ki vplivajo na uspešnost iskanja podatkov po katalogih in zbirkah, ki uporabljajo razlicne pisave in nabore znakov. Porocilo o vsebinskem dostopu analizira mehanizme iskanja po vsebini s poudarkom zlasti na tistih virih nacionalnih knjižnic novih držav clanic, ki bodo vkljuceni v Evropsko knjižnico, in proucuje podobnosti ter možne poti za izboljšanje iskanja. Obe porocili (D 3.1 in D 3.3) sta objavljeni na http://www.nuk.uni.lj.si/telmemor/results.asp . Spletni portal TEL-ME-MOR (http://www.telmemor.net/ ) Originalne spletne strani projekta TEL-ME-MOR (v anglešcini) so bile razširjene in so tako postale zelo informativen in uporabniku prijazen portal, ki nudi ažurno informacijo o razpisih Evropske komisije za predloge projektov, o dogodkih in razvoju na podrocju tehnologij informacijske družbe (IST), ter o napredovanju projekta in rezultatih. V casu od izida prve številke e-novic sta bili dodani naslednji sekciji: • Lokalne spletne strani v vseh jezikih desetih novih držav clanic, ki prinašajo identicne informacije. • Stran http://www.telmemor.net/networking.php , ki je posvecena iskanju partnerjev iz novih držav clanic za sodelovanje v projektih IST (Tehnologije informacijske družbe) na podrocju ucenja in kulture. Ce želite objaviti svojo idejo za projekt, ali pa morda išcete partnerja za sodelovanje v projektu, se nam oglasite tako, da izpolnete obrazec na http://www.telmemor.net/form.php . TEL-ME-MOR na evropskih dogodkih • Informativni dan o 5. razpisu (Call 5), 16. junij 2005, Luksemburg. V organizaciji Evropske komisije, Direktorat za informacijsko družbo, enota 'Ucenje in kulturna dedišcina', v povezavi s 5. razpisom. TEL-ME-MOR je bil predstavljen v okviru seje 'Enhanced Access to digital cultural and scientific objects' (prezentacija dosegljiva na http://www.cordis.lu/ist/digicult/infoday2005.htm ); • 71. generalna konferenca IFLA in razstava (http://www.ifla.org/IV/ifla71), 14. – 18. avgust 2005, Oslo, Norveška. TEL-ME-MOR je sodeloval 16. in 17. avgusta s predstavitvijo plakata, partnerji pa so govorili o projektu v okviru vec kljucnih zasedanj, tako na letnem srecanju CDNL, ABDOS in na seji stalnega odbora za nacionalne knjižnice. Konferenca je bila edinstvena prilika za predstavitev projekta mednarodni publiki in za vzpostavljanje mnogih koristnih stikov; • 9. mednarodna konferenca ILDS, Interlending and Document Supply (http://www.nlib.ee/ilds), 20. – 23. september 2005, Tallinn, Estonija. Konferenca se je osredotocila na medknjižnicno izposojo in izmenjavo dokumentov, na njej pa se je zbralo 170 delegatov s petih kontinentov. Estonska nacionalna knjižnica je poskrbela, da je bil TEL-ME-MOR predstavljen v konferencnem programu in na razstavi kot spremni prireditvi konference; • Letna konferenca CENL in Odprti Forum TEL-ME-MOR (http://www.cenl.org), 28. in 29. september 2005, Luksemburg. Konferenca je potekala istocasno s sestankom Upravnega odbora TEL-ME-MOR, forum pa je bil idealna priložnost za predstavitev TEL-ME-MOR direktorjem nacionalnih knjižnic; • Konferenca MICHAEL, 15. november 2005, the Watershed, Bristol, Velika Britanija. MICHAEL (http://www.michael-culture.org) je partnerstvo med Francijo, Italijo in Veliko Britanijo, ki ga financira Evropska komisija v okviru programa eTen in ima za cilj zagotavljanje preprostega in hitrega dostopa do digitalnih zbirk muzejev, knjižnic in arhivov iz razlicnih evropskih držav. Dogodek je potekal socasno s sestankom MINERVA NRG. Na programu projekta • Regionalne ekspertne delavnice (udeležba s povabilom) http://www.nuk.uni.lj.si/telmemor/workshops.asp Kje in kdaj: Varšava, Poljska, 24. in 25. aprila 2006; Budimpešta, Madžarska, 8. in 9. maja 2006; Ljubljana, Slovenija, 18. in 19. maja 2006 Organizatorji: nacionalne knjižnice Poljske, Madžarske in Slovenije, partnerji projekta TEL-ME-MOR Cilji: diskusija na temo raziskovalnih potreb v novih državah clanicah, pospeševanja vecjega sodelovanja teh držav v evropskih raziskovalnih projektih in diseminacija rezultatov TEL-ME-MOR na politicnem in strateškem nivoju. Udeleženci in ciljna publika: direktorji knjižnic, muzejev in arhivov, predstavniki Evropske komisije, projektov, ki jih financira EU, clani CENL, predstavniki ministrstev za kulturo in izobraževanje, raziskovalne organizacije in druge relevantne institucije iz novih držav clanic ter sosednjih držav. • Zakljucna konferenca TEL-ME- MOR http://www.nuk.uni.lj.si/telmemor/conference_index.asp Kje in kdaj: Tallinn, Estonija, 18. – 21. oktober 2006 Organizator: Estonska nacionalna knjižnica Cilji: diskusija o prihodnjih evropskih raziskovalnih programih v odnosu do zahtev in interesnih podrocij novih držav clanic in glede na najnovejše dogodke na podrocju digitalne knjižnice v okviru globalne informacijske družbe. Udeleženci in ciljna publika: kulturne in izobraževalne institucije, raziskovalci in raziskovalne organizacije, tvorci politik v novih državah clanicah, predstavniki Evropske komisije in projektov, ki jih financira EU, clani CENL. Podrobnejše informacije o konferenci bodo v kratkem objavljene na spletnih straneh TEL-ME-MOR. Ce želite prejeti dodatne informacije o dogodku že zdaj, prosimo, pišite na info@telmemor.net . • Letna konferenca CENL, St Peterburg, Rusija, 27. - 30. september 2006 TEL-ME-MOR se bo udeležil tega dogodka, ki bo zbral vse knjižnice-clanice (45 clanic iz 43 držav). Razpisi IST za predloge projektov Pretekli razpisi • 4. razpis (Call 4), je bil objavljen decembra 2004 in se je zakljucil 22. marca 2005. Ponudil je zanimive možnosti za nove države clanice, še posebej s spodbujanjem njihovega sodelovanja v 'razširjeni Evropi' (strateški cilj 2.4.13). Razpis je zajel tudi podrocje Tehnološko podprto ucenje (strateški cilj 2.4.10). Ceprav udeležba novih držav clanic v razpisu v primerjavi s participacijo preostalih držav clanic ni bila visoka, se zdi, da so diseminacijske aktivnosti projekta TEL-ME-MOR pozitivno vplivale na razplet razpisa, saj se je število institucij iz novih držav clanic povecalo. Celovito gledano, instutucije iz novih držav clanic sodelujejo v približno desetih novoizbranih projektih. Najvecji delež med izbranimi projekti imajo Poljska, Madžarska, Ceška republika in Slovenija. • 5. razpis (Call 5), je bil objavljen 18. maja 2005 in se je zakljucil 21. septembra 2005. Strateški cilj 2.5.10 "Dostop do in ohranjanje kulturnih in znanstvenih virov" je zajel podrocji dostopa in ohranjanja digitalnih vsebin. Raziskave na prvem podrocju naj bi pripeljale do vecje soudeležbe in bolj ustvarjalne uporabe kulturne dedišcine s strani posameznikov in kulturnih institucij na vseh ravneh s pomocjo ustvarjalnih skupnosti na medmrežju. Delo na podrocju ohranjanja digitalnih vsebin naj bi raziskalo metode in sisteme za zagotavljanje trajnega ohranjanja digitalnih objektov. Sodelovanje med TEL-ME-MOR in nacionalnimi kontaktnimi osebami v novih državah clanicah je pripeljalo do organizacije vecjega števila informativnih dnevov na temo 5. razpisa in sicer v Estoniji, Litvi, na Poljskem in Madžarskem. Odprti razpisi • 6. razpis (Call 6) je bil objavljen 22. decembra 2005 in se bo zakljucil 25. aprila 2006. Cilji razpisa zajemajo nove tehnologije in aplikativne domene ter nove pristope, kot so integrirana okolja in izkustvene raziskave. Skupni proracun razpisa znaša 140 milijonov evrov. Pricakujejo predloge za projekte z naslednjih podrocij: - zahtevna robotika - ambientalne prilagoditve življenjskih potreb starejši populaciji - zahtevne tehnologije za iskanje digitalnih avdiovizualnih vsebin - spremne aktivnosti za podporo sodelovanja v raziskavah IKT - mednarodno sodelovanje Vec informacij o razpisu je dosegljivih na: http://fp6.cordis.lu/index.cfm?fuseaction=UserSite.FP6DetailsCallPage&call_id=271 Odprti razpisi programa eContentPLUS • eContentplus (http://europa.eu.int/information_society/activities/econtentplus/) je štiriletni program (2005-2008), ki ga je odobrila Evropska komisija marca 2005. Program promovira in olajšuje dostopnost in uporabnost digitalnih vsebin v vecjezicnem okolju. Podrocja, ki jih zajema program, vkljucujejo geografske, izobraževalne, kulturne in znanstvene vsebine. Na ravni EU program podpira tudi koordinacijo zbirk v knjižnicah, muzejih in arhivih in ohranjanje digitalnih zbirk v smislu zagotavljanja dostopnosti do kulturnih in znanstvenih virov v prihodnosti. Prvi razpis eContentplus se je zakljucil 24. novembra 2005. Razpis je vkljucil vsa zgoraj omenjena podrocja in s tem okrepil sodelovanje med vsemi zainteresiranimi na podrocju digitalnih vsebin. Drugi razpis bo zelo verjetno objavljen še v letu 2006. Informacije o novih razpisih najdemo na http://europa.eu.int/information_society/activities/econtentplus/calls . Novo pri Evropski komisiji Strategija Evropske komisije o digitalnih knjižnicah Septembra 2005 je Evropska komisija najavila svojo strategijo v smislu zagotavljanja dostopa do evropske pisne in avdiovizualne dedišcine na internetu. Komisija predlaga skupno akcijo vseh držav clanic EU pri digitalizaciji, ohranjanju in zagotavljanju dostopa do te dedišcine za vse. V ta namen je Komisija pripravila prvi sklop akcij na evropski ravni in povabila k sodelovanju vse zainteresirane v obliki spletnega posvetovanja, da prispevajo svoje komentarje na serijo izzivov. Konsultacija je bila zakljucena 20. januarja 2006. Odgovori (akcijo vseh držav clanic EU pri digitalizaciji, ohranjanju in zagotavljanju dostopa do te dedišcine za vse. V ta namen je Komisija pripravila prvi sklop akcij na evropski ravni in povabila k sodelovanju vse zainteresirane v obliki spletnega posvetovanja, da prispevajo svoje komentarje na serijo izzivov. Konsultacija je bila zakljucena 20. januarja 2006. Odgovori (akcijo vseh držav clanic EU pri digitalizaciji, ohranjanju in zagotavljanju dostopa do te dedišcine za vse. V ta namen je Komisija pripravila prvi sklop akcij na evropski ravni in povabila k sodelovanju vse zainteresirane v obliki spletnega posvetovanja, da prispevajo svoje komentarje na serijo izzivov. Konsultacija je bila zakljucena 20. januarja 2006. Odgovori ( Sedmi okvirni program (FP7) 7. OP bo trajal sedem let z zacetkom 1. januarja 2007. Gradil bo na dosežkih svojega predhodnika v smeri ustvarjanja evropskega raziskovalnega prostora (http://www.cordis.lu/era) in razvoja družbe in ekonomije znanja v Evropi. 7. OP bo organiziran v 4 programih, ki ustrezajo štirim osnovnim komponentam evropskih raziskav: Sodelovanje, Zamisli, Ljudje in Zmogljivosti. Projekt TEL-ME-MOR bo s svojimi aktivnostmi poskušal zagotoviti, da bodo raziskovalna podrocja, ki zanimajo nacionalne knjižnice novih držav clanic, upoštevana pri oblikovanju prioritet razvoja in raziskav 7. OP. Informacije o 7. OP: http://www.cordis.lu/fp7/ - portal za pripravo 7. OP http://europa.eu.int/comm/research/future/index_en.cfm http://europa.eu.int/comm/research/future/themes/index_en.cfm - raziskovalne teme 7. OP EVROPSKA DIGITALNA KNJIŽNICA Evropska komisija je okrepila prizadevanja za osnovanje »Evropske digitalne knjižnice«, spletne storitve, ki bo omogocala digitalni dostop do evropske kulturne in znanstvene dedišcine Nacrti Evropske komisije za pospeševanje digitalnega dostopa do evropske dedišcine naglo dobivajo dokoncno obliko. Vsaj šest milijonov knjig, dokumentov in drugih del s podrocja kulture bo v naslednjih petih letih na voljo vsakomur s spletno povezavo v Evropski digitalni knjižnici. Da bi pospešila prizadevanja na podrocju digitalizacije v Evropi, bo Komisija sofinancirala ustanovitev evropske mreže centrov za digitalizacijo. Komisija bo istocasno poskušala najti ustrezne rešitve in pripraviti dokumente za zašcito pravic, ki izhajajo iz intelektualne lastnine v kontekstu digitalnih knjižnic. “Informacijske tehnologije vam lahko omogocijo vkljucevanje v zbirke evropskega kolektivnega spomina zgolj s klikom na miško”, pravi Viviane Reding, komisarka za informacijsko družbo in medije. “Evropska komisija bo pomagala, da to postane resnicnost in bo sofinancirala kompetentne centre za digitalizacijo ter hkrati zacrtala evropske okvire za zašcito, dostop do in uporabo intelektualne lastnine v digitalnih knjižnicah. Države clanice bodo morale opraviti svoj del z zagotavljanjem osnovnih sredstev za digitalizacijo”. “To je zelo vznemirljiva perspektiva za evropske knjižnice in pripravljeni smo storiti vse, da se bo to res zgodilo”, dodaja Dr. Elisabeth Niggemann, generalna direktorica Die Deutsche Bibliothek (nemška nacionalna knjižnica) in predsedujoca CENL, Konference direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic (perspektiva za evropske knjižnice in pripravljeni smo storiti vse, da se bo to res zgodilo”, dodaja Dr. Elisabeth Niggemann, generalna direktorica Die Deutsche Bibliothek (nemška nacionalna knjižnica) in predsedujoca CENL, Konference direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic (perspektiva za evropske knjižnice in pripravljeni smo storiti vse, da se bo to res zgodilo”, dodaja Dr. Elisabeth Niggemann, generalna direktorica Die Deutsche Bibliothek (nemška nacionalna knjižnica) in predsedujoca CENL, Konference direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic ( Komisija je v zacetku marca objavila pregled rezultatov pomembnega spletnega posvetovanja na temo digitalnih knjižnic, ki se je zacelo 30. septembra 2005. Prejeli so 225 odgovorov in sicer iz knjižnic, arhivov in muzejev (46%), od založnikov in lastnikov avtorskih pravic (19%) in iz akademsko-univerzitetnih krogov (14%). Na splošno odgovori pozdravljajo pobudo in v njej vidijo možnost, da evropska kulturna dedišcina na svetovnem spletu postane dostopnejša in uporabnejša. Po drugi strani odgovori kažejo, da se mnenja glede avtorsko-pravnih vprašanj razlikujejo, še posebej je opazen razkorak med stališci kulturnih institucij in lastniki avtorskih pravic. Rezultati konsultacije so bili v pomoc Komisiji pri nadaljnjem nacrtovanju Evropske digitalne knjižnice v praksi, ki naj bi ponudila jasno definirano vecjezicno vstopno tocko, posveceno digitalnim virom evropskih kulturnih institucij. Osnovo predstavlja infrastruktura Evropske knjižnice (TEL, The European Library, www.theeuropeanlibrary.org), aktualnega spletnega portala, ki omogoca dostop do bibliografskih zapisov in digitalnih zbirk vseh sodelujocih knjižnic. Evropsko knjižnico so ustanovile clanice Konference direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic (CENL) in projekt je v zacetni fazi financirala Evropska komisija. CENL z entuziazmom pozdravlja nacrte Evropske komisije. Do konca leta 2006 naj bi Evropska digitalna knjižnica zajela kot polnopravne sodelavce vse nacionalne knjižnice držav clanic EU. Pridružilo se bo še devet novih držav clanic EU (Slovenija se je kot ustanovna clanica TEL vkljucila že v najzgodnejši fazi), vse preostale države clanice EU in EFTA. Bogastvo fondov teh knjižnic predstavlja osnovo za Evropsko digitalno knjižnico, ki naj bi bila ucinkovita vecjezicna vstopna tocka, posvecena digitalnim virom evropskih kulturnih institucij. V kasnejših letih je predvidena razširitev sodelovanja na arhive in muzeje. Dva milijona knjig, filmov, fotografij, rokopisov in drugih del s podrocja kulture bo dostopnih v Evropski digitalni knjižnici že do leta 2008. Ta številka bo narasla na vsaj šest milijonov do leta 2010, vendar se pricakuje, da bo še vecja, saj bo do takrat prakticno vsaka knjižnica, arhiv in muzej v Evropi sposoben posredovati svoje digitalne vsebine v Evropsko digitalno knjižnico. Evropska zastava EVROPSKI KOTICEK IZOBRAŽEVANJE O EU: DA ALI NE? Na tem mestu je vprašanje namenjeno nam, knjižnicarjem. Ali potrebujemo znanje o Evropski uniji? Smo dovolj usposobljeni za iskanje in posredovanje informacij iz virov EU in o EU? Jih sploh poznamo? Ali pa je dovolj, da uporabnika le usmerimo na vir, kadar želi kakšno informacijo ali publikacijo s podrocja EU (ce vir seveda sploh poznamo)? Takšna in podobna vprašanja so se porajala, ko smo zaceli prejemati najrazlicnejše gradivo EU, zato smo se že pred nekaj leti odlocili, da bomo to znanje posredovali vsem, ki jih bo zanimalo. Naša prva ciljna skupina so knjižnicarji in seveda zainteresirani uporabniki, tako študentje kot ostali. Izvedli smo že nekaj tecajev z naslovom »Spoznajmo se z EU« in odziv udeležencev nas je preprical, da so za njih koristni. Da bi za to prepricanje, predvsem pa za naše prizadevanje, pridobili tudi neke vrste potrditev ali pa tudi ne, smo v lanski pozni jeseni opravili kratko anketo med knjižnicami in na osnovi odgovorov pripravili tecaj, ki ga bomo izvedli 16. oktobra letos (podrobnosti najdete v »Programu izobraževanja 2006«, ki ga je izdal Bibliotekarski izobraževalni center NUK): Analiza odgovorov na anketna vprašanja Namen te kratke raziskave je bil ugotoviti koliko se posamezne knjižnice že srecujejo z vprašanji uporabnikov s podrocja Evropske unije, kaj jih najbolj zanima in ali so knjižnicarji v posameznih knjižnicah zainteresirani za razlicne oblike izobraževanja in usposabljanja na to temo. Hipoteze so bile: • uporabniki in obiskovalci knjižnic, predvsem splošnih, že išcejo informacije in publikacije s podrocja EU, • išcejo predvsem splošne in dnevno aktualne informacije, • vsi knjižnicarji še ne poznajo dobro dejstev in virov EU in o EU, zato potrebujejo izobraževanje o vsebinah EU in usposabljanje za iskanje po virih EU in o EU. Za metodologijo raziskave smo izbrali anketo, ki ni bila anonimna. 9. novembra 2005 smo poslali vprašalnik s spremnim dopisom na 107 naslovov, od tega na 69 elektronskih naslovov splošnih knjižnic in na 38 naslovov izbranih specialnih knjižnic s klasicno pošto (v kuverti). Do 25. novembra, ko smo želeli akcijo zakljuciti, smo prejeli 42 odgovorov; 27 so jih poslale splošne knjižnice in 15 smo jih prejeli iz specialnih knjižnic. Vprašalnik je imel 5 vprašanj: dve izbirni vprašanji in tri zaprta (DA – NE). Pri izbirnih vprašanjih je bilo možno odgovoriti istocasno na vec podvprašanj. Analiza odgovor in komentarji so naslednji: Pri enem odprtem vprašanju je bilo možno navesti predloge in mnenja. 1.Ali vaši uporabniki zahtevajo informacije o EU? Informacije o EU Specialne knjižnice Splošne knjižnice SKUPAJ Odgovori % Odgovori % Odgovori % DA 11 73,33 23 85,19 34 80,95 NE 4 26,67 4 14,81 8 19,05 Preglednica 1: Informacije o EU (specialne knjižnice) Preglednica 2: Informacije o EU (splošne knjižnice) Rezultata analize prvega vprašanja kažeta, da uporabniki in obiskovalci obeh vrst knjižnic kar precej povprašujejo o vsebinah s podrocja EU. Iz splošnih knjižnic je 23 ali 85,19% pozitivnih in 4 ali 14.81% negativnih odgovorov, iz specialnih knjižnic pa je 11 ali 73,33% pozitivnih in 4 ali 26,67% negativnih odgovorov, kar potrjuje našo prvo hipotezo, da »uporabniki in obiskovalci knjižnic, predvsem splošnih, že išcejo informacije in publikacije s podrocja EU«. 2. Kakšne vrste informacij / znanja s podrocja EU jih zanimajo? Vrste informacij Specialne knjižnice Splošne knjižnice Splošno o EU 4 21 Informacije za državljane 2 9 Poslovne informacije 4 7 Razlicni informacijski viri EU in o EU 9 15 Drugo 8 2 Pod Drugo so navedeni odgovori: informacije o evropski zakonodaji, o sodbah sodišc EU, o statistiki, nadalje informacije o zaposlovanju in študiju v državah EU, o uradnemu listu EU ter o razpisih iz zadnjega okvirnega programa EU. Analiza odgovorov nazorno pokaže, da uporabnike in obiskovalce splošnih knjižnic najbolj zanimajo splošne informacije o EU in o informacijskih virih, kjer bi lahko našli najvec odgovorov na svoja vprašanja. Malo drugacno sliko dobimo pri analizi ogovorov iz specialnih knjižnic, kjer so na prvem mestu sicer še vedno informacijski viri, nato pa je vec razlicnih strokovnih vprašanj (zakonodaja EU, sodna praksa sodišc, okvirni programi in podobno). Potrjena je druga hipoteza "išcejo predvsem splošne in dnevno aktualne informacije". 3. Vam za zadovoljitev informacijskih potreb vaših uporabnikov zadostujejo informacije o EU iz množicnih medijev? Zadostujejo informacije iz množicnih medijev? Specialne knjižnice Splošne knjižnice SKUPAJ Odgovori % Odgovori % Odgovori % DA 5 33,33 12 44,44 17 40,48 NE 10 66,67 15 55,56 25 59,52 Preglednica 3: Informacije iz množicnih medijev Analiza odgovorov na tretje vprašanje pokaže, da relativno bogate vsebine s podrocja EU, ki jih objavljajo množicni mediji, ne zadovoljujejo uporabnikovih informacijskih potreb, zato poišcejo odgovore tudi v knjižnicah. Takšnih uporabnikov je skoraj 60%, od tega jih je skoraj 67% v specialnih in 56% v splošnih knjižnicah. Razlika med obema vrstama knjižnic je razumljiva, saj uporabniki specialnih knjižnic išcejo vecina strokovne, specialne informacije (zakonodaja EU, sodna praksa, okvirni programi EU in podobno), uporabniki splošnih knjižnic pa najvec informacije splošnega znacaja. 4. Poznate pristop k izobraževanju o EU, kot ga organizira NUK? (Program izobraževanja NUK) Ce ga, menite, da knjižnicarji potrebujemo tovrstno usposabljanje? Program izobraževanja NUK Specialne knjižnice Splošne knjižnice SKUPAJ Odgovori % Odgovori % Odgovori % DA 11 73,33 22 81,48 33 78,57 NE VEM 0 0 2 7,41 2 4,76 NE 4 26,67 3 11,11 7 16,67 Predvidevamo, da so na to vprašanje odgovarjali v tistih knjižnicah, ki poznajo sistem izobraževanja v NUKu ter publikacijo Program izobraževanja NUK in pricakovati je, da so to vse zajete knjižnice. Vprašanje sicer ni neposredno povezano z ostalimi vprašanji, odgovori nanj pa nam povedo, da v knjižnicah vedo za tecaje s podrocja EU, ki so navedeni v Programu izobraževanj v NUK. Iz odgovorov obeh vrst knjižnic je razvidno: - da jih malo manj kot 80% podpira in odobrava nacin izobraževanja in usposabljanja, kot ga izvajamo v NUKu; od tega je skoraj 82% splošnih knjižnic in nekaj vec kot 73% specialnih knjižnic; - skoraj 5% knjižnic (dve splošni knjižnici in nobena specialna) se ni moglo odlociti ali je tovrstno izobraževanje in usposabljanje knjižnicarjev potrebno ali ni; - nekaj vec kot 16% knjižnic meni, da tovrstnega izobraževanja in usposabljanja knjižnicarji ne potrebujemo; tako menijo tri splošne in 4 specialne knjižnice. 5. V primeru, da vas zanima izobraževanje o razlicnih vsebinah EU in bi se ga tudi udeležili, oznacite obliko, ki vam najbolj ustreza? Izobraževanje o razlicnih vsebinah EU Specialne knjižnice Splošne knjižnice SKUPAJ Odgovori % Odgovori % Odgovori. % Splošno in informacijski viri (1 dan) 3 18,75 13 44,83 16 35,56 Splošno o EU; Informacijski viri EU (2 dni) 5 31,25 1 3,45 6 13,33 Splošno + osnovni informacijski viri (1 dan) 2 12,50 3 10,34 5 11,11 Kratka predstavitev EU in informacijski viri + vaje (1 dan) 6 37,50 12 41,38 18 40,00 Preglednica 4: Zaželena oblika izobraževanja Analiza rezultatov odgovorov na zadnje vprašanje pove: - da bi se vecina knjižnic, to je 75,56%, udeležila sedemurnega enodnevnega tecaja, od tega jih bi se jih 40% raje udeležila tecaja s prakticnimi prikazi in vajami. Za to obliko jih je vec iz splošnih knjižnic (12 ali nekaj vec kot 41%) in manj iz specialnih knjižnic (6 ali 37,5%); - da je precej manj, le nekaj vec kot 13% vseh zajetih knjižnic (pet specialnih in ena splošna knjižnica), bi se udeležilo dvodnevnega tecaja, pri katerem bi v prvem dnevu (4 ure) spoznali EU na splošno, v drugem (5 ur) pa informacijske vire EU in o EU, brez vaj; - da bi se le 11,11% vprašanih knjižnic (2 specialni in 3 splošne knjižnice) udeležilo enodnevnega tecaja (7 ur), na katerem bi slišali splošno o EU ter spoznali osnovne informacijske vire, brez vaj. Zakljucek Analiza odgovorov je potrdila vse tri, v uvodu omenjene hipoteze. Ceprav nam je izpolnjene vprašalnike vrnilo le okoli 40% splošnih in prav toliko specialnih knjižnic (kar je lahko tudi posledica kratkega roka trajanja anketiranja) in zato rezultatov analize ne moremo šteti za reprezentativne, smo s pridobljenimi odgovori zadovoljni. Potrjuje namrec našo domnevo, da se je zanimanje za EU tako splošne javnosti kot tudi študentov, strokovnjakov in drugih državljanov povecalo odkar je Slovenija postala polnopravna clanica EU in da je primerno, da knjižnicarji poznamo vsaj osnovne ideje in delovanje EU ter najpomembnejše informacijske vire EU in o EU. Le tako bomo lahko suvereno posredovali informacije s tega podrocja vsem zainteresiranim. Obenem so nam odgovori pomagali pri posodobitvi vsebine in novi organiziranosti tecaja, ki ga bomo izvedli letošnjo jesen. Tatjana Šporar, Veronika Potocnik Narodna in univerzitetna knjižnica PREDSTAVLJAMO VAM EKONOMSKI VIDIKI UPORABE RFID SISTEMA "BIBLIOCHIP" V KNJIŽNICAH Ekonomika RFID sistema je odvisna od vec parametrov, ki jih je pri integriranem sistemu potrebno kombinirati. V nadaljevanju obravnavamo le posamezne vidike, ki pa kažejo, da je RFID investicija, ki se obrestuje v zelo kratkem casu. Preprosto je opisati knjigomat, izposojo vec enot gradiva hkrati in varnostne funkcije na vhodno/izhodnih vratih. Ob tem pa se je treba tudi zavedati, da bodo doloceni izdelki imeli sinergijske ucinke, ki jih v tem trenutku ni mogoce dolociti. Sem spadajo: - enota za vracanje gradiva »BOOK RETURN« (v avli, dostopen 24 ur na dan) v kombinaciji s knjigomatom: uporabnik se bo knjig znebil in v knjižnico stopil praznih rok. To vodi k vecjemu pretoku na knjigomatu, saj uporabnik ne potrebuje storitev pri pultu. Nekateri uporabniki bodo poskušali izposojo opraviti na pultu, ce so pred tem cakali v vrsti. Ko je na voljo enota za vracanje gradiva, pa se uporaba knjigomata poveca na vec kot 90%. - razvršcanje enot: to je odvisno predvsem od posameznega prostora in organizacije dela v knjižnici. Pri tem so pomembni parametri kot so število sortirnih postaj, prostor, ki je na voljo in število avdio in video enot, ki se obdelujejo loceno. - bankomat v avli za placilo zamudnin … (dostop 24 ur na dan) bo še bolj zmanjšal obseg dela za pultom. - dodatne pozitivne ucinke pricakujemo od enote za inventuro, saj je tako možno hitreje preverjati inventar, kar pa ne zahteva dodatnih kadrovskih zmogljivosti. - konverzija nalepk (iz COBISS sistema) na pultu ali na drugih lokacijah: hitrost lepljenja nalepk in neodvisnost od sisteme LMS (Library Management System) igra pomembno vlogo. - Identifikacija ukradenih enot na vratih (sledljivost na vratih): ta funkcija le povecuje število informacij, kar je koristno na primer za narocanje novih enot. V nadaljevanju so opisani samo dejavniki, ki jih je mogoce preprosto izmeriti. Seveda pa jih je potrebno prilagoditi konkretni knjižnici. Nadzor nad krajami Uradno število ukradenih enot se zelo razlikuje in sega od 5 do 15 odstotkov gradiva. Sem spada “popularno” gradivo kot na primer CD-ji in DVD-ji, pa tudi “manj zaželeno” gradivo kot so knjige. S sistemom nadzora nad krajami se pricakuje 80-odstotno zmanjšanje izgub (dejanske navedbe razlicnih dobaviteljev varnostnih sistemov). Rezultati RFID sistemov se ne razlikujejo od tradicionalnih varnostnih sistemov EAS (Electronic Article Surveillance). V nadaljevanju sledi analiza RFID sistema z alarmno funkcijo, pri cemer niso všteti stroški dela za namestitev nalepk. Izguba v višini 5 odstotkov za knjižnico z 200.000 enotami pomeni izgubo 10.000 enot na leto. Ob oceni 20 evrov na enoto gradiva pridemo do izgube v vrednosti 200.000 evrov na leto. Stroški investicije v RFID sistem obsegajo: cena nalepke 0.6 EUR x 200.000 enot = 120.000 EUR + primerne sistemske komponente (RDIF citalec na vratih) 15.000 EUR = 135.000 EUR. Ce je ukradenih 8.000 enot manj, se število gradiva za nadomestilo zmanjša na 2.000 (20 x 2.000 = 40.000 EUR), kar pomeni prihranek 160.000 EUR prvo leto in polno amortizacijo v drugem letu obratovanja. Osebje pri izposoji in vracanju gradiva Ob normalni obremenitvi ena oseba na uro obdela 600 enot (podatek velja za knjižnico Mastics v ZDA). Pri tem je strošek dela 38.000 EUR na osebo. Z uporabo RFID sistema oz. citalca na pultu se število obdelanih enot vsaj podvoji. Dejanske meritve, opravljene v knjižnici (Bill Cicola, knjižnica Mastics Moriches Community Library Long Island, New York) kažejo, da je bila celo ta številka dalec presežena. Analiza porabljenega casa in stroškov je bila opravljena za izposojo in vracanje DVD-jev. Casovna analiza v sekundah na enoto Stroškovna analiza v EUR na enoto Povprecna placa zaposlenega v knjižnici je EUR 14,44/h oz. EUR 0,04333/s. Analiza celotnih stroškov na enoto v EUR V primerjavi s sistemom EAS je RFID cenejši za 0,0599 EUR na izposojeno enoto gradiva. Ob izposoji 1.000.000 enot gradiva ne leto skupen prihranek znaša 59.000 EUR na leto. Kadrovske zmogljivosti pri izposoji in vracanju Ob predvidevanju, da en knjigomat nadomesti eno osebo, ki mora biti na delovnem mestu ves dan, je strošek 57.000 EUR. Terminal je zaseden 80-odstotno, a ob tem nima prostega casa, odmorov, dopustov, bolniških itd., zato je 100-odstotno nadomestilo realna ocena. Prav tako se bo delo na izposojevalnem pultu temu primerno zmanjšalo. Osebje pri inventuri Ob podmeni, da je povprecen strošek na osebo za opravljanje inventure 22 EUR na uro, ob cemer 4 osebe delajo 4 dni, so stroški inventarja 7.040 EUR (brez oportunitetnih stroškov, ko je knjižnica zaprta). S citalcem za inventuro ostane za celoten proces samo 700 EUR stroškov. To je sicer težko izmeriti,vendar bo cas iskanja posameznih enot zaradi boljše urejenosti polic precej krajši. Povecevanje kroženja enot Ta ucinek bo zagotovo pozitiven, a ga je nemogoce neposredno izmeriti. Pozitivni ucinek izhaja tudi iz zgodnejšega vracanja enot, ce je enota za vracanja na voljo 24 ur na dan. Kadrovske zmogljivosti za vracanje knjig Za ta segment veljajo enaki argumenti kot v zgornjih tockah. Prednost za uporabnike, ki lahko knjige vracajo 24 ur na dan, je nemogoce izmeriti. Kadrovske zmogljivosti za razvršcanje Na splošno prednosti ni mogoce izmeriti, saj knjižnice uporabljajo razlicne sisteme za razvršcanje. Za to bi bilo potrebo v vec knjižnicah izmeriti cas razvršcanja pred uvedbo sistema in po njem. Christian Kern, Marcel Nauer, e-pošta: marcel.nauer@bibliotheca-rfid.com ©Bibliotheca RFID Library Systems AG, www.bibliotheca-rfid.com Irena Decko, e-pošta: Betax@siol.net Betax d.o.o., www.betax.si BORZA DELA DELO IŠCE Išcem kakršnokoli delo v knjižnici na širšem obmocju Ljubljane. Sem profesorica primerjalne književnosti in filozofije z opravljenim strokovnim izpitom za bibliotekarko in z licenco za vnos monografskih publikacij v COBISS. Poleg specificnih racunalniških programov sem vešca dela z internetom in MS Office programi. Imam dvanajstletne izkušnje z delom v razlicnih tipih knjižnic: splošni knjižnici, osnovnošolski in srednješolski. Tekoce govorim angleško in nemško. mobilni telefon: 031 652 059 elektronski naslov: ksenijaz@mail386.com DELO IŠCE Sem diplomirana bibliotekarka in filozofinja s pridobljeno pedagoško - andragoško izobrazbo. Delovne izkušnje - tako pedagoške kot organizacijske - sem si pridobivala z vodenjem srednješolske knjižnice na gimnaziji v Ljubljani. Na šoli mi je bilo zaupano tudi vodenje ucbeniškega sklada ter pisanje šolske kronike. Delo z racunalnikom zelo dobro obvladam, saj ga vsakodnevno uporabljam pri svojem delu. Poleg slovenskega jezika aktivno govorim angleški in italijanski jezik, pasivno pa tudi nemški. Še naprej bi me veselilo delo v knjižnici - tako šolski, visokošolski, splošni ali celo specialni. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki: 041/ 222 - 794 (Sabina) DELO IŠCE Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in okolici. Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani zgodovinar. Moje delovne izkušnje obsegajo pet let dela v Knjižnici Bežigrad, kjer sem zaposlen kot informator. Moje delo poleg tega obsega še urejanje UDK skupine 9(geografija, zgodovina) in delo na izposojevališcih. Poleg tega aktivno sodelujem pri posodabljanju vsebin na spletni strani knjižnice. Imam opravljen bibliotekarski strokovni izpit in tecaj COBISS2/katalogizacija-zacetni. Dobro poznam spletne tehnologe(HTML, CSS, JavaScript, PHP, MySQL) in delo v okolju Windows in Linux. Aktivno obvladam angleški jezik, zelo dobro pa italijanski in nemški jezik. Žal je moja zaposlitev v Knjižnici Bežigrad vezana na projekt obdelave retrospektivnega kataloga v sistemu COBISS, ki se z letošnim letom izteka. Glede na številne izkušnje in glede na to, da me delo v knjižnici veseli, bi želel ta poklic opravljati še naprej. Vec informacij lahko dobite na tel: 031 333 499 ali na elektronski naslov matevc@yahoo.com. DELO IŠCE Išcem kakršnokoli delo v knjižnici v Ljubljani ali okolici. Po izobrazbi sem diplomirana upravna organizatorka (diplomirala sem na Fakulteti za upravo v Ljubljani), imam pa izkušnje pri izposoji gradiva, urejanju knjižnicnih zbirk in bibliopedagoškem delu z mladimi bralci. Aktivno obvladam angleški, pasivno pa nemški jezik. Vec informacij na številki mobilnega telefona: 031 444-530. PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo obvestilo o celodnevnem posvetu "Gradili smo knjižnico", ki ga prireja Narodna in univerzitetna knjižnica v sodelovanju s Cankarjevim domom 22. maja 2006 v Ljubljani. 2. V drugi prilogi objavljamo najavo 11. strokovnega posvetovanja specialnih knjižnic in 4. strokovnega posvetovanja visokošolskih knjižnic »Informacijska pismenost med teorijo in prakso - vloga visokošolskih in specialnih knjižnic«, ki bo potekalo 19. oktobra 2006 v Ljubljani.