Vestnik. Letošnje ,,Zavezine" sknpščinc t Radovljici se udeleži kot zastopnik bolgarskega učiteljstva gospod D. Granscharoff, gimnazijski učitelj in urednik lista BPedagogičeska Biblioteka" v Plovdivu. G. D. Granscharoff pride v Ljubljano dne 23. t. m. z iStim vlakom kakor bratje Srbi. Vrlpinu prijatelju slovenskega učiteljstva kličemo : D o b r o došel v naši sredi! Živio! Letošnja skupščina ,,Savcza hrrat. učitelj. društava" se vrši dne 20., 21. in '22. avgusta v Učiteljskem domu v Zagrebu. ,,Sarez dalmatinskih uditelja" ima letošnje svoje glavno zborovanje dne 9. septembra v Spljitu. Kongres jugoslovanskega učiteljstva se vrši, kakor poroča zadnji »Napredak", dne 21. t. m. v dvorani moškega učiteljišea v Zagrebu. Začetek ob 9. uri dopoldne. XXXV. glarna sknpščina ,,Hrv. pedagoško-književnega zbora" se vrši dne 19. in 20. t. ra. v Zagrebu v dvorani Učiteljskega doma. Letnlno za učiteljski konvikt so plačaii tovariši A. G n u s in Jos. E o š iz Dola; Fr. P. Z i d a r iz Lemberga. Živili! Učiteljski dobrotniki. Tvrdka Gričar in Mejač v smislu ^gospodarskega programa" 65 K. P. i. ueiteljstvu to trgovino z manufakturnim blagom iznova kar najtopleje priporočamo. Svoji k s v o j i m! Šolske tiskovine. Na mnogostranska vprašanja od strani šol. vodstev odgovarja BUčit. tiskarna", da šolskih tiskovin ne bode mogoče razpošiljati pred 1. spptembrom; a tega ni kriva tiskarna, temveč razmere, nastale vsled upeljave novih tiskovin. Torej, prosimo nekoliko potrpljenja. ,,81oyenec" bombastično poroča o veselem gibanju goriškega Bkatoliškpga" učiteljstva. Kakor nam poročajo z Goriškega ni stvar tako huda. Sicer pa izpregovorimo o tem več prihodnjič. Kje si, državni pravdnik! Tako kliče naš dobri prijatelj nSlovenec" zato, ker ni državni pravdnik zaplenil naše zadnje številke, kjer smo po zaslugi ožigosali nesramno BDomoljubovo" pisavo. Zakaj pa državni pravdnik nikdar ne zapleni BDornoljuba" in ,,Slovenca", ki neprestauo naravnost hujskata proti šoli in ueiteljstvu? Ali misli ^Slovenec", da veljajo zavnas drugi zakoni kakor zanj? BSlovenee" tudi napada tovariša česnika, ki pa ni z dotično našo notico v nobeui zvezi. A to je »Slovencu" vseeno. Da le napada, pa je dosežen njegov namen! Tretja jugosloTanska nmetniška razstava. Bolgarski ,,Den" poroea, da je društvo jugoslovanskih umetnikov ,,Lada" sklenilo prirediti tretjo jugoslovansko umetniško razstavo v Zagrebu. Po izvestjih tega lista se razstava otvori o božičnih praznikih. Umrl je v Mariboru tov. Martin K o r e n , učitelj pri Novicerkvi bl. Ptuja, star komaj 22 let. Pri kopanju v Dravi se je prehladil in po petdnevni bolezni je umrl dne 2. avgusta. N. v m. p.! Na Triglav! Tovarišem, ki bi hoteli poleteti na Triglav, poročam naslednje: Po zvršetku BZavezinega" zborovanja (26. t. m. popoldne) kanim tudi jaz obiskati (petič) kranjskega očaka. Med vsemi poti, ki vodijo na Triglav, mi najbolje prija sledeča. Z vlakom na Dovje, odtod čez Mojstrano po dolini ,,Vrata" mimo grandijoznega vodopada Peričnika do Aljaževega botela. Prenočišče. Žjutraj (ne zgodaj) po Tominškovi poti na Kredarieo. Pri ugbdnem vremenu takoj na vrh ali pa naslednje jutro zarana. Povratek čez Velo polje, Toše (planike, mleko) in Uskovnico v Srednjo vas in Bistrico. Drugi dan ogled Boh. jezera in vodopada Savice. — Kolegi (brez omotic in srečne napake), ki bi hoteli z menoj narediti to turo, dobro došli. Gospicam in slabejim turistom pa vratolomne Tominškove poti ne priporočam; zanje je pripravneja pot po dolini ,,Kot" na Kredarico. — Ne zabite dobro podkovanih črevljev, drugo se za denar in dobro besedo že dobi. — S triglavskim pozdravom: Eajko Justin. Gospodinjska šola c. kr. kinetijske družbe kranjske t LJubljani. Meseca oktobra se otvori deseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. — Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg veronauka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem kDJigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. — Go.jenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplaeen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. — Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. splob za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po raožnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepDih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. — Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. — Prošnje za sprpjem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru e. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kraujskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. % Jarno ljndsko knjižnico so nedavno otvorili v Šmarjeti v Eožu na Koroškem. Umrla je v Celju v 26. letu Pavla Hernausova, učiteljica ženskih ročnih del. Mariborsko učiteljlšče — nemška posest! Od Drave nam pišejo: Moško c. kr. učiteljišče v Mariboru je vendar v prvi vrsti namenjeno izobraževanju učiteljev za slovenski del štajerske dežele. Zato bi tudi moralo biti uravnano po tem! A v istini je vendar pretežno nemški zavod; in še mrvica slovenščine, ki jo uporabljajo pri pouku, hudo bode naše Nemce. — Nemški profesor na tem učilišču, dr. I b 1 e r , pride s prihodnjim šolskim letom na trgovsko akademijo v Gradec. On je poučeval nemščino, zgodovino in zemljepisje. A njegovo mesto se je razpisalo za slovensko propedevtiko, event. geogratijo, zgodovino in nemšcino. In zaraditega velik krik v nemškem časopisju! Iz razpisa sklepajo — ker je vendar edino pravo — da bo bodoči profesor Slovenec: to pa ne gre, zakaj to se reče Beine deutsche Anstalt slovenisieren! Enkrat pravijo, da je mariborsko učiteljišče reine windische Anstalf drugič zopet ravnoisto učiteljišče proglašajo za nemšk, t. j. za nemško posest . . . Potem pa naj kdo reče, da naši kulturni Nemci niso — konsekveutni. Ncniško žensko uditcljišče t Mariboru. S Štajerskega natn poročajo, da producira neinško žensko učiteljišče v Mariboru leto za letorn več ducatov nemških učiteljic; večina se na zavodu ne mara učiti slovenščine, in bele vrane so, ki so obiskovale ta predmet neobligatno. A vendar hočejo biti te mladenke nastavljene po slovenskem Štajerskem in že hodijo od nadzornika do nadzornika moledovat in prosjačit za službe na Spod. Štajerju. Vsaka bi rada ostala v bližini domačega kraja in obupno vije roke vsaka, ki mora na Srednje ali Gornje Štajersko. In faktično dobimo po naših šolah že lepo število takih učiteljic, ki lomijo slovenščino le za silo. Kako pa naj poučuje v šoli, če sama ne zna jezika otrok, ki bi ložje njo poučevali kot ona nje? V čadrarnu je bila preteklo šolsko leto nastavljena taka učiteljica, ki pa poleg neznanja slovenščine sploh uobenega učiteljišča od znotraj videla ni. Absolvirala je le tečaj za otroške vrtnarice. Tu se že vse neha! Kam pa pride naše slovensko šolstvo? Eadi bi znali, kaj bi rekli Nemci, če bi se kak nadzornik drznil nastaviti na nemško šolo suplenta, ki bi ne irael izpita iz nemščine. Ves Izrael bi bil pokonci. — Zato pozivamo slovenske krajne šolske svete, naj se nameščanju nemških učiteljic na naših šolah odločno uprejo; zakaj prvi in glavni pogoj je vendar, da učiteljica razume in govori jezik, v katerem mora poučevati deco. — Vsak slučaj nastavljenja mariborskih nemških rekrutinj se naj nemudoma javi ,,Učit. Tov.", ki bo tako postopanje kompetentnih faktorjev javno osvetlil. Zanimiva razprara t Borovljah. Dne 21. pret. m. se je vršila pred sodnijo obravnava zaradi tožbe učiteljiščnika Gracherja zoper strokovnega učitelja Streina zavoljo žaljenja časti. Slovenski učiteljiščnik Gracher se namreč ni bal pokazati v Borovljah s slov. trakom. To je imenovanega strokovnega učitelja tako razburilo, da je kakor pobesnel skočil na slovenskega rnladeniča, mu raztrgal trak, mu prisolil dve gorki zaušnici in hrulil nad njim prav olikano tevtonsko. Strein se je pred sodnijo branil, kakor da bi bilo njegovo dejanje čisto samo ob sebi umevno kakor da bi od c. kr. vlade nastavljen strokovni učitelj s 1 o venskih učencev splob drugače ravnati ne mogel in ne smel. In v resnici bi bil malodane prepričal sodnika o svojih trditvah. Zakaj dobil je kazni vsega skupaj 20 K, v slučaju neiztirjatve 2 dni zapora. Ne komentiramo tega suhega ali resničnega fakta prav nič, poziv'jamo pa slovenske poslance, da naj že enkrat prav resno vprašajo vlado, ali naj imajo biti njeni učitelji pobesnpli eksekutivni organi nemškega šovinizma, ali pa vzgojevalci slovenske dece. Popravek. V zadnjem uvodnem članku čitaj v 11. vrsti II. kolona (1. stran) s 1 o v e n s k i (ne človeški) narod. V nekrologu čitaj podpis J. S t u k e 1 j (ne Štrukelj).