Januš Golec: Spoinfiish! zssišnicl Zastrupljenje starega sadonosnika Po spodnjih obsotelskih krajih je imela pred 50 leti malodane vsaka večja domačija svojo sadno sušilnico s preprostimi, iz srabotja spletenimi lesami. Kakor hitro so začeli obnavljati stare sadonosnike s čisto na nov način sajenim ter negovanim sadnim drevjsm, so zginile tekom par let vse v starih časih tolikanj čjslane sušilnice. Na moji rojstni domačiji v Polju ob Sotli je bila zidana sušilnica pod svinjaki in ob robu starega ter z debelimi jablanami, hruškami in slivami zasajenega sadonosnika. Moj rajni oče je podrl pred obnovo sadonosnika sigurno nad stoletno sušilnico. Na njeno mesto je pozidal klet in ob njej je vzidal velik bakren kotel za kuhanje žganja. Na to novo zgradbo so pritrdili po tedanjih predpisih tablo z napisom: »Žganjarna«. Na jesen, ko je bila žganjarna s kletjo priprav ljena, je nakupil oče med svojimi sorojaki po Hrvaškem Zagorju zelo velike količine tedaj cenih sliv. Slivov sad so naphali v visoke sode, skrbno zaprli posode ter prepustili slive vretju do januarja. Ta mesec sta prišla k nam Lz Deseniča očetov bratranec Joža in njegov sin Pavla. Možakarja sta razumela žganjekuho in sta se je lotila v novi žganjarni. Kuhanje je trajalo celo zimo do spomladi. Čisto prekuhane slivove drože sta nosila Hrvata iz kotla zadaj za žganjarno in sta jih vlivala ter metaJa na eii kup, da bi jih zvozili hlapci na spomlad kam v kako jamo, kjer bi koščičje ne bilo v napotje. Hrvaške slive so bile prekuhane v žganje, spomlad se je prismehljala. v spodnje kraje, vse je ozelenelo, samo naš stari sadonosnik ni odgnal in je strašil s suhimi vejami daleč po okolici. V posvet poklicani sadni strokovnjaki so obsodili enoglasno kuharja žgane pijače, da sta ona zakrivila smrt nad stoletnih jablan, hrušk in sliv, ker sta odmetavala vrele drože za žganjarno in od tam se je razlivala brozga počasi po sadovnjaku in zastrupila drevje. Slive iz bratske Hrvaške so prisilile očeta, da je pustil izkopati sadne starine in pripraviti sadonosnik za čisto nov nasad, kakor ga je imel že marsikateri. Podiranje starih orjakov je šlo počasi od rok. Šele enkrat na jesen so bile zagrebene stare jame in izkopane nove. Nove so premrznile dobro preko zime in na spomlad je pripeljal oče iolada sadna drevesa nekod iz Bizeljskega. (Konec prihodnjič)