dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	št. 3/XXIII, maj-junij 1986
_____________ha 11 .‘i i n_
Pomembni prazniki
Leta 1941 je bila velika prelomnica v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti. To leto je ves svet žarel v vojni vihri, Jugoslavija pa je pričela svoj boj socialno in nacionalno osvoboditev. Naš narod se je uprl okupatorjem in domačim izdajalcem in se odločil za svojo razvojno pot.
22. junija 1941 so se v stanovanju Filipa Bernarda na Vodnikovi cesti št. 27 sestali člani Centralnega komiteja KPS in ustanovili glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Za komandanta je bil imenovan Franc Leskovšek, za njegovega pomočnika dr. Aleš Bebler in za političnega komisarja Boris Kidrič. Ta dan praznuje občina Ljubljana-Šiška kot svoj praznik.
4. julij slavimo vsi jugoslovanski delovni ljudje in občani kot pričetek splošne ljudske vstaje proti okupatorjem. To je praznik vseh, ki se spominjajo junaških začetkov narodnoosvobodilnega boja in želje po svobodi, ki jo je začrtal politbiro CK KPJ na svoji beograjski seji v prvih julijskih dneh.
V Sloveniji je prva partizanska puška počila 22. julija 1941 pod Šmarno goro in temu strelu so sledili mnogi drugi. Ustanovljene so bile prve partizanske enote, ki so širile iskro upora po vsej Sloveniji.
To revolucionarno izročilo iz prvega leta narodnoosvobodilne borbe moramo ohranjati tudi v sedanji in v prihodnjih generacijah. Bratstvo in enotnost, krepitev gospodarske moči in uveljavljanje samoupravnih odnosov so osnovni pogoji za naš nadaljnji družbeni razvoj.
Vladimir Kočevar
Naloge za izboljšanje poslovnih rezultatov v DO
Normalno je, da vsaka delovna organizacija oziroma kolektiv, ki so mu zaupana družbena sredstva, teži k temu, da dosega čimboljše poslovne rezultate. Seveda tej težnji nasproti stojijo prenekatere ovire in težave, s katerimi se mora delovna organizacija in vsak zaposlen v njej, nenehno spoprijemati in takozvane poslovne probleme tudi reševati. Nobeno delo oz. poslovanje ni brez težav in problemov, vprašanje pa je le v kolikšni meri je kolektiv sposoben, strokoven in prizadeven pri njihovem razreševanju.
Vsi vemo, da se celotno jugoslovansko gospodarstvo in poslovanje v zadnjih nekaj letih odvija v takozvanih, kot mi pravimo, težkih pogojih gospodarjenja. Z besedo »težki pogoji« označujemo situacijo, v kateri problemi pri poslovanju nastopajo v ostrejši obliki in z večjimi negativnimi posledicami, kot je to običajno. Ti težji pogoji se konkretno v naši delovni organizaciji pojavljajo kot zmanjšano povpraševanje po naših izdelkih in s tem otežkočena prodaja; manjša možnost oskrbe z romateriali ter oženje njihove-valitetnega asortimana, kar
ima za posledico, da vse težje zagotavljamo kvaliteto naših tkanin, predvsem pa asortimana, ki bi zadovoljil zahtevnejši svetovni trg; nesorazmerno naraščanje poslovnih stroškov, skokovito naraščanje obresti na posojila, s katerimi DO pokriva potrebo po obratnih sredstvih; v tečajnih razlikah, ki jih DO plačuje za koriščenje deviznih kreditov. Poleg tega se vsled naraščajočih stroškov v celotni domači reprodukciji zmanjšuje dohodkovni donos pri izvozu, ki ima spričo tega, da izvažamo četrtino naše proizvodnje, velik vpliv na manjši dohodek.
Našteli smo le glavne in grobe probleme, ki otežujejo uspešno delo in zmanjšujejo poslovni rezultat naše DO. Za vse te in še nekatere druge probleme lahko rečemo, s stališča naše DO, da so objektivno pogojeni v situaciji v kakršni se skupaj s celotnim jugoslovanskim gospodarstvom nahajamo, torej so »zunaj« našega vpliva. Če bi stvar poenostavljali, potem bi rekli, da ti problemi niso naši, da jih mora »nekdo« rešiti, na kar bomo zopet tudi mi uspešno poslovali. Vendar vemo, da temu ni tako. Ti problemi so naši in skupni in smo jih kot ena izmed
celic združenega dela dolžni reševati in na ta način realizirati skupno sprejeti program gospodarske stabilizacije.
Seveda tudi to spoznanje in taka vključitev v razreševanje ni dovolj, kajti domišljavo bi bilo misliti, da je v naši delovni organizaciji vse brez napak ter da je produktivnost in kvaliteta našega dela dosegla vrhunec. Ni dvoma o tem, da imamo v naši DO ogromne možnosti, da z boljšim delom ublažimo vpliv takozvanih objektivnih težav, predvsem z našo orientacijo navznoter, da uredimo naše lastne probleme, da izboljšamo učinkovitost dela, smotrneje izkoristimo sredstva, predvsem pa, da izboljšamo kakovost in učinkovitost.
Da bi pričeli sistematično in učinkovito ter da bi najobjektiv-neje analizirali naše lastne slabosti, smo poklicali v našo DO Zavod za organizacijo poslovanja, ki se s tako dejavnostjo profesionalno ukvarja, da skupaj z njimi najprej s temeljito analizo opredelimo naše interne probleme in nato po pomembnosti odmerimo težo le tem ter s konkretnimi zadolžitvami in metodološkim delom doseženo najprimernejše rešitve.
S to nalogo, ki smo jo poimenovali »izdelava okvirne zasnove ukrepov za povečanje učinkovitosti in učvrstitev DO Dekorativna želimo predvsem:
-	povečati proizvodne učinke
-	zmanjšati stroške poslovanja
-	povečati donosnost poslovanja
-	izboljšati učinkovitost dela.
Zaradi boljšega razumevanja vsebine teh zastavljenih ciljev, naj navedemo še grobe naloge, s katerimi bomo posamezni cilj dosegli, seveda s pogojem, da bomo te naloge učinkovito opravili.
Za povečanje proizvodnih učinkov bo zlasti potrebno:
-	povečati izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti
-	izboljšati kakovost proizvodnje
-	izboljšati vzdrževanje strojev in naprav
-	povečati učinkovitost investicijske izgradnje
-	izboljšati usmerjanje in usklajevanje razvoja.
Za zmanjšanje stroškov poslovanja pa:
-	zmanjšati porabo reprodukcijskega materiala
-	doseči nižje stroške materialne oskrbe
-	zmanjšati stroške internega transporta
-	zmanjšati stroške porabe energije
-	znižati stroške financiranja.
Za povečanje donosnosti poslovanja:
-	izboljšati asortiman izdelkov glede na donosnost
-	povečati obseg prodaje donosnejših izdelkov
-	uveljaviti prodornejši marketinški nastop na trgu
-	izboljšati uvajanje donosnejših izdelkov na trg
-	doseči ugodnejše prodajne cene.
Za izboljšanje učinkovitosti dela pa bo potrebno zlasti na naslednjih področjih realizirati sledeče:
-	izboljšati delitev dela v okviru delovne organizacije
-	izboljšati usklajevanje dela
-	povečati uspešnost delavcev pri delu
-	izboljšati izkoristek delovnega časa
-	povečati zadovoljstvo delavcev.
dekorativna
2
Že, če bežno pregledamo naloge, ki jih bo potrebno učinkovito opraviti, če bomo hoteli doseči navedene štiri glavne poslovne cilje, vidimo, da bo naša aktivnost usmerjena takorekoč na vsako področje našega delovanja in dela na vsako področje odvijanja poslovnega procesa, na vse organizacijske ravni, v vse oddelke, na vse faze proizvodnje. Seveda bodo tako zastavljeni cilji zahtevali ogromno angažiranost nas
Slovenije
7. maja 1986 so na slovesni seji Občinskega sindikalnega sveta ZSS Ljubljana-Šiška podelili 28 delavcem in 3 osnovnim organizacijam sindikata srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije.
To priznanje je prejela tudi naša sodelavka tov. Ivanka Prezelj, planer v gospodarsko planski službi.
Ivanka se je zaposlila v naši delovni organizaciji leta 1969. Takoj po vstopu v našo DO se je vključila v mladinsko organizacijo in v njej aktivno delovala, prav tako pa tudi v kulturni komisiji. Čeprav je mati treh otrok, je veliko prostega časa posvetila kulturni dejavnosti in prireditvam v delovni organizaciji, kakor tudi izven nje. Sama je
Vedno poudarjamo, da je potrebno inventivno dejavnost v delovni organizaciji spodbujati, jo razvijati, predvsem na stanje strojnega parka in manjših možnosti novih vlaganj. Veliko je problemov, ki bi jih lahko sami rešili in s tem izboljšali kvaliteto izdelkov, olajšali delo in na koncu s tem prihranili tudi kakšen dinar.
V tem članku vam želim predstaviti delavce, ki so za probleme, ki so se pojavljali pri njihovem delu, našli rešitve in jih tudi uspešno rešili.
Morda boste ob prebiranju teh vrstic rekli, saj to so malenkosti, ki so jih »pogruntali« ti inovatorji. Vendar temu ni tako. Z uresničitvijo njihovih predlogov so se izboljšali pogoji dela, skrajšal čas dela, izboljšala se je kvaliteta dela, prihranili smo devize za dele, ki smo jih do sedaj morali uvažati. Vse skupaj pa je za našo delovno organizacijo velika pridobitev.
VALJAVEC JANEZ, izmenski mojster v pripravljalnici je leta 1985 kot tekstilni mojster v tkalnici podal tehnično izboljšavo - čiščenje in mazanje vpra-
vseh, predvsem pa bo to zahtevalo sistematično in predvsem vztrajno delovanje.
Metoda, ki jo je Zavod za organizacijo poslovanja uporabil pri izdelavi te projektne naloge zagotavlja sistematični pristop k izvedbi in kontrolo nad izvedbo posameznih nalog. Samo za ilustracijo tega naj navedemo, daje posamezna naloga v okviru zastavljenega glavnega cilja še naprej podrobneje razčlenjena in da so
tudi sodelovala in se prizadevala, da so kulturne prireditve uspevale.
Pri delovanju v samoupravnih organih in delegacijah jo odlikuje demokratično vodenje, vedno upošteva mnenje večine. Odlikujejo jo tudi njene osebnostne lastnosti, skromnost, poštenost, čut odgovornosti, spoštovanje sočloveka in nenazadnje navezanost na kolektiv in vestno izpolnjevanje delovnih nalog.
Za visoko priznanje tov. Ivanki Prezelj čestitamo in želimo, da bi skupaj s člani kulturne komisije in ob podpori celotnega kolektiva s kulturno dejavnostjo popestrila naš vsakdan. Želimo ji še veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Milka KLOBUČAR
šalnih in iznašalnih trakov na Šmit in Somet strojih.
Sistem tkanja na Šmit in Somet strojih je tak, da se votek vnaša s pomočjo vnašalnih trakov. Pri teh trakovih pa so se pojavljale določene pomanjkljivosti. Trakovi so se pregrevali, prišlo je do uničenja traku zaradi loma traku ali strgane perforacije, med obratovanjem so se na trak vsedali prašni delci, katere je nosil v lok in umazane nazaj v blago. Zaradi tega je bila velika poraba trakov, ki so iz uvoza, različno raztezanje trakov (zgornjega in spodnjega) zaradi česar so nastale razlike v perfora-ciji.
Vse te pomanjkljivosti so tov. Valjevca privedle, da je razmišljal, kako bi jih odpravil med samim obratovanjem. Prišel je na idejo in jo tudi izvedel. Pod že obstoječo kovinsko ploščico za potrditev traku je montiral file, katerega med odrezom vlažimo z mešanico kurilnega olja in težkega bencina. Ta masten file se med obratovanjem tesno prilega ob trak ter ga maže in čisti in ne pušča sledi na blagu.
za vsako pod nalogo tudi točno opredeljene akcije, ki so potrebne za njeno realizacijo.
Ker projektna naloga v celoti še ni izdelana, naj se ta informacija za sedaj konča. V prihodnji številki vas bomo obvestili o dokončni obliki naloge in tudi nekoliko podrobneje o metodi in načinu našega dela, da bomo zastavljene cilje v celoti realizirali.
Franc KRAGELJ
S to izboljšavo je Valjavec dosegel stalno mazanje in čiščenje, ki ne pušča madežev v blagu; preprečuje vnose prašnih delcev v lok ter odnašanje umazanih delcev v blago; enakomerno raztezanje zgornjega in spodnjega traku in manjšo porabo trakov. Zaradi lažjega gibanja traku, je tudi obremenitev na pogonskem mehanizmu traku mnogo manjša.
ŠTUPNIK JANKO IN HORVAT ŠTEFAN, elektrikarja, sta predlagala dva koristna predloga in sicer:
-	zamenjava	krožnega
vzmetnega paketa na motorju Demag
-	tesnenje odprtin na motorju Demag.
Zaradi večletnega obratovanja motorjev Demag so se začele pojavljati napake na krožnem vzmetnem paketu in sicer postopoma na vseh motorjih. Krožni konusni paket je izdelan iz 10 ko-nusnih pločevinastih kolobarjev, ki so zaliti v plastiko. Zaradi vročine in staranja je na »paketu« prišlo do odstopanja plastike in seveda do razklepa paketa desetih ploščic, ki so pričele drseti po osi
motorja - rotorja in s tem na osi povzročile poškodbo. Pojavljati so se začele še druge napake -zatikanje rotorja pri vklopu zavore oziroma pri spustu le-te. Glavni namen zgoraj omenjenega krožnega vzmetnega paketa na rotorju je, da drži pravilno razdaljo med rotorjem in statorjem (oba izdelana konusa) pri zagonu in obratovanju. V primeru, da je velikost odprtine - razdalje med rotojem in statorjem premajhna pride do drsenja rotorja ob statorska navit-ja, kar ima za posledico kratek stik, do katerega je dosedaj že večkrat prišlo.
Ker izrabljenega krožnega paketa ni bilo mogoče kvalitetno popraviti, nabava novega pa je bila vezana na uvoz, za katerega so bila potrebna devizna sredstva, sta ga izdelala doma iz »tekstoli-ta«. Ta obroč je trenutno vgrajen v vseh motorjih tega tipa, v nekaterih že več kot 12 mesecev ter omogoča brezhibno delovanje vseh funkcij motorja.
Proizvajalec motorjev Demag je pri konstruiranju svojih motorjev omogočil priklapljanje motorja na električno napajanje z leve in desne strani. Zapiranje neuporabljene odprtine za priključek pa je izveden z gumijastim čepom. Zaradi temperaturnih sprememb in staranja je na mnogih motorjih prišlo do izpadanja čepov iz ležišča, s tem pa je ob iskrenju motorja prišlo do povečanja možnosti požara v prašnem okolju tkalnice (motorja).
Odločila sta se za fiksno izvedbo teh odprtih z doma izdelanimi pokrovnimi ploščicami, ki so montirane na vseh motorjih, s čimer sta povečala protipožarno varnost motorjev in v oddelkih, kjer so montirani motorji.
BEZLAJ VINKO, pomočnik obratovodje, je prav tako še v letu 1985 podal koristni predlog - vlaganje osnov na pliš žakard-skih Giinne statvah.
Že od same postavitve statev za tkanje žakardskega pliša je obstajal problem, kako vlagati notranjo temeljno osnovo, ker je zaradi nedostopnosti nemogoča uporaba doslej uporabljenih vozov za ta namen.
Tov. Bezlaj je s svojo rešitvijo nekoliko spremenil stojalo za osnove na sami statvi in je bila s tem omogočena uporaba že obstoječega voza, ki se uporablja za isti namen pri Raschel pliš strojih. Osnova se po tem načinu naloži na voz zunaj statev, potem pa se z enostavnim manevrom, brez vsakega ročnega dviganja, zapelje v stroj.
To delo so do sedaj morali opraviti ročno, pri čemer so sodelo-
Srebrni znak Zveze sindikatov
Predstavljamo vam inovatorje
3
dekorativna
vali štirje mojstri oz. mehaniki. Razen tega pa so morali cca 500 kg težko osnovo v sklonjenem položaju (skoraj čepe) nesti v sam stroj. Zaradi same teže osnove je bilo s strani delavcev dosti negodovanja, razen tega paje obstajala velika možnost nesreč. S predlagano rešitvijo pa so te težave odpravljene.
KRISTAN FRANC in GOLOB ANDREJ - tehnologa iz pripravljalnice sta podala dva koristna predloga in sicer:
-	preureditev na sukalnih strojih Elitex in
-	preureditev	cevčnic na
snovalu Comat.
Preureditev na sukalnih strojih ELITEX
Sukanje na teh strojih je bilo po proizvajalčevih navodilih iz dveh
enakih navitkov (5" dolžina navite preje).
Velikokrat je prispela preja na 6" navitkih in smo morali pred sukanjem previjati na manjše navit-ke. Z odstranitvijo avivirnega lončka in z novo izvedbo plastičnega vodilca smo skrajšali dolžino nastavka. Zaradi tega je možno vlagati v lonec poleg 5" tudi 6" ali kombinacijo 5" in 6" navitke. Na vrhu plastičnega nastavka je bil vdelan kovinski lijak, ki preprečuje prehitro izrabo plastike. Poleg omenjene novitete je bilo na strojih dograjeno merilo za kontrolo velikosti navitkov (kontrolne verižice).
S tem predlogom je odpadla faza previjanja. Z vgraditvijo merila za kontrolo velikosti navitkov pa smo dosegli enakost navitkov.
Preureditev cevčnice na snovalu COMAT
Cevčnica pri snovalu »Comat« je bila nefunkcionalna in zastarela. Matični in stranski deli cevčnice so bili fiksno in nepremično postavljeni. Vedno več težav je
bilo, ker so bili navitki vedno večji. Pri daljših navitkih, ko bi morali stransko krilo cevčnice z vodili in napenjalci odmakniti to pri Comat cevčnici ni bilo mogoče. Zaradi tega smo snovali z manjšo brzino, vendar je kljub temu bilo veliko zapletov in pretrgov niti.
Cevčnica je bila preurejena tako, da se stranski krili poljubno odmikata z ozirom na dolžino na-vitka in brzino snovanja. Velika prednost te preureditve, ki je bila prenešena iz Beninngerjevih snoval je tudi v tem, da se stranski krili odmakneta toliko, da je dovoz materiala prav do natičnih vreten, kar je veliko bolj priklad-
nejše in lažje za posluževanje. Podaljšana so bila tudi natična vretena tako, da je večja stabilnost navitkov (taslan preje).
Vsak svoje delo in delokrog najbolj pozna. Morda pa so tudi pri našem delu problemi, so potrebna izboljšanja. Če vemo za rešitve, jih predlagajmo.
Milka KLOBUČAR
kmm
Naše delo skozi stimulacijo za kakovost opravljenega dela
V začetku letošnjega leta smo v Pravilniku za stimulacijo kakovosti opravljenega dela to stimulacijo bistveno povečali. S sklepi delavskih svetovje bilo določeno, daje možna stimulacija do 30 odstotkov od osnovne obračunske postavke posameznega delavca. Da pa to stimulacijo lahko ugotavljamo, smo že lani sprejeli merila, ki pa jih glede na ugotovljene pomanjkljivosti dopolnjujemo in spreminjamo. Tako smo v letošnjem letu dopolnili merila za delavce v TOZD-u Energetika in vzdrževanje, v šivalnici in adjustir-nici, skladišču gotovih izdelkov in maloprodaji, prodajni in nabavni službi, vodstvo TOZD in delovne organizacije. S temi merili se kakovost opravljenega dela teh delavcev bolj objektivno nagrajuje. Poleg teh dopolnjenih meril pa so v veljavi ostala že prej sprejeta merila za delavce v TOZD in DSSS. Za delavce v TOZD se kakovost njihovega dela ugotavlja po doseženih rezultatih oddelka ali individualno, za večino delavcev v delovni skupnosti pa velja kriterij kakovosti končnih izdelkov. V tem kriteriju so zajeti vrednostni popusti zaradi napak v od-
delku, popusti zaradi materiala in bonifikacije. Na osnovi povprečnega doseganja lanskega leta je bila postavljena lestvica, po kateri se ugotavlja stimulacija za večino delavcev v delovni skupnosti. Ob tem velja poudariti, da to merilo ni povprečje doseganja v oddelkih TOZD Proizvodnja tkanin, temveč poseben kriterij, ki stimulira delavce v DSSS glede na posred-nost vpliva na kakovost naših izdelkov.
In kakšni so rezultati v tem obdobju, ko smo stimulacijo bistveno povečali?
V obdobju od januarja do junija 1986 so bili doseženi naslednji povprečni odstotki stimulacije v snovalnici 28,6 %, tkalnici 25,6 %, pripravljalnici 27,1 %, pletilnici 24,4 %, barvarni preje 27,6 %, barvarni tkanin 24 %, apreturi 29,2 %, povprečje oddelkov TOZD Proizvodnja tkanin 26,9 % in kakovost končnih izdelkov 22 %. Iz doseženih rezultatov je razvidno, da so doseganja dokaj visoka po posameznih oddelkih, vendar velja poudariti, da so možna tudi večja nihanja v primeru slabše kakovosti opravljenega dela.
dekorativna
4
Tako so v januarju spletli v ple-tilnici 7.114 m pletenin s popustom in je znašala stimulacija 20 odstotkov, v tkalnici so stkali v februarju 18.639 m tkanin s popustom in je znašala stimulacija 24 odstotkov. Najslabši rezultati pa je bil dosežen v maju v barvarni tkanin, saj so pobarvali 7.306 m tkanin in pletenin in je znašala stimulacija samo 13 odstotkov. Iz teh podatkov je razvidno, da so v oddelkih možna večja nihanja, odvisno od kakovosti opravljenega dela, med tem ko so možna manj-
O mednarodnem sejmu pohištva v Kopenhagnu je bilo napisano že več pohvalnih člankov in letos se ponovno navdušujemo nad visoko kvaliteto razstave. Od predstavljenih modelov do načina predstavitve, vse nam govori o stanovanjski kulturi skandinavskih proizvajalcev in kupcev.
Kljub velikemu izboru lepega pohištva, ki smo ga imeli priložnost videti, pa bi se omejila na kratek opis pohištvenih tkanin, ki so bile tudi razlog našega obiska. Gledano v celoti bi lahko rekli, da so tkanine sodobno oblikovane, izražajo nekakšno ustaljeno kvaliteto, izbrane pa so za vsak posamezen model in ambient z velikim estetskim čutom. Težko bi ocenila kakšnih tkanin je bilo največ, lahko pa z gotovostojo rečem, da je bilo zelo malo plišastih. Izginili so razni pliš moketi - nadomestilo jih je usnje, ostalo pa je še nekaj modernejših, mehkih, vzorčno oblikovanih kvalitet pliša. Surovina v
Rekonstrukcijo Kustersove linije za kontinuirano barvanje plišev smo izvedli med lanskim kolektivnim dopustom. O samem poteku tega izredno zahtevnega dela smo že pisali, zato želim v tem prispevku podati le neko oceno o obratovanju te naprave in pojasniti potek postopka pri odpravi določenih pomanjkljivosti.
Zaradi realnejše predstave je potrebno ponoviti nekatera osnovna izhodišča, ki so vplivala na odločitev za to investicijsko naložbo.
ša nihanja v delovni skupnosti, saj se gibljejo v okviru 6 odstotkov.
Ker pa imamo v delovni organizaciji tudi dela, katerih kakovost se ugotavlja individualno, pa naj povemo, da je bila v januarju brez stimulacije ena tkalka, v februarju pa dve, v vsem obdobju pa so primeri, ko so stimulacije minimalne. Prav tako pa se je v praksi uveljavilo določilo pravilnika o zmanjšanju stimulacije za posameznike, ki so svoje delo nevestno opravljali.
Doseženi rezultati kažejo na to, da smo storili prvi korak k večji
lasnem delu tkanine je acril, vzorci pa so večbarvni, drobno črtasti, kockasti ali diagonalni. V ploske tkanine pa so vgrajena v veliki večini naravna vlakna, bodisi kot čista volnena ali bombažna preja ali pa kot mešanica z viskozo ali sintetiko. Manj je bilo čiste viskoze, še manj pa čiste sintetike. Oblike preje so bile dokaj enostavne. Ni bilo opaziti raznih buclejev, ki so bili tako moderni pred nekaj leti, ostali pa so, poleg čisto enostavne gladke preje, še manj kontrastni tvvedi, flameji im melangi. Vzorci v ploskih listnih tkaninah so bili največkrat oblikovani samo z vezavnim efektom - keper, raye, rips, - vendar pa so še vedno popularni tudi drobno črtasti vzorci kot pri plišu. Karo vzorcev ni bilo opaziti.
Bolj pogosto kot prejšnja leta nastopajo žakardske ploske tkanine, zelo različne po velikosti vzorca in motivu. Razne geometrijske like, diagonale in druge
Rekonstrukcijo je narekovala komercialna potreba po večjih količinah barvanih plišev. Odločitev za opremo F. Kusters je temeljila na dejstvu, da smo od te firme zadržali del stare opreme (barvni foulard, pralni del), da je omenjena firma vodilna v proizvodnji PAD-STEAM naprav za kontinuirano barvanje plišev in da ima ta proizvajalec tudi največ praktičnih izkušenj pri tovrstni proizvodnji. Barvalni liniji smo med rekonstrukcijo priključili še predobde-lovalno s čistilnim delom, parilno mizo, napravi za likanje (odprava
motiviranosti nas vseh za boljše delo. Postavljena merila nekje natančno ocenjujejo kakovost opravljenega dela drugje pa manj, glede na možnost spremljanja in ocenjevanja. To velja zlasti za oddelke v proizvodnji, manj pa za delovno skupnost, kjer bo potrebno nadaljevati z iskanjem ustreznih meril, ki bodo stimulirala dobro delo posameznika. Zato je naša naloga, da iščemo take možnosti, dobrodošle pa bodo tudi vse pobude, ki bi pripomogle k temu in jih je možno uresničiti.
Marko Bricelj
nepravilne oblike likov, popestru-je še mešanica različnih strukturnih vezav in pa seveda večbarv-nost.
O barvah bi lahko rekli, da velja isto za vse vrste tkanin. Razlika od prejšnje sezone je v še nekoliko močnejših barvnih odtenkih in pa v pogostosti barvnega tona. Kot primer naj navedem, da je lansko leto bilo videti ogromno črne barve, letos pa le še tu in tam. Najpogostejše barve letos so bile bei-ge, zelena, tirkizna, modra, roza in siva.
Takšna je torej trenutna modna usmeritev pohištvenih tkanin v Skandinaviji. Naj omenim še to, da je bilo na sejmu v Nemčiji in Italiji opaziti manjšo razliko v pogostosti vrste tkanin in barv, delno tudi v desenih, na domačem trgu pa bodo zelo verjetno zahteve kupcev še bolj drugačne.
Alenka FERJANČIČ
gub) in hlajenje ter raztepalo. Celotna predobdelovalna linija je bila izdelana v naših delavnicah in po naših načrtih. Klasičnemu sistemu barvanja po impregnirno-parilnem postopku je bila dodana tudi oprema za barvanje v peni. V času odločanja je bila to povsem nova tehnologija, ki pa je bila vidno podprta v vseh strokovnih literaturah. Ta tehnološki postopek ima velike prednosti pred klasičnim postopkom barvanja. Barvna kopel je pri impregnirno-parilnem postopku sestavljena iz kation-skih barvil za akrilni del in iz di-
rektnih anionskih barvil za celulozni del. Nasprotna ionska naboja pa težita k združitvi in s tem k razpadanju barvnih kopeli. Kljub dodajanju pomožnih sredstev, ki naj bi ta razpad preprečevala, še vedno občasno prihaja do takih pojavov. Tako barvno kopel je potrebno zavreči, kar predstavlja veliko materialno izgubo in ekološko onesnaženje. Klasični način barvanja zaradi tega tudi onemogoča barvanje temnejših barvnih tonov.
Nevarnost razpada barvne kopeli pa ni prisotna pri postopku barvanja v peni, ker sta barvni kopeli ločeni za akrilni in celulozni del. To omogoča tudi barvanje temnejših tonov. Obstojnosti barv so bistveno boljše če barvamo v peni. Po tem postopku barvane tkanine dajo tudi mnogo lepši iz-gled in polnejši otip ob manjši naknadni obdelavi. V celoti pa bi moral biti ta postopek tudi cenejši. Te osnovne prednosti so nas vodile k odločitvi za nakup dodatne opreme za barvanje v peni. Vgraditev obeh sistemov v eno linijo pa omogoča uporabo enega ali drugega postopka barvanja. Na odločitev za to dodatno opremo barvanja v peni pa je bistveno vplivala tudi garancija F. Kusters, da so uspeli odpraviti začetne težave. To so nam zagotavljali tudi strokovnjaki F. Bayer, ki so priredili tehnološki postopek za tovrstni način barvanja v peni. Prav tako pa smo se o tem lahko tudi sami prepričali ob obisku ene izmed tovarn v Franciji, kjer je taka naprava že nekaj časa obratovala. Določeno tveganje je pri uvajanju novih, zahtevnejših tehnologij. Ker so v tistem času v Evropi obratovali samo dve taki napravi, je tudi F. Kusters imela svoj interes za pridobitev nove reference. Zaradi tega nam je uspelo znižati ceno osnovne opreme za toliko, da smo s to razliko lahko pokrili tudi nakup te dodatne opreme.
In kako ocenjujemo rekonstrukcijo danes, po enoletnem obratovanju?
Naprava za barvanje po klasično impregnirno-parilnem postopku deluje praktično brez pripomb in mnogo boljše kot je delovala naprava pred rekonstrukcijo. Novi parilnik je konstrukcijsko izpopolnjen in zato so skoraj v celoti odpadli problemi glede kondenčnih flekov. (Občasni problemi nastopajo vsled nepravilnega delovanja kondenčnih lončkov, ki se zamašijo zaradi nečistoč, ki jih prinaša para). Kvaliteta barvanja je boljša, odstotek slabe kvalitete zaradi napak pri barvanju se je zmanjšal. Mesečne količine po-
DOScandinavian
D^TradeMart
Ogled sejma v Kopenhagnu
Rekonstruirana linija za barvanje plišev po enem letu
5
dekorativna
barvanih tkanin so precej manjše od zmogljivosti same naprave. Kapacitete v veliki meri zmanjšujejo posamezne barvarske partije, ki so po velikosti (količini) precej izpod optimalne količine. Širše barvne palete povzročajo daljša niansiranja in tako izpad dela proizvodnih kapacitet. Na količino pobarvanih tkanin vpliva tudi težje vsklajevanje proizvodnih kapacitet, predvsem z apreturo. Pri tem je upoštevati tudi delno zmanjšanje proizvodnje zaradi subjektivnih vzrokov, ki so na splošno v večji meri prisotni v zadnjem času, v vseh oddelkih.
Na skupno oceno močno vpliva tudi dejstvo, da naprava v celoti še ni dokončno urejena. Velike težave imamo pri tem z dobaviteljem F. Kusters, ki prepočasi odklanja napake in ki še ni usposobila naprave za barvanje v peni, vključno z mešalcem za upenja-nje barvne kopeli. Urediti mora še merilec za merjenje pretoka pare in odpraviti napako pri dodatnem merjenju temperature v parilniku. Dobavitelj opreme je v preteklem letu dobavil del manjkajoče opreme in zamenjal nekatere dele, ki so bili v okvari. Kljub temu pa je na sami napravi za nanos pene potrebno urediti še nekatere pomanjkljivosti. Trenutno čakamo na dobavo ustreznih delov in predvsem na mešalec, katerega smo vrnili, ker ga mora proizvaja-
lec preurediti na dinamični sistem, ki bo zagotavljal večjo stabilnost pene. Pripominjam, da so postopki okoli reklamacij dolgotrajni in komplicirani. Najprej mora proizvajalec napako priznati, nato jo želi z raznimi improviziranimi načini odkloniti, kar pa mi odklanjamo in se zavzemamo za kvalitetno - trajno rešitev. Sledi odprema, transport in carinjenje potrebnih delov. Vsaka taka faza rabi določen čas, dnevi in meseci pa hitro minevajo. Temu sledi dogovor glede termina za vgrajevanje in poizkusno obratovanje. Zaradi prezasedenosti delovne naprave je izredno težko linijo izločiti iz proizvodnje in jo nameniti za poskusno delo. Zaradi tega se termini odlagajo, kar je tudi v precejšnji meri vplivalo na to, da so se dela zavlekla.
No, trenutno nam dobavitelj zagotavlja, da ima vse potrebne dele za dokončno ureditev celotne linije pripravljene za odpremo in čaka le še na preureditev mešalca za upenjanje barvne kopeli. Upamo, da bomo potem tudi ta del naprave lahko uspešno dali v pogon in da bo postopek barvanja v peni »stekel« in zagotovil predvidene prednosti v kvaliteti in znižal stroške barvanja. Pri poskusni proizvodnji (ta se bo zaradi našega kolektivnega dopusta zopet nekoliko časovno odmaknila) nam bo tako kot že nekajkrat v preteklem letu pomagal strokov-
njak F. Bayer, ki ima velike izkušnje pri uvajanju te tehnologije. V kolikor pa F. Kusters tudi sedaj ne bo zagotovila brezhibno delovanje naprave za barvanje v peni, bomo našo napoved, da jim bomo vrnili ta del opreme, morali žal tudi uresničiti.
Razumljivo je, da kljub brezplačni dobavi ustreznih delov in brezplačnemu delu njihovih monterjev tudi naša DO izgublja na dohodku. Pri tem pa moramo upoštevati, da pri vsakem uvajanju nove tehnologije nastopa ta moment, ki se stopnjuje s stopnjo zahtevnosti nove opreme.
Priznati pa moramo, da linija ni dokončno urejena tudi zaradi nedokončanih naših del predvsem na predobdelovalnem delu. Spisek del, ki jih je potrebno še urediti je dokaj obsežen. Da pa bomo realizirali vsa ta dela bo potrebno večje prizadevanje odgovornih strokovnih delavcev in hitrejše opravljanje del s strani naših delavnic.
Rekonstruirana linija pa bo v celoti dosegla svoje ekonomske učinke le če se bomo vsi, ki vodimo in upravljamo s to napravo stalno zavedali vrednosti tega osnovnega sredstva in se trudili, da bi s svojim strokovnim in vestnim delom omogočali proizvodnjo barvnih plišev na najracionalnejši način.
Edvard LOZAR
10. kongres ZSJ
10. kongres ZSJ, ki je potekal od 29. do 31. maja v Beogradu je za nami. Ali je izpolnil pričakovanja, ali bo vplival na več samoupravljanja in boljše življenje, bomo kmalu videli. Vendar pa menim, da bomo morali najprej uresničiti geslo »SPREMENIMO SEBE, DA BI LAHKO SPREMINJALI TUDI DRUGE«, ki ga je na koncu svojega članka ob 10. kongresu ZSJ zapisal poročevalec Delavske enotnosti, in ga v celoti objavljamo:
Še tako ostre besede in pozivi, naj bo sindikat bolj borbena delavska organizacija, naj odločneje posega v družbena dogajanja in naj se ne pusti zapeljati le v za-ščitništvo, nam ne bodo pomagale. Ne nam ne komu drugemu, ki bi si včasih zaželel blažilniku ali pol prevodniku podobno organizacijo. Kakorkoli že, še tako ostre in pogumne besede ne bodo spremenile sindikata, kaj šele, da bi obrnile svet. Obračati ga bomo morali sami. To spoznanje, čeprav izrečeno v podtonih večine manj
glasnih, včasih tudi okornih raz-pravljalcev - pa je - po opazovalčevem mnenju - vendarle prevladovalo. Bilo bi nezdravo, predvsem pa nestvarno pričakovati, da bo naš sindikat dober, če se bo že zato, ker je delavski predstavnik - postavil po robu poslovodni ali, recimo ji tehnobirokrat-ska sestavi v svojem kolektivu. Za to pa je treba več znanja (in časa) ter občutka za odbiro pomembnejših od nepomembnih »delavskih« zadev.
V kriznih razmerah se veliko govori, in o tem je bil govor tudi na 10. kongresu - o nalogah sindikata pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev. Saj veste - delavska solidarnost, vzajemnost, pa takšna in drugačna pomoč, sociala skratka. Verjamem, da jih je vedno več, ki jim gre ob vsem tem na jok, vedno več pa je bržčas takih, ki jim gre vedno bolje. Ne, držalo bo najbrž prav nasprotno: slednjih je vedno manj - a jim gre toliko bolje. Živijo toliko bolje, kolikor večja je inflacija... No, in
prav ta zmaj z mnogimi glavami je bil deležen dokajšnje pozornosti. Zdi pa se, da bi ga nekateri radi zadušili kar z ukazom z najvišjega mesta, pa za takim modrim vodstvenim ukrepanjem menda stoje tudi delavci.
Ob evforičnem razpoloženju in klicih za učinkovitejše premagovanje republiških etatizmov ter zahtevah po enotnem in enovitem urejanju najbolj perečih vprašanj v državi - z - recimo uvedbo tretjega zbora (združenega dela) v zvezni skupščini, so se kar nekam izgubili predlogi za doslednejše uveljavljanje tržnih zakonitosti in podobno. Hočemo enotnejši delavski razred - je eno od gesel pravkar minulega kongresa. Že prav, vendar s pozivi in novimi or-ganizacijskopolitičnimi telesi (če jih imamo toliko, pa imejmo še enega - ne bo škodilo) - ga ne bomo okrepili. Okrepi se lahko le z dejavnim sindikatom, ki se bo zares postavil po robu monopolom in pritiskom take in drugačne vrste. Nevihta, ki je razpihala
tropsko vročino z beograjskih ulic, je po strmcih in mestnih klancih odplavila v sotočje naše največje reke tudi pozive za večjo storilnost. Kako do nje - tudi to je tema, na katero ni mogoče dati vsem enakega odgovora, bržčas pa je v iskanju poti do nje moč strniti delavske vrste. Imamo vse več zgledov po vsej državi, da so spremembe mogoče, v večjih ali tudi manjših zamahih. Vendar pustimo ljudem, naj resnično gospodarijo sami s seboj, z delom in sadovi njihovega dela.
Upoštevati velja tudi razlike, zlasti tiste, ki so posledica različnega kulturno zgodovinskega razvoja in ki po svoje pripomorejo k avnojski enotnosti. Gre za posebnosti, ki so konstituanta nove Jugoslavije in ki lahko zgolj pripomorejo k višji ravni odnosov, ne pa k enakosti v revščini. Takšno vrednost naj imajo tudi razlike, pridobljene z delom, ne pa tiste, ki temeljijo na odtujenem ali monopolnem dohodku ali na dohodku zaradi izjemnih ugodnosti. Dobro je, da je 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije ostreje odprl nekatera od teh vprašanj; še bolje je, da se je do nekaterih ostrih zahtev opredelil previdno - ali pa se do njih sploh ni opredelil. Za zdaj je tako bolje. To pa pomeni, da se bomo o marsičem še pogovarjali, prepirali in sporazumevali, in upajmo, tudi sporazumeli. Nekaj novih priložnosti bo že prihodnji teden. Na kongresih se bosta sestali dve skrajni generaciji - nekdanji delavci, revolucionarji in borci ter mladi, bodoči delavci. Prav radoveden sem, kako bodo opredeljevali razmerje med nacionalnim in razrednim, kaj bo zanje enotnost.
Tudi za sindikat velja nekoliko spremenjeno geslo enega od mnogih letošnjih kongresov, spremenimo sebe, da bi lahko spreminjali tudi druge.
Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n.sol.o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 - Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Dušan Vidmar, Alojz Koncilja, Jože Hrastnik, Marko Erbežnik, Tihomir Simončič, Vera Laznik, Jana Lupine, Sonja Šušteršič - odgovorna urednica.
Tiska: Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana, Pokopališka 33, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.
dekorativna
6
Dan spominov
Vsakoletno srečanje upokojencev v Dekorativni je bilo letos v sredo, 18. junija. Povabljenih je bilo 398 upokojencev, največ, od kar so organizirana ta srečanja pri nas.
Letos se je odzvalo vabilu 184 upokojencev. Žal, nekateri iz zdravstvenih razlogov niso prišli, poslali pa so kljub temu pozdrave in čestitke vsem ostalim.
Čeprav nas je vreme pri sami pripravi precej begalo, je bil pro-
stor v naši jami ob določeni uri pripravljen za sprejem.
Pred vhodom so pričakali bivše sodelavce predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstvo DO. Že ob teh prvih stikih rok se je razvnela dobra volja in
smeh. Vse povsod je bilo slišati: »Vsako leto si mlajša«, »glej, glej kako dobro izgledaš«. Prišli so kot mladeniči in mladenke, urejeni, nasmejani, tako da smo se tudi mi nalezli njihove dobre volje. Vsi zelo dobro skrivajo svoja leta, tako da vse skupaj ni bilo podobno srečanju upokojencev.
Po prvih pozdravih so odšli nekateri na ogled po tovarni. Čudili so se spremembam v obratih. Veliko je novih mladih ljudi, fluktua-
cija je velika, s tem je tudi več osebnih problemov. Ugotavljajo, da veliko narejenega za varno in urejeno okolje. Včasih ni bilo izolacije, prezračevanja in nobene restavracije. Kljub temu, pravijo, da imajo lepe spomine na tovarno. Bili so bolj povezani med seboj in odkriti. Skupaj so rešili vse probleme.
Po ogledu so se vrnili v jamo, katera je bila ta dan še posebno lepo okrašena. Čakalo jihje okus-
7
dekorativna
no kosilo in dobra kapljica. V imenu vseh sodelavcev je upokojence najprej pozdravil generalni direktor tov. Koleša. Prisrčno jih je povabil, da skupno z nami preživijo prijetno popoldne.
Kulturna komisija je za popestritev pripravila tudi svoj program. Folklorna skupina, kjer plešejo sami plesalci iz Dekorativne je zaplesala belokranjske in prekmurske plese.
Za naj lepše razvedrilo je ta dan poskrbel Janez Hočevar-Rifle. Predstavil se je kot občinski svetnik JOSEF ŠVEJK ob spremljavi godbe Iva Umeka. Marsikdo se mu je nasmejal do solz. Razpoloženje ob njegovem nastopu je bilo na višku, potrdilo zato je bil burni aplavz in veseli obrazi.
Ko se je Rifle poslavljal mi je dejal, daje imel čudovito publiko in da ob takih prilikah vedno rad
nastopa. Čez vse mu je bil všeč naš prostor v jami, skrit v zelenju in obsijan s soncem.
Ansambel Bled je ta popoldne zaigral nešteto veselih in poskočnih viž. Veliko se jih je zavrtelo, da je bilo kaj! Kdor ni plesal, je poiskal tiste bivše sodelavce, s katerimi se je želel največ pogovoriti.
Žalostni trenutki so bili pozabljeni, spominjali so se rajši prijetnih. Vsi so se zahvaljevali za prak-
tično darilo - volno, katero je zanje izdelal TOZD Predilnica Laško. Dekleta so obljubile, da bodo spletle krasne puloverje.
Žal, prijetne urice vedno hitro minevajo. Mi, ki še delamo v Dekorativni smo bili zelo zadovoljni, ker smo vas upokojence videli srečne in zadovoljne. Poslovili smo se v upanju, da ste se med nami res prijetno počutili in da se drugo leto spet vidimo.
Ivica SUHADOLNIK
dekorativna
8
Konferenca ZSMS Dekorativne
Mladinci naše DO smo se v maju sestali, da bi pregledali in ocenili minulo delo v OOZSMS in hkrati sprejeli plan dela OOZSMS za leto 1986.
V preteklem letu smo organizirali naslednje akcije:
-	izvedli smo anketo med mladimi o njihovi dejavnosti v prostem času
-	evidentirali smo kandidate za MDA (vendar se jih ni nihče udeležil)
-	pripravili smo razgovor z generalnim direktorjem tov. Kolešo o gospodarski situaciji
-	trije mladinci so se udeležili proslave ob dnevu mladosti v Beogradu. Sodelovali smo tudi pri prenosu štafete mladosti
-	organizirali smo srečanje z mladinci iz Predilnice Litija
-	ob dnevu mrtvih smo položili venec na spominsko ploščo (bivši obrat »B«)
-	organizirali smo tekmovanje DIKI (Dekorativna, Iskra, kasarna Boris Kidrič, IMP)
-	organizirali smo izlet v neznano
-	sodelovali smo pri proslavah v DO in izven nje
Na konferenci smo izvolili novo vodstvo OOZSMS Dekorativna, ki si je zastavilo naslednji plan dela:
-	evidentiranje kandidatov za MDA
-	športna in zabavna srečanja z mladinci predilnice Litija
-	pohod ob žici okupirane Ljubljane
-	položitev venca ob dnevu borca
-	piknik mladincev Dekorativne
-	izlet v neznano
-	športna tekmovanja DIKI
-	komemoracija ob dnevu mrtvih
-	novoletna zabava
Predlagano je bilo, da bi se
mladina več povezovala s strokovnim kadrom, za kar si bomo tudi v bodoče prizadevali.
Stanovanjski problemi naših delavcev
DO Dekorativna že vrsto let rešuje stanovanjske probleme delavcev. Seveda je to reševanje za nekatere delavce bolj uspešno, za nekatere manj, odvisno predvsem od vsakega posameznika, v kolikšni meri je pripravljen tudi sam reševati svoj problem.
Novih stanovanj ne kupujemo. Vzroka za to sta predvsem dva in sicer: premalo sredstev, namenjenih za nakup stanovanj in zelo visoka cena teh stanovanj. Mimogrede povedano je cena 1 m2 stanovanja v Ljubljani že 300.000 din. Predvsem ta drugi podatek je
zaskrbljujoč za mlade družine in za delavce z nizkimi osebnimi dohodki. V Ljubljani trenutno ni mogoče kupiti ali pa se vsaj vpisati v vrstni red za nakup stanovanja.
Vsem, ki še nimate rešenega stanovanjskega problema, priporočamo, da se odločijo za varčevanje pri Ljubljanski banki z mesečnimi pologi. Tako dobijo na svoj privarčevani denar posojilo banke v višini, ki je odvisna od dobe varčevanja. Možnost je dobiti posojilo tudi pri samoupravni stanovanjski skupnosti in ne nazadnje tudi v delovni organizaciji.
Družbena stanovanja Dekorativne dodeljujemo samo še, kadar
se nam kakšno izprazni, kar pa je resnično premalo. Upajmo, da se bo sčasoma razmerje med cenami in sredstvi za nakup uredilo na bolje in bomo morda zopet sposobni kupiti več novih stanovanj.
Zavedati se moramo, da gospodarska situacija ni prav nič rožnata in da sredstev primanjkuje na vseh področjih, kar se pozna potem tudi v skladu skupne porabe, ki je namenjen za posojila delavcem, pa naj si bo to za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanj.
Janez TOMAŽIČ
Izobraževanje v DO
V	spomladanskem času smo v naši delovni organizaciji organizirali več izobraževalnih akcij. Izvedli smo tako strokovne kot tudi splošne tečaje oziroma seminarje. Da ne bi našteval vseh organiziranih izobraževalnih akcij v DO, bom predstavil le časovno daljše tečaje oziroma seminarje.
V	dveh letih smo v sodelovanju z DU Cene Stupar v naši DO organizirali že 4 stopnje nemškega jezika. Od 38 delavcev, kolikor se jih je vključilo v učenje nemškega jezika v letu 1984, je IV. stopnjo končalo 12 delavcev. Vsi so uspešno opravili preizkus znanja, na osnovi katerega so prejeli potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. Vsaka posamezna stopnja tečaja nemškega jezika je trajala 100
učnih ur, tako da so vsega skupaj opravili 400 učnih ur. Tečaj je bil organiziran 2-krat tedensko po 3 ure dnevno. Udeležence tečaja moramo pohvaliti glede redne udeležbe na tečaju in uspešno opravljenega preizkusa znanja.
V mesecu maju smo organizirali tečaj za voznika viličarja. Ta tečaj organiziramo enkrat oziroma dvakrat letno z ozirom na število novosprejetih delavcev, ki morajo pri svojem delu uporabljati viličarja. Kot pa vemo, brez potrdila o uspešno opravljenem tečaju za voznika viličarja, ne sme delavec voziti viličarja. Kot vsako leto smo tudi letos tečaj za voznika viličarja izvedli skupaj z Zavodom za tehnično izobraževanje.
Tečaj je trajal od 5. 5. do 27. 5. 1986 in je obsegal 50 ur teoretič-
nega pouka in 25 ur praktičnega pouka, to je vožnja z viličarjem.
Tečaja za voznike viličarja se je udeležilo 14 delavcev, ki pri svojem delu več ali manj delajo z viličarji. Glede udeležbe na predavanjih in na praktičnih vožnji lahko pohvalim vse udeležence tečaja, saj so redno obiskovali predavanja. Vendar pa pri preizkusu znanja, ki so ga opravljali na koncu tečaja, niso bili preveč uspešni. Imeli so popravne izpite tako pri teoriji kot pri praktični vožnji.
Vsi imajo možnost opravljati še popravne izpite. Po uspešno opravljenem preizkusu znanja, prejmejo potrdilo o uspešno opravljenem tečaju in šele potem lahko vozijo viličarja.
V	aprilu in maju smo organizirali tečaj prve medicinske pomoči (PMP), ki so se ga udeležili delavci iz vseh oddelkov v proizvodnji. Namen tečaja je bil usposobiti delavce, da v primeru nesreče pri delu lahko pravilno pomagajo ponesrečencu. V vsakem oddelku in v vsaki izmeni moramo imeti določeno število delavcev, ki so usposobljeni za nudenje prve pomoči. Tečaj PMP smo izvedli v 3 skupinah, to je v treh različnih terminih. Izvajalec tečaja je bila DU Boris Kidrič. Tečaj PMP je trajal 20 šolskih ur, to je 4 dni po 5 šolskih ur.
V	3 skupinah se je tečaj prve medicinske pomoči udeležilo 37 delavcev iz vseh oddelkov v proizvodnji.
Program tečaja PMP je bil prilagojen predvsem praktičnemu delu z ponesrečenci. Vsi udeleženci tečaja so na koncu opravljali preizkus znanja, katerega so uspešno opravili.
Milan Kočar
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se želim zahvaliti vsem sodelavkam in sodelavcem za lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Še posebej se zahvaljujem za dragoceno darilo, ki me bo spominjalo na radosti moje delovne dobe in tovarišu Peklaju in ostalim za lepe poslovilne besede. Zato še enkrat hvala in želim celotnemu kolektivu mnogo uspeha pri nadaljnjem delu.
Štefka Strok
ZAHVALA
Ob nenadni smrti in boleči izgubi mojega ljubega očeta Jožeta Urbančiča, se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji DO Dekorativna, sodelavcem iz oddelka kolekcije ter ostalim delavcem DO, ki so mi ob tem težkem trenutku izrekli sožalje, mu podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
HVALA!
Neda Vrhunc
9
dekorativna
Čiščenje je tudi preventiva pred požari
V tkalnici nastaja pri tkanju sorazmerno veliko prahu. Da pa lahko izdelamo kvaliteten proizvod -tkanino, moramo poskrbeti tudi za zadostno čiščenje, ki je porok za boljšo požarno varnost. Na kaj pravzaprav vpliva prevelika količina prahu:
-	na kvaliteto tkanin
-	na možnost širjenja požara na stroju
-	na možnost nastanka eksplozije in
če ta prah odvajamo v kanale za klimatizacijo, vpliva to še na sledeče:
-	zožanje prezračevalnih poti in s tem zmanjšanje učinka klimatizacije
-	nabiranje nesnage na klima napravi
-	povečanje požarne nevarnosti; predvsem se poveča možnost širjenja in eksplozije.
Podobne razmere so tudi v pripravljalnici in apreturi, kjer pa
prahu ni toliko, vendar je pomen popolnoma enak.
Vsi ti negativni vplivi nam morajo pogosto dati razmislek o izboljšanju načina čiščenja. Včasih zadostuje le nekaj dobre volje, pa tudi izgovori niso vedno na mestu. Čisti prostori so odlika človeške družbe in civilizacije, nečisti pa so znak neurejenosti, nevestnosti in nekulture. Dokazano je, da se človek v čistih prostorih počuti bolje.
Stane ISTENIČ
Srečanje z mladimi iz Predilnice Litija
Tradicionalno srečanje med mladimi Dekorativne in Predilnice Litija je bilo v soboto 7. junija, ki so ga letos organizirali mladi iz Predilnice. Naše srečanje je do-sedaj potekalo v dveh delih in sicer v športnih tekmovanjih in zabavnem delu. Ker pa letos mineva 100 let, odkar je Predilnica pričela z obratovanjem, so se mladi iz Predilnice odločili, da nam razkažejo tovarno oziroma ves njihov
delovni proces. Pokazali so nam novo halo za predelavo odpadne preje. Pot nas je vodila skozi mi-kalnico, česalnico, sukalnico do skladišča surovin in vlakna. V jedilnici smo imeli kratek razgovor o delu OOZSMS v Predilnici. Ker je še bilo malo časa do odhoda
avtobusa, so nas odpeljali na ogled Litije. V popoldanskih urah so nas odpeljali na Janče, kjer smo
ob harmoniki in družabnih igrah preživeli prijetne ure. Proti večeru smo se odpravili na Polževo, kjer smo se zavrteli ob zvokih ansambla »Maj«.
V poznih večernih urah so nas odpeljali v Ljubljano pred našo tovarno, kjer smo se poslovili z željo, da se naslednje leto zopet srečamo.
Vera LAZNIK
Letovali bomo v naših prikolicah
Tako kot vsako leto, se tudi letos bližajo dnevi dopustov. Kljub vedno bolj priljubljenemu zimskemu športu, še vedno največ letnega dopusta izkoristimo poleti na morju.
Tudi letos imamo naše počitniške prikolice postavljene na morju in sicer v avtokampu Stella Maris pri Umagu 10 prikolic, avtokampu Pineta v Savudriji 5 in v zdravilišču Čatežke toplice 2 prikolici.
Čas letovanja pred kolektivnim dopustom in po njem je 10 dni, v času kolektivnega dopusta pa 8 dni. Sezona letovanja traja od 1.5. 86 do 20. 9. 1986, seveda se lahko tudi podaljša, v kolikor bodo interesenti in lepo vreme.
Za letovanje je bilo veliko zanimanja, saj se je prijavilo preko 200 delavcev, ki bi radi letovali v sezoni 1986. Največ prijav je bilo za čas kolektivnega dopusta. Vsem je bilo glede na veliko število prijav in malo prikolic praktično nemogoče ugoditi. Zasedenost prikolic je pred kolektivnim dopustom in po njem majhna, seveda sta za to dva vzroka in sicer: družine imajo šoloobvezne otroke, na drugi strani pa delavci, ki imajo manj dopusta.
Glede na to, da razpolagamo samo z 17 prikolicami, pa še te niso v nič kaj dobrem stanju (leta so prinesla svoje, pa tudi nekateri delavci, ki so letovali v njih, so imeli malomaren odnos) je potrebno kar najbolj gospodarno ravnanje z vsemi sredstvi, kajti le na ta način bomo prikolice koristili še v naslednjih letih. Živimo v času, ko je gospodarska situacija zelo težka in so možnosti za nakup novih kapacitet zelo, zelo majhne in je naša dolžnost, da s prikolicami in inventarjem v njih gospodarno ravnamo.
Vsem želim prijetno bivanje in lepo vreme!
Janez TOMAŽIČ
KAZALO:	lUlAjj ŠT. KEMPA V PRIKOLICI
I ST. PRIKOLICE NA OMARICI ZA PLIN
Ihl I
ELEKTRIKA
HLADILNIK
dekorativna
10
Pred vrati so počitnice
Leto je naokoli in zopet je tu poletje, torej čas, ko se odpravljamo na zasluženi letni odmor. Večina nas se bo tudi letos, vsaj za kratek čas preselila iz notranjosti na morje. »Nekateri« v hotele oz. svoje vikende, večina pa v počitniške domove delovnih organizacij, kjer so zaposleni sami ali zakonec.
Tudi mi imamo svoj počitniški dom, ki je namenjen letovanju naših delavcev in upokojencev. Dom ima lokacijo v Umagu na »Punti«, le malo oddaljeno od plaž, vendar toliko, da vrvež, ki je na plažah ne moti počitka v domu. V domu imamo 5 sob s po tremi oz. 4 ležišči, WC in kopalnico ter v spodnjih prostorih kuhinjo in jedilnico. Trudimo se, da je dom kar najbolje opremljen in urejen, vendar pa so tudi kot vsepovsod velik problem finančna sredstva, ki zavirajo ureditev doma. Vendar kljub temu vsako leto neko stvar v domu uredimo oz. izboljšamo, kot na primer lani novo kopalnico, letos pa smo namestili nove rolete, tako da nas popoldansko sonce ne bo motilo pri počitku. Poleg tega smo tudi na novo prepleskali nekaj sob, prebarvali okna, ter seveda vsako leto uredili okolico doma. Tudi drugo leto bomo z izboljševanjem nadaljevali, saj bo potrebno na novo prekriti streho,
povečati število ležišč tako, da bodo v vsaki sobi bila 4 ležišča in pa morda kupiti TV, ki nas bo kratkočasila v tistih neprijetnih deževnih dnevih.
V letošnji sezoni, ki bo trajala od 16. 6. pa do 15. 9. 1986, bo v našem domu letovalo 40 družin naših delavcev oz. upokojencev. To je v primerjavi z lanskim letom, ko je bil dom popolnoma zaseden nekoliko manj, saj je še prostora za 5 družin in to v juniju in septembru. Vzrok za nezasedenost je verjetno slabo vreme v juniju, morda pa tudi čedalje nižji standard, ki vsem ne dopušča dopusta na morju, pa čeprav je cena letovanja v domu nizka, saj je potrebno za plačilo sobe plačati manj kot pa turistično takso Turističnemu društvu Umag.
Na koncu bi želel vsem, ki boste preživeli dopust na morju, sončno vreme in toplo morje, tistim, ki boste letovali v hribih lep razgled in varno hojo, tistim, ki pa si dopusta ne boste privoščili in ga boste preživeli kar doma ali pri sorodnikih, da bi le-tega preživeli kar najbolje. Vsem skupaj pa, da bi se na dopustu najlepše imeli, ter čimbolje spočili ter da bi prišli na delo zdravi, rjavi, zadovoljni in veseli.
Igor SKOK
Delovni jubileji
30 let
UHAN ANGELA FRANC KRISTINA TREBUŠAK ŠTEFKA RAJER JOŽEFA CEROVŠEK MIHAEL
25 let
RECHER MARIJA OJSTERŠEK KARL PAZARŠEK JOŽE
20 let
HOFER ROZI GALIČ ŽUMRA ROŽIČ JOŽEF
15 let
GALIČ GORDANA PREBILIČ ANGELA DREMELJ IVANKA KOMATAR MARINKA ŠUŠTERŠIČ SONJA JANEŽIČ FRANČIŠKA RISTIČ GROZDA TRUDEN SLAVKO GROS TEREZIJA ŠKOF OLGA RADAKOVIČ MARIJA
PEVC SONJA ZORE BERNARDA ŠIMON DRAGICA BILBAN MARJETA TURK JANEZ ROMIH ANTONIJA ROZMAN IVANA ALEŠ OLGA DEŽELAK MARIJA DROLEC MARIJA BLUMENŠAJN FRIDERIKA VRBNJAK BRIGITA ŠKOBERNE JOŽE
POROKE
TRNOVEC MARJETA - por.
ŠTREKELJ
ŠTREKELJ JANKO
ZUPANC HELENA - por. SEME
FUNKELJ JUSTINA - por. VIDEC
DEŽELAK KARL
MEDVED RAFAEL
ROJSTVA
PALAMAR DŽEMAL - hči KVRGIČ BAJRAMA - sin DUKIČ LUČKA - hči VELENTANLIČ RUVEJD - hči RADELJAK STIPO - hči GRAHOVIČ ADIL - hči MESAREČ BRANKO - hči VRBOVŠEK DANICA - hči
Umrl je Anton Frece
(18. 9. 1940 - 24. 3. 1986)
V tistih dneh je prihajala v deželo pomlad. Narava se je prebujala. Zacvetele so prve spomladanske rože. Rastlinje je z neustavljivo močjo vzbrstelo in jelo prekrivati vso deželo v razkošno odejo zelenja in cvetov. Ptice so vračajoč se v deželo radostno zapele v pozdrav mogočnemu porajanju novega življenja v naravi.
In na pragu tega veličastnega rojevanja življenja nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec Anton Frece. Sredi teh pričakovanj pomladi je v nas zarezala ostra bolečina, sivo spoznanje, da smo ostali brez svojega delovnega tovariša.
Ko se je leta 1956 kot mlad fant, poln življenjskega optimizma odločil, da se izuči za barvarja in se zaposli v takratni »Volni«, je nekako nadaljeval družinsko tradicijo. Vztrajnost in volja po znanju ga je gnala naprej, da je ob delu leta 1969 končal tehniško tekstilno kemijsko šolo in nato vseskozi delal kot vodja izmene v barvarni. V kolektiv je prinašal vedrost. Njegova neposrednost in nasmeh sta mu pomagala skozi življenje. Tudi v časih, ki niso bili lahki, je vztrajal med sodelavci in s tem dokazal svoje prepričanje v pravo pot, v boljši jutri.
Ta jutri pa zanj ne bo nikoli prišel. Zahrbtna in uničujoča sila bolezni je bila močnejša. Ni ugledal novega prebujanja življenja v naravi. Postal je del nje. Večno.
Oblaki so za trenutek prekrili sonce. Temne sence so zagrnile naša srca. Bolečina kreše spomin.
Dragi Tone, spomin na tebe in tvoje delo te ohranja med nami.
J. H.
ZAHVALA
Ko se poslavljam od kolektiva in odhajam v pokoj, bi se rada še enkrat zahvalila vsem sodelavkam in sodelavcem za dobre želje. Posebno pa hvala za prelepo darilo, katero me bo spominjalo na dneve, ko sem še delala med vami. Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov!
Marija Bricelj
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji za denar namesto venca. Posebno pa se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja in tolažbo ob mojih težkih trenutkih. Zahvaljujem se tudi generalnemu direktorju tov. Petru Koleši za izredno čustveno pisno sožalje.
Vsem hvala
Anica Hriberšek
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta se najlepše zahvaljujem tovarišici Tankovi in tovarišu Peklaju za vso pozornost in tolažbo. Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji za denar namesto venca. Vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje in tolažbo ob mojih najtežjih trenutkih. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste ga mnogo prezgodaj spremljali na njegovi zadnji poti.
Neutolažljiva žena Dragica Murkovič z otroki
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje in zbrani denar ter sindikalni organizaciji za venec.
Marija Trček