Dopisi. Iz Radgone. (L e p p r a z n i k) smo obhajali dne 10. nov. v Zajnkovcih, kjer se je blagoslavljala lepa nova kapela Hvalevredno je, da se v našib brezvernib čaaib da toliko denarja (tukaj nad 1000 fl.) za take svete namene; kar pa človeka še bolj veaeli, je to, da so ravno mladi kmetje, ki so se prijeK te reči. Imenujemo najprej aedajnega predatojnika gosp. Andraža Fašalek, mladega g. Ravtarja, mladega g. _ ranca Trojnko, potem očeta Ravtarja, ki so kupili celi altar, g. Vrečarja in g. Zemljiča. Ti možje niao mirovali, da so dosegli avoj namen. Ta dan so višji dekaa iu žapnik, g. Franc Pintericblagoalavljali lepo kapelo. Ljudatva iz Štajerakega in Ogerskega zbralo se je brez števila. Hvala Bogu, tudi onkraj Mure živijo zavedni Slovenci, in kako je to čilo, zdravo, po slovenako veselo ljudetvo! Kako tudi tu donijo lepo krasne slovenske pesmi! Pridigovali so g. višji dekan. Najprej ao kapelo slovesno aprejeli kot hčerko farne cerkve, kjer visi mrtvaški zvon. ,,Tudi v Vaši kapelici je zvon. Kdor izmed Vaa bode enkrat umiral, naznaujal bo to žalostno novino z milim glasom zvon v kapeli aredi vasi. In kedar bodo mrliča iz vesi neali, bode on od njega slovo jemal in mu popotnico pel zvon v kapelici. — Ljubi moji farmani, kateri bode prvi, ki bo mu pel ta zvon? Morebiti še zdaj tu med nami zdrav stoji! Bog daj, da bi nobenemu ne pel, ki ae v grebib v večnost seli". Dalje bode vaščane zvon vabil k molitvi v jutro in večer, spremljal skozi vas aveto Rešnje telo k bolniku, vabil k večernicam. ,,Kedar bo pa prišel lepi majnik, bodo pridna in pobožna vaška dekleta lepo okinčala kapelico Marijino in obbajale ae bodo ,,smarnice" ali majnikova pobožnost za tiste, ki v cerkvo ne morejo. Peli bodete tu lepe avete Marijine pesmi in z molitvami častili nebeško kraljico, in mila Vam bo Vaša nebeška Mati, prosila bo za Vaa v življenji in smrti! Med podobami, ki krasijo kapelo, me veaelite poaebno aredi 8V. evangelistov podobi sv. Cirila in Metoda, tistib svetnikov, ki sta ravno tu v našib krajib, na našem Murakem polji oznanjevala aveto vero najprej. Slovenska opostola sta! Slovenci, držite se s celim srcem svete vere. Svet je budoben in vzeti Vam jo boče. Držite se vere, ki so jo zapiaali sveti evangelisti, iu sta nam jo lepo raztolmačila po sloveuski apostola aveta Ciril in Metod! Jaz aklenem. Ti mili zvonček, kliči mi vsaki den k molitvi moje verue farmane, odvračaj od hudobije ponoČDJake. Kedar pa eden njih zatisne trudne o5i za vaelej, spremljaj ga z svojim ljubim glaaom k vetnemu veselju. Amen". Grinjeno ae je vračalo ljudatvo domu. Mi pa kličemo iz srca: ,,živili vrli Slovenci onkraj Mure!" Šegula. lz Pilštanja Kakor drugod, tako so ae tudi pri naa končale občinske volitve ravno v nedeljo, dne 10 t. m. Hvala Bogu, v 15. leto je dobil zopet, akoravno težko, naa trg župana, ki bo vnet ne le za blagor cele občine, ampak pogledal bode še na močno zapušeen trg, ki je bil, kakor kraetija brez gospodarja, ceete ao bile take, ali pa so še take, da si je bilo treba pri najlepsem vremenu lilače do kolen zavihati, kdor je hotel na Pilštanj priti. Voda v štepihih je tako gosta, da bi jo rešeto držalo, in Bog naa varuj in sveti Florijan ognja! Takrat bi pa mogli na meato brizgalnice Pilštanjčanji vzeti mokro cunjo in a tisto ogenj gasiti. Upamo pa, da bode naa vrli župan, g. Supančič, ki je vrli katolii-aD, ki ljubi pravico, ne samo imena noail, ampak zveato apolnjeval svoje dolžnoati in gotovo ga bodeta dva svetovalca g. Pozuio iu Bokalič rada podpirala. Zupan je štacunar in ob enem tudi poštar v trgu. Živili Pilštanjski občani s avojim g. predstojnikom, ki je vnet za vero, dom in cesarja! Rodoljub. Iz Negove. Ni bilo vže dolgo v velecenjenem ,,Slov. Grosp." od tukaj ničeaar brati! Kaj delajo torej Negovčani? Vse aorte. Poaebno pa niso pozabili na Boga, na Marijo, patrono svoje cerkvice. Dokaz je to, da ao v slednjem času veliko storili, veliko darovali, vao cerkvico in farovž prenovili. Tekom leta dobila pa je tudi farna cerkev, akoro bi rekel, svojo podružnico, prekrasno kapelo, blagoslovljeno v čast Materi Božji Lurški. Pridna in bogaboječa družina Klemenčičeva jo je v Marijino čast postavila. Taiata bila je due 25. avg. 1.1. blagoslovljena, v prelepi proceaiji prinesena podoba Marijina bila je vmeščena in v pričo neprieakovane množice Harijinib častilcev in častilk izpregovorila ae je priraerna beseda Božja. Dne 20. oktobra t. 1. dobili so v Ntgovi svojo ataro Marijo z novim tovaršem Jožefom nazaj! Storil se je s tem zacetek pribodnjim stanovskim bratovščinam v Negovi. Tudi podobe angeljcev na postranskih oltarjib, kakor tudi sv. križev pot dobi na skorem Negovska — rea vsa lepa od zunaj in znotraj — farna cerkva. Da bi še dobila ta cerkev svojo lepo popolno križevo podobo! K temu je potrebna še leva kapela in tako bi bila pripravljena ta cerkvica tudi za tako potrebni sv. miaijon! Iz Hotinje vesi. (Ogenj.) Dne 20. t. m. kmalo popoldne užgali so otroci v Matija Cebovem gospodarskem poalopju slamo in v par minotah bilo je tudi njegovo stanovanje in sosedovo F. Skodiča gospodarsko poslopje v ognju. Rešiti ni bilo razun živine in nekaj vozov nič mogoče. Prvi ima škode okoli 2000, drugi pa 1500 gld., zavarovana pa ata le za male svote. Blaž Sabana bišno poalopje je že tudi zacelo goreti, pa pridna požarna bramba iz Rač je bitro pritekla in pogasila. Tudi Framaka po- žarna bramba je v obilnem številu prihitela in obe ate cele 4 ure gasili. Požarni brambi v Raojem in Framu imate izvratni brizgalnici, za njuni trud in veliko pomoč se požarni brambi v Račjem in Framu vsi poaestniki v flotinji veai prisrčno zahvalimo ! F. P—k. Iz Gornje Radgone. (Bauernverein in društvo av. Mohorja.) Tukaj vam naj nekaj pišem v svarjenje, nekaj pa v priroročenje s svojo žuljavo roko! Vem, da akrben kmet veliko trpi in mnogo Ijudi preživi. Dragi kmetje, ako torej rea želite društvo, tedaj vstanovite pravo, kmečko, katoliško, katero bo na pravi katoliški podlagi, ki bode koriatilo nam in našim otrokom, ne pa kako društvo bauernverein, ki ima krioača na čelu, kakor je g. Braeko in njegova garda. Ta nverein" je imel, dne 17. t. m. zborovanje, pri katerem je g. Bračko avojo rnodroat pokazal s tem, da si je od Koroškega nbauernbunda" neko zgodovino izposodil, ali kupil. kakor je neki sam rekel. Iz te zgodovine je neki ,,auszug" vzel, ter je vedno stare kloštre zmerjal, potem pa še sedanjo čaatito duhovščino, akoravno je iz naše sredine in je dubovnikov zibelka v kmečki bajti tekla, vendar g. Bračko druga ne zna o njib, kakor da jih smeši in grdi. Mi se čudimo, kako ae more brez okrajne gosposke tako zborovanje vršiti. Tu pri sv. Petru je že več let črez 100 in letos okoli 200 udov pri družbi av. Moborja, med temi so kmetje, viničarji in posli. G. Bračko bi ai lehko pri družbi sv. Mohorja omislil občno zgodovino ali pa izposodil tukaj. Potem bi se učil, kako so celo atari pagaui svoje duhbvne apoštovali. Dragi kmetje, mi pristopimo k družbi av. Mohorja; kdor še ni ud, naj stori to letos in se bo več naučil, kakor pa iz takega jalovega govora iz uat g. Bračko. Kmet. Od sv. Tomaža pri Veliki Nedelji. (N a š a župnijaka cerkev. Zabvala.) Žalost in veaelje se zmirom apreminjata v tej aolzni dolini, kakor smo ae to leto sami najbolj prepričali, Zalostni smo bili, ko amo izgubili svojega dušnega paetirja, 5. g. Jožefa Mavčiča, ki so tukaj jim izročeno čredo zkozi triintrideset let prav akrbuo paali. Bodi jim blag apbmin! — Veseli smo spet bili, ko amo čez nekaj čaea dobili na njib meato tudi akrbnega in pridnega duhovnika, č. g. Franca Geča, Bog jim daj zdravje, srečo in veliko veselja zaužiti na tem novem meatu! Naj pa 8e zabvalimo v tem še tudi cerkvenim ključarjem, ki so imeli v zadnjem času toliko opravka in skrbi za olepšavo biše božje; njo je tudi dosegla, ter amo aedaj v resnici prav ponosni na-njo. —¦ Slcdnjič še gre bvala tudi Jožefu Veselko, mežaarju in orgljarju in. poaebno dvema pevkama naše cerkve M. F. ia R. K. V zadnjem čaau se je namreč pri nas lepo pozdignilo cerkveno petje, in nara je tega že dolgo manjkalo pri našej cerkvi. Kdor se je trudil za čast božjo, ni delal zastonj.