GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. O. NADSTR - TELthON «T 156 ČEKOVNI RAČUN PRJ NARODNI BANKI PTUJ SIbV Ш-903га-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ~ ODUOVORNI UREDNIK V R A B L JOŽE ROKOPISOV Nfi VRAČAMO m ^ TISKA MARIBORSKA TISKARNA Štev. 45 — Leto V. PTUJ, 7. novembra 1952 Cena din 8.— Okmij. itaS. AMERIŠKE VOLITVE so te dni nadkrilile celo delo Gene- ralne skupščine. Sedaj so že znani rezultati, ki pričajo o po- polni zmagi republikancev nad demokrati Število glasov za re- publikanskega kandidata Eisen- howerja je za okrog šest mili- jonov glasov večje od števila glasov, ki jih je dobil demo- kratski kandidat Stevenson. Ameriški volivci so razen tega . volili še polovico članov Senata, člane Predstavniškega doma in 29 guvernerjev. Sodeč po rezul- tatih, bodo republikanci v obeh domih jedva izvlekli pičlo ve- čino. Uradni in poluradni krogi po svetu so vest o izvolitvi repub- likanskega kandidata za pred- sednika ZDA sprejeli prav raz- lično. V Londonu se boje, da bi novi predsednik Veliki Britaniji ne zagotovil več neke vrste iz- jemnega položaja, ki ga je imela v Washingtonu zaradi tesnih stikov z dosedanjo demokratsko vlado. Posebno presenečeni so laburistični krogi. Na splošno pa sodijo, da bo general Eisen- hower umel uporabiti svoje bo- gate izkušnje na bojnem in z njim povezanim diplomatskim poljem med drugo svetovno voj- no tudi v sedanji konkretni zu- nanji politiki do Evrope. V Pa- rizu so z izidom zadovoljni. Go- vore namreč, da bo prišel sedaj na krmilo Človek, ki je še pred kratkim načeloval oboroženim silam Atlantskega pakta. Me- nijo, da se bo kljub sicer urad- ni republikanski politiki proti veliki pomoči Evropi vendarle zavzel za organizacijo, ki jo je osebno postavil na noge. Podob- no mnenje je izrekel tudi bonn- ski kancler dr. Adenauer. Politični opazovalci v New Yorku menijo, da se Eisenhower in bodoča republikanska vlada ne bosta strogo držala svojega predvolilnega programa, ki je v nekaterih primerih preveč na- zadnjaški. Eno je namreč, kar so obljubili volivcem, drugo pa, kako bodo te obljube izvajali. To sicer še ne pomeni, da se celotna ameriška politika ne bo močno nagnila na desno. {Ne smemo pozabiti, da so med re- publikanci ljudje tipa Taft ali celo Mac Carthy, ki mu je že vsak napreden človek »komu- nist« ali »komunistični simpati- zer«:.) NAŠA DELEGACIJA na zasè- danju Generalne skupščine je doživela že svojo drugo zmago. Najprej je bila izvoljena kot članica v Gospodarsko-socialni svet, sedaj pa je pravni odbor sprejel tudi njene zahteve, da naj najprej obravnavajo vpra- šanje pravic diplomatov v kaki tuji državi, ker le-te v zadnjem času premočno kršijo. Najlepši primer pri tem nudijo SZ in njeni sateliti v odnosih do Ju- goslavije. Pravice diplomatov naj bi čimprej zbrali v poseben zbornik (kodeks), države-članice OZN pa naj bi podpisale poseb- no konvencijo, s katero hi se zavezale, da bodo ta mednarod- na pravila upoštevale in se po njih ravnale. Če že ne drugega, bi zbornik vsaj pomagal pri ugotavljanju prekrškov te ali one države ter predvidel za kršitve odgovarjajoče ukrepe. PROTIJUGOSLOVANSKA GONJA italijanske vlade in ita- lijanskih iredentističnih krogov v Italiji ter v Trstu se stopnju- je. Naša vlada je te dni izročila Rimu posebno noto, v kateri nazorno prikazuje, kako se cona »A« protizakonito vse bolj vključuje v sestavo italijanske države ter postaja del Italije. V zvezi s takim ravnanjem pa so tudi zadnji ukrepi rimske vlade. Tako je v obmejnem kraju Re- depulje priredila pravcato mno- žično zborovanje z vojaško pa- rado ob »proslavi dneva zma- ge«, ki je bila očitno naperjena proti naši državi. Podobno je bilo tudi z manifestacijami ob obletnici prihoda italijanskih čet v Trst, kjer se je kot govornik pojavil celo vojni zločinec, fa- šist Borghese, ki se je do zad- njega časa boril na strani Nem- cev s svojimi enotami »Decima MASS*:. To pa je tudi nov do- kaz, da zavezniška vr-'aška uprava vse bolj popušča rim- skemu pohlepu in da v ta na- men celo dopušča rehabilitacijo nekdanjih vidnih fašistov. Ali ne hi kazalo, da bi se. Ve- lika Britanija in ZDA zanimale za ponovno oživljeni fašizem in njega voditelje, kakor sta to po- kazali — četudi v mnogo pre- mili obliki — zadnje dni do na- cističnih izbruhov v Zahodni KaksRO delo caka bodoče nove ljudske odbore Meeec dni nas samo loči od volitev odbornikov v občinske ljudske odbore in okrajni ljud- ski odbor Dnevno se vrše po volilnih enotah zbori volivcev, na katerih volivci predlagajo svoje najboljše ljudi za kandi- date, ki bodo pozneje v odbo- rih e svojo nepristransko delav- nostjo pripomogli h gospodar- skemu, socialnemu in kulturne- mu napredku naših krajev. Prav je, da se pri tem spom- nimo tudi bodočega dela ljud- skih odborov, od katerih priča- kuje vsak pošten državljan, da bodo svojo dolžnost opravljali častno in požrtvovalno. Res je, da so tudi že do sedaj nekateri odbori dosegali precejšnje uspe- he, bilo pa je nekaj takih, ki v svojem delu niso pokazali nika- kega napredka in bi jih ljud- stvo lahko upravičeno zaradi tega klicalo na odgovornost. Jasno je, da taki odbori nimajo nikake moralne pravice, da bi pri teh volitvah ponovno kan- didirali. Novi zakoni o ljudskih odbo- rih dajejo odborom zelo široko samoupravo o čemer govorijo določbe, da so odbori podlaga oblasti delovnega ljudstva v FLRJ in kot lokalni organi državne oblaiti organi ljudske samouprave v občinah, okrajih in mestih. Te določbe kažejo na obliko, ki ustreza dosedanjemu razvoju naše države in razvojni stopnji ljudskih odborov. Ta razvoj se mora nujno pokazati v njihovem de;u, v razmerju do višjih organov oblasti, v raz- merju do državljanov. Tega se morajo zavediti člani ljudskih odborov in tudi uslužbenski ka- der. Zavedati se morajo, da ni mogoče delat.' razlike med za- devami lokalnega in splošnega delovnega področja, zaradi tega tudi novi zakoni o ljudskih od- borih tako ločitve ne poznajo več. Ljudski odbori morajo upravljati vsv» zadeve, ki se ne- posredno nanašajo na gospodar- ski, komunalni, kulturni in so- cialni razvoj njihovega območja. Oni so v izvrševanju svojih po- slov samostojni, opravljajo jih po svojem preudarku, za svoj račun in na lastno odgovornost Pri tem pa so seveda vezani na zakonske predpise in ne smeio napraviti ničesar na škodo drža- ve kot celote. Tako samostojnost v izvrševanju oblasti imenuje- mo samoupravo. Samoupravnost pride najbolj do izraza ravno pri lokalnih organih, ki so z ljudstvom v neposrednih stikih in najboljše seznanjeni z njego- vimi potrebami :n težnjami, za- to pomeni ljudska samouprava družbeno udeležbo pri sodelo- vanju v državni oblasti. Oglejmo si mnoge naloge, ki spadajo v pristojnost občinskih ljudskih odborov in o katerih govori naš republiški zakon. Sa- mostojno sprejemanje proraču- na, predpisovanje občinskih do- klad za potrebe občine, za zgra- ditev komunalnih, kulturnih zdravstvenih in socialnih na- prav, lahko vpelje posebni kra- jevni prispevek, ima pravico do dela družbenega prispevka, do- hodnine in drugih z zakonom določenih dav>ov, izdaja regu- lacijski načrt za ureditev kraja, izgradnja in vzdrževanje ulic, drevoredov parkov, ureditev tržišč, vzdrževanje snage, gra- ditev in vzdržavanje krajevnih poti in mostov, javna razsvet- ljava, vzdrževfcj-ije stanovanj- skega sklada, skrb za izpolnje- vanje predpiicv o obveznem šolskem pouku, materialna oskr- ba šol in zavodov, vzdrževanje zdravstvene in higienske službe, varstvo otrok in mater, skrb za onemogle, vzdrževanje lokalnega reda in miru in mnogo drugih. Občinski ljudski odbori gospo- darijo v skladu z zakonitimi predpisi z vsemi zemljišči in poslopji v občini, ki so splošno ljudsko premoženje, imajo pra- vico, da sami od sebe ali po predlogu delovnih kolektivov, družbenih organizacij in držav- ljanov ustanavljajo iz proračun- skih sredstev občine gospodar- ska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode ter naprave. Naštete naloge občinskih ljud- skih odborov nas opozarjajo na to, da bodo morali biti ljudski odbori v svojfm delu vse bolj samostojni in iniciativni. V bo- doče se ne bodo mogU zanašati' na navodila od višjih organov, od katerih bodo dobivali navo- dila le za izvrševanje zadev splošnega značaja. V zadevah lokalnega značaja pa so ljudski odbori navezani na lastno inicia- tivo in z izpolnjevanjem naštetih nalog gotovo še ne bodo izpol- nili svojih dolžnosti, katere za- hteva od njih ljudstvo njihove- ga področja, za kar bodo mo- rali dajati vsaj vsake tri mesece na zborih volivcev obračun o delu Vsak odbornik se bo mo- ral zavedati, da opravlja svojo funkcijo v korist družbe in mi- sliti vedno na to, kaj je v korist lokalne skupnosti in družbe kot celote Mislim, da bo prvenstvena naloga novih odborov občin, da bodo takoj v začetku svojega dela napravili podroben načrt o delu občinskega ljudskega od- bora, ргопШ! potrebe in noZno sti izboljšanja gospodarskega socialnega in iculturnega stanji v občini. Materialno podlago zi to daje naša gospodarska zako nodaja in zakoni o ljudskih od borih. Brez takega načrta, ki b( dajal nadaljnjo perspektivi razvoja, bi bilo ljudskemu od boru nemogoče uspešno delo Predvsem pa je važno, da v tel dneh, ko se po naših kraji! vršijo zbori volivcev za predla- ganje kandidatov, razmislimo katere ljudi predlagamo, in to da bodo predlagani kandidat res samo tisti državljani, kater so že z dosedanjim delom do- kazali, da so predani člani naš( državne skupnosti, našega no- vega družbenega reda. Carli Borut V Halozah se pripravljamo na volitve Podlebnik, 3. novembra (BF) Tudi pri nas je prišlo do ži- vahnega razmaha predvolilni kampanje. Frontna organizaci- ja se zaveda svojih političnil nalog v zvezi z volitvami in j< zato tudi delo razdelila 28. X 1952 na vse funkcionarje. Vo- livci s področja naše ohčin< bodo volili v 12 volilnih eno- tah. V vseh teh volilnih eno- tah so zborovanja volivcev, ni katerih prihaja do izraza pre- pričanje, da bodo bodoče go- spodarske naloge enako težkt in odgovorne kot so bile dose- danje, zato predlagajo kandida- te, od katerih pričakujejo пг podlagi njihovega dosedanjega Izpolnjevanja gospodarskih ob- veznosti, da bodo tudi v bođoč{ enako naklonjeni ljudstvu ir ljudski oblasti. Predlogom fron- te glede kandidatov dajejo vo- . livcl še dopolnilne predloge. Po dosedanjih rezultatih pri- čakujemo, da bodo volitve bolj- še izpadle od prejšnjih volitev ker se naše ljudstvo vedno boli zaveda važnosti demokratične ljudske uprave gospodarstva v naši domovini. Volivci z Brega tekmujejo z volivci ostalih mestnih volilnih enot Breg, 4. nov. (LP). — V na- vzočnosti 162 volivcev je zboi nocoj v čitalnici OF Breg iz- volil 6 kandidatov za volitve v mestni občinski ljudski odbor Ptuj. Volivci so bili natančno seznanjeni s celotnim volilnim postopkom ter s postopkom v zvezi s predlaganjem kandida- tov, tako da je bilo vse delo zbora zakonito in v redu izvr- šeno. Med izvoljenimi kandidati sta 2 kandidatinji, ki sta se iz- kazali že v dosedanjem delu. Polna čitalnica volivcev je bila dokaz, da 1e bilo dosedanje politično delo Osvobodilne fron- te tega terena uspešno In da so člani OF sprejeli tekmovanje z Ostalimi tereni OF v napove- danih točkah. Tudi zbor volivcev Zgornje- ga In Spodnjega Brega za pred- laganje kandidatov v okrajni ljudski odbor je pravočasno in pravilno opravil svojo nalogo. Predvolilna živahnost v Zavruu Po množičnem sestanku v Za- vrću, kl ga je sklicala Osvobo- dilna fronta 26. oktobra t. 1., se je zanimanje za volitve ter novi občinski ljudski odbor močno povečalo. V preteklem tednu so bili sestanki terenskih frontnih odborov, na katerih so razprav- ljali o novih odbornikih, o zbo- rih volivcev ter drugem, kar je v zvezi e predvolilnimi pripra- vami. Na teh sestankih je v ve- liki meri prišlo do izraza zani- manje ljudstva za izbiro kandi datov. V TurSkëm vrhu je ljudstvo iznašlo slabo delo nekaterih do- sedanjih odbornikov, podobno pa je bilo tudi v Zavrču. kjer je ležalo vse delo na tajniku in deloma predsedniku. Odbornik namreč ne eme na sejah samo kimati, temveč mora težave svo- je volilne enote iznašati pred celoten odbor. V Zavrču bodo ob teh volit- vah volili kandidate, ki eo v ča- eu NOB etaU na strani trpečega in borečega se slovenskega ljud- stva, in ki so po osvoboditvi bili pravi zastopniki revnega halo- škega prebivalstva. Hajdina, 5. novembra (SJ). — Občinski odbor AF2 je v pre- teklem tednu ob priliki meseč- nega sestanka razpravljal o svo- jih organizacijskih vprašanjih, kot o izobraževalnima tečajema, ki bosta v Strnišču in v Hajdl-^ nI, o šiva-lnem prikrojevalnem začetnem in nadaljevalnem te- Nemčiji? Med fašisti na jugu in nacisti na severu ni namreč prav nikake razlike. In ostali dogodki po sveiu? S srednjega Vzhoda ni kakih posebnih vesti. EGIPTOVSKI vladni predsednik Nagib se je sporazumel s sudanskimi stran- kami, ki se bore za neodvisnost Sudana. Za nas je važno samo to, da prepušča odločitev o tem, ali naj se Sudan združi z Egip- tom, sudanskemu ljudstvu, če- sar bi človek z ozirom na dose- danjo egiptovsko politiko »o enotnosti doline Nila« ne priča- kovali. Britanske oblasti v afri- ški koloniji KENIJI še nadalje zapirajo domačine, ki jih obto- žujejo sodelovanja v organiza- ciji »Mau-Mau«, ki se bori proti belcem in jih namerava v celoti izgnati. Iz VIETNAMA poročajo o močnem napredovanju čet Ho Ši Minha, medtem ko s KOREJ- SKIH BOJIŠČ ni kaj pomemb- nejšega. Ob koncu naj še omenimo, da je mešana jugoslovansko-avstrij- ska komisija za določitev dvo- lastnikov v avstrijsko-jugoslo- vanskem obmejnem pasu pri- čela z delom v Pohorskem do- mu pri Mariboru. Rezultati nje- nega dela pa bodo vidni šele ko- nec decembra. čaju s praktičnim poukom roč- nih del. pletenja, kvačkanja in vezanja, o zdravstveni vzgoji ženske mladine bo AF2 sezna- njala starše in onemogočila laž- no propagando, ki kvarno vpli- va na udeležbo mladink pri predavanjih, ki bodo koristila kulturnemu dvjgu ženske mla- dine. Z zbirko prostovoljnih prispevkov za pomoč siromašnih otrok v poedlnih haloskih prede- lih bodo vaški odbori AFŽ na pobudo občinskega odbora AF2 storili svojo dolžnost. Razprav- ljanje o prireditvi Novoletne jel- ke bo zopet oživelo delo AF2 odbora naslednje tedne Sedaj je vse delo osredotočeno na pred- priprave za volitve občinskega ljudskega odbora. AF2 organiza- cije morajo predlagati in izvo- liti vse najboljše članice v ob- činski ljudski odbor, ki bodo znale trezno preudariti razne gospodarske in vzgojne proble- me ter tudi v organih oblasti dati poudarke enakopravnosti žena. V pripravah na volitve bodo prepričale žene, da bodo žene volile žene. Vsaka žena-vollvka naj se za- veda pri Izvrševanju svoje vo- lilne dolžnosti, da je treba že enkrat dokončno dati velikega poudarka enakopravnosti žena tudi na vasi, s tem, da dobimo svoje zastopnice v občinskem ljudskem odboru, kjer naj sood* ločajo o vseh vprašanjih јл pro- blemih. Ne pozabimo, da je na- ša enakopravnost z moškimi dragocena pridobitev narodno- osvobodilne borbe. Zato mora vsaka žena na volišče in voliti žene. VL kongres EPJ v nedeljo 9. novembra bomo v Ptuiu sprejeJ delegate VI. kongresa KPJ Ptuj, 5. oktobra (LP). V nede- ljo 9. novembra ob 9,30 bo v Ptuju na Titovem trgu sprejem delegatov VI. kongresa z mno- žičnim zborovanjem, na katerem bo govoril delegat Kongresa, član CK KPS tov. dr. Jože Po. trč, ki je bil skupno z delega- toma tov. Belšak Francem in Cerne Stanetom, članoma OK KPS Ptuj ter nad 2000 delegati iz vse Jugoslavije priča zgodo- vinskih dni naše Partije, ko je v Zagrebu od 2. novembra t. 1. dalje zasedal VI. kongres KPJ. Na zborovanju bo govoril de- legat tov, dr. Jože Potrč o vda- nosti in zaupanju vseh članov KPJ in narodov Jugoslavije prvemu partijskemu borcu ter voditelju jugoslovanskih naro- dov v narodno-osvobodilnem bo- ju, za zgraditev socializma tov. Titu, ki je bila Izražena na VI. kongresu KPJ. Govoril bo v kratkem o vsebini številnih re- feratov CK KPJ in diskusijah delegatov kongresa, predvsem pa o referatu, ki ga je imel ge- neralni sekretar KPJ tov. Tito. Govoril bo o številnih pozdra* vih, ki jih je sprejel Kongres, o številnih predlogih, ki jih je rešil Kongres ter o sklepih bo- dočega dela KPJ v naši domo- vini. V nadaljevanju prinašamo kratko vsebino govora tov. Tita. V uvodu svojega referata je govoril tov. Tito o osnovnih problemih zunanje politike Jugoslavije s poudarkom, da je naš osnovni princip v zunanji politiki, sodelovanje na enako- pravni podlagi z vsemi državami, ki se borijo za mir. V zvezi s tem je analiziral dogodke v svetu med V. in VI. kongresom. V svojem referatu je tov. Tito posvetil posebno pozornost Organizaciji združenih narodov ter podčrtal pomen in vlogo Jugoslavije v delu te organizacije. 'SPOR JUGOSLAVIJA—ZSSR Glede na spor med Jugoslavijo in ZSSR je tov. Tito pod- črtal, da je v času od resolucije Informbiroja pa vse do danes odnesla Jugoslavija popolno ideološko zmago ter uspela pred vsem svetom razgaliti pravo lice sovjetskih revizionistov. Tov. Tito je opozoril na dejstvo, da so propadli vsi poskusi sovjetskih zavojevalcev, da hi razbili enotnost naše Partije in ljudstva. Jugoslaviji je v času med kongresoma uspelo" vzpostaviti in okrepiti prijateljske vezi z mnogimi naprednimi gibanji v svetu. V drugem delu referata je tov. Tito govoril o demokrati- zaciji in decentralizaciji uprave v gospodarstvu in ljudski oblasti. GOSPODARSKI RAZVOJ JUGOSLAVIJE O gospodarskem razvoju naše države je - tnv. Tito v tretjem delu referata. Pri tem je podčrtal, da je naši državi uspelo kljub gospodarski blokadi ZSSR in njenih satelitov, elementarnim nezgodam in povečanju materialnih izdatkov za narodno obrambo izvršiti osnovne naloge petletnega plana. Po- tem je tov. Tito govoril o bodočih načrtih industrializacije v naši državi. DELO KPJ OD V. KONGRESA DO DANES O delu in razvoju KPJ v času od V. kongresa je poročal tov. Tito v četrtem delu referata. Pri analizi tega obdobja je govoril o krepitvi Partije, številčnemu povečanju, o njihovi ideološki vzgoji in njihovi idejno politični vzgoji ter njihovih nalogah. V petem delu poročila je tov. Tito govoril o delu družbe- nih organizacij — sindikatov, Ljudske fronte. Ljudske mla- dine, AFŽ, Zveze borcev in Zveze VVI. Tov. Tito je govoril tudi o stalni krepitvi naše Armade, o njeni pripravljenosti in sposobnosti, da brani socialistično Jugoslavijo pred vsakim sovražnikom. PREDLOG ZA PREIMENOVANJE IMENA PARTIJE IN LJUDSKE FRONTE Oh zaključku svojega referata je tov. Tito naštel osnovne naloge, ki so pred našo Partijo Glede na bodoče delo Partije in Ljudske fronte je tov. Tito predlagal Kongresu, da se ime KPJ spremeni v Zvezo komunistov Jugoslavije in da se orga- nizacija Ljudske fronte Jugoslavije v bodoče imenuje Sociali- stična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije. Za tov. Titom so na Kongresu, govorili številni drugi dele- gati, ki so obravnavali vse mogočć pojave in dogajanja našega družbenega življenja ter z vseh strani osvetlili delo in zasluge naše Zveze komunistov Jugoslavije pri graditvi socializma v FLRJ. V 219 volilnih enotah bo izvolienih 439 odbornikov Ptuj, 5. novembra (LP). Pod- ročje ptujskega okraja je raz- deljeno na 219 volilnih enot, v katerih bo 7. decembra 1.1. iz- voljenih 439 odbornikov. V občini Ptuj bo Izvoljenih 29. odbornikov, po 27 v občinah Ormož In Lešje, 23 v občini Hajdina, po 22 v občinah Jur- einci In Markovcl, po 21 v ob- činah Makole. Podlehnlk, Ro- goznlca in Središče, po 16 v občinah Starše In Trnovska vas, po 15 v občinah Zavrč, 2etale in Podgorci, po 13 v občinah Grajena, Leskovec In Lovrenc, 12 odbornikov v občini Clrkov- ci in 11 odbornikov v občini Polenšak. Največ volilnih enot Imajo občine Ormož, Destemik. Lešje. Makole, Podlehnlk, Cirkulane, Hajdina in Juršlnci, naimanj pa Lovrenc, Grajena in Sredi- šče, dočim ima,io ostale občine od 7 do 10 volilnih enot. Po številu prebivalcev na 1 odbornika ima najboljše po- vprečje občina Ptuj, 246 prebi- valcev. najmanjše pa občina Polenršak, 133 volivcev. Pozdravno pismo strniškega del. kolektiva VI. kongresu KPJ Delovni kolektiv Tovarne alu- minija v Strnišču je z množič- nega sestanka 4. novembra 1.1. poslal VI. kongresu KPJ v Za- grebu pozdravno pismo z oblju- bo, da bo napel vse sile za čim prejšnjo zgraditev tovarne. Isto- časno daje vse priznanje in za- upanje v delo CK KPJ, ki vodi naše ljudstvo po pravi poti v graditvi socializma ter veruje, da bo generalni sekretar tova- riš Tito ponovno izvoljen na to mesto. RIDGWAY V GRČIJI IN TURČIJI Carigrad, 6. nov. (Tanjug). General Ridgway je včeraj ob- iskal vojne utrdbe v Trakiji. Prekoračil je nato grško mejo ter pregledal grške vojaáke utrdbe in gamlzlje v Trakiji, nato Pa je odpotoval v Smimo. PRIHODNJI ČETRTEK BO USTANOVNI OBČNI ZBOR »SVOBODE« V četrtek, 13. novembra t. I., ob 19. uri bo v Ptuju v Gledališču ustanovni občni rbor »Svobode«. Prifavlfene člane in simoatizerie »Svobode« ter člane delovnih kolektivov vabimo, da se čim številneje udeležijo ustanovnega občnega zbora. Iniciativni odbor Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 7. novembra 1952 Organizacije OF In predvolilne priprave Ptuj, 4. novembra (UP). Ži- vahna predvolilna kampanja je zajela večino prebivalstva ptuj- skega okraja, ki se zbira na frontnih sestankih in zborih vo. livcev in predlaga kandidate ali pa odločno odklanja posamezni- ke, ki se poskušajo vrniti v no- ve občinske odbore z negativ, nimi nameni. V številnih volil- nih enotah volivci površno ob- ravnavajo vprašanje izvolitev večjega števila borbenih žena v občinske ljudske odbore ali pa postavljajo kot osrednje vpra- šanje bodočega dela novoizvo- ljenih občinskih odborov dav. ïne predpise in njihovo zniža- nje. Kjer so na delu frontne organizacije, ni pritožb glede slabe udeležbe na predvolilnih sestankih in zborih volivcev kot Je bil primer v Lancovi vasi, Dražencih, Okiču, Staršah, Po- lenšaku in drugod, kjer je kriv- da na slabo udeležbo frontov- cev in volivcev na slabem obve. ščanju. Razumljivo je, da bodo imeli v takih volUmih enotah pozno do dneva volitev mnogo dela Za zagotovitev volilnega rezultata. Vzroki različnih UiSi>ehov te- kom predpriprav ^ različni. Glede na dobre priprave je lah- ko uspelo zborovanje na Hajdi- ni ter v 8 volilnih enotah obči- ne Lešje in drugod, kjer pa žal niso prodrli s predlogom glede ženskih kandidatov, medtem ko bo v Majšperku kandidiralo 7 volivk. Razumljivo je, da ne mo- re uspeti to delo tam, kjer jfrontna organizacija prepušča vso odgovornost za volitve vo- lilni komisiji. Med številnimi kandidati je tudi v Staršah sa- mo 1 kandidatinja, čeprav bi jdh tam lahko imeli več, če bi bilo tam več političnega dela z že- nami in dekleti. V SrediSču bo kandidiralo 7 žensk, dočim bodo v Godenincih kandidirale 4. Zbor volivcev je uspel tudi v Selah, kjer so vse opravili brez priix)mb, le pri vprašanju po- moči OLO Za elektrifikacijo so bili zelo nevoljni, ker so büa njihova dosedanja pričakovanja zaman, nimajo pa nikakih za- gotovil, da jim bo dana pomoč v denarnih sredstvih, ki so jim potrebna za nabavo žice, ker že imajo elektrifikacijo po hišah napeljano, le vode še nimajo. Predzadnjo nedeljo so se kljub izredno slabemu vremenu udeležili predvolilnih sestankov po okraju ljudski poslanci in člani OK KPS ter člani Okraj- nega odbora OF. Predvolilnih sestankov v Ptuju in v okolici se je udeležil tudi posaanec dr. Tominšek Todor iz Ljubljane. Zadnjo nedeljo je glede na pre- loženi »Dan mrtvih« izostalo več zborovanj ali pa so bila preložena na poznejši čas. V ponedeljelc, torek in sredo so se zborovanja volivcev in sestanki nadaljevali. Redno sestajanje članov Okr. odbora OF in posvetovanje gle- de uspehov, težav in izkušenj kakor tudi glede raznih nepra- vilnosti in delovanja političnih nasprotnikov omogoča tekoči pregled nad vsemi problemi v zvezi s političnimi in tehničnimi pripravami na volitve. Ugotov- ljeno je, da je največja slabost delovnih predsedstev predvolil- nih zborovanj v tem, da ne po- šiljajo kandidatnih list v potr- ditev okrajni volilni komisiji, zaradi česar se bodo ponovile izkušnje prejšnjih let, da bodo zadnje dni mnogi volilni odbori v skrbeh zaradi volilnega mate- riala. Kjer koli je politično delo Osvob. fronte prej in pred vo- bodllne fronte preje In pred vo- litvami počivalo, je delo v zvezi s pripravami na volitve zelo otežkočeno in bodo morale vo- lilne komisije s pomočjo mno- žičnih organizacij krepko prijeti za delo, da bodo zainteresirale volivce za volitve in da si bodo zasigurale zadovoljive volilne rezultate. Na številnih predvolilnih se- stankih se odraža, kot že reče- no, neresnost odgovornih kra- jevnih faktorjev do pravočasno in pravilno dovršenih priprav na volitve. N. pr. v Dražencih Je prišlo prvotno na predvolilni sestanek od 247 volivcev 35 vo- livcev in še od teh jih je odšlo pred koncem sestanka večina, da jih Je končno ostalo le ne- kaj. Tak pojav kaže na posle- dice pomanjkljivega političnega dela Fronte, ob katerem ne vi- dijo volivci drugo kot svoje davčno vprašanje in tudi ne ka- žejo za druge probleme nikakega resnega zanimanja. Taka apoli- tičnost gotovo ni odraz velike zavesti volivcev. So primeri, da hočejo kandidirati posamezniki, ki so šele sedaj vstopili v OF, kl doslej niso blU niti frontni niti upravni funkcionarji. Kan- didacijske komisije so takim po- skusom stopile na pot. Številne izkušnje z volitev prejšnjih let so dobrodošle marsikateri frontni organizaciji, ki ee Je sedaj bolje pripravila tehnično in politično na volitve. Volilni imeniki so zgledno ure- jeni v večini volilnih enot in tudi vpisani vsi došll In dorasli volivci In ostale spremembe. Nemalo Je poudarjanja voliv- cev, da jim Je novi volilni za- kon dal priliko, da predlagajo kandidate, ki jih smatrajo za najsposobnejše in ki Jim zagd(- tavljajo z dosedanjo predanost- jo ljudstvu in ljudski oblasü ter socializmu, da bodo tudi v bo- doče zvesti graditelji socializma. Jesensko taborjenje predvojaške vzgoje mladincev je uspešno končalo Ptuj, 4. novembra (LP). — Koncem oktobra t. 1. je kon- čalo v 22 centrih ptujskega okraja taborjenje večtisočev pri- padnikov predvojaške vzgoje, ki je obogatilo mladince s teore- tičnim znanjem in praktičnimi vajami iz vojne znanosti, pred- vsem iz osnovnega znanja voja- ka JLA. Večina pripadnikov JLA bo lahko po nastopu služ« be v JLA strokovno izpopolnje. vala svoje znanje po zaslugi last» nega zanimanja za predvojaško vzgojo, kakor tudi po zaslugi in- štruktorjev. Ti so jih v kratkem času z resnim delom po progra. mu tako zaposlili, da so dnevi taborjenja hitro minili. Zato je bilo več centrov, kjer so mla- dinci radi prihajali na taborje- nje ne glede na pripombe ali ne- razumevanje staršev aH gospo- darjev, zlasti v Gorišnici, Star« šah, Cirkulanah in Zavrču, kjer je bila udeležba 98,3 do 99 odst. Pod vplivom raznih težav Je bilo taborjenje v Destemiku, Podlehndku in Hajdini, kjer je bil odstotek udeležbe znatno nižji. V teh krajih oziroma cen- trih je'bilo premalo političnega dela partijske organizacije tn ZB NOV ter OF, edcer bi starši in gospodarji, zlasti pa mladincd uvideli lastne koristi udeležbe na taborjenju. Posledice neodgo- vornosti do taborjenja čutijo ta* ki mladinci predvsem prt odelu- ževanju kadrskega roka, kjer jih njihovi sovrstniki z izkušnja- mi 6 predvojaiške vzgoje v mar- sičem prehitevajo. Na to so pre- malo mislili tisti očetje in go* spodarjl drugod, ki 60 zadrževali mladince doma pri delu, ne da bi se spomnili vsakoletnih iz- kušenj, da eo morali zamudniki v Ptuj na taborjenje, kar je go- tovo manj prijetno kot na tabor- jenju v najbližnjem centru. Med tem ko se mladinci s končanim taborjenjem veselijo priznanj za dosežene uspehe, morajo zaostan- karji po lastni aU tudi krivdi misliti na kaznovanja, na dvoj- no škodo, ki jim ni potrebna. Številni mladinci se veselijo na 11. obletnico JLA — 22. decem- ber, ko bodo stopali v častnem defileju mimo predstavnikov ljudske oblasti. Partije, JLA in množičnih organizacij, ko bodo najvzglednejši mladinci po pred- logu svojih sovrstnikov in in- štruktorjev sprejeli v znak pri- znanja za uspehe na taborjenju značke. Inštruktorji pa odlikova* nja za zasluge za vzgojo mladih patriotov. Mladinci pred vojake vzgoje 60 ponosni na mlade re- zervne oficirje JLA tov. Toša Borisa iz Vitomarc, Ploh Av- gusta le Središča, Meška Stan- ka iz Ormoža in Staniča Sta- neta iz GariÈnice, ki jih sma- trajo sami In predstavniki JLA v Ptuju Za zgledne inštruktorje mladincev predvojaáke vzgoje in ki so predlagani za prejem Medalje zaslug za narod v znak priznanja za trud s predvojaško vzgojo. V splošnem pa Je treba pouda- riti, da je nedavno letošnje ta- borjenje mladincev predvojaške vzgoje od vseh dosedanjih ta- borjenj najboljše uspelo, kar kaže na vedno večjo zavest mla- dincev in na potrjene številne Izikušnje vojakov JLA, ki so ob dopustih in ^ prihodu iz JLA potrdili svojim mlajšim sova- èóanom, da so jim izkušnje pred- vojaške vzgoje v JLA v marsi- čem koristile. Zdravstveni fečat v Orkovcih Cirkovci, 4. nov. (KN). V ne- deljo 2. nov. je začel tukaj tečaj RK za sedemnajst- in osemnajst- letna dekleta s področja tukajš- nje občine za njihovo zdravstve- no izobrazbo. Na prvo predava- nje 10-mesečnega tečaja so pri- šla vsa dekleta v prepričanju, da bodo imela skupno z mlaj- šim in odraslim prebivalstvom našega okoliša od njega koristi v miru in v vojni. Tekom tega časa se bodo seznanila z nači- nom preprečevanja in zdravlje- nja nalezljivih kužnih bolezni, z načinom negovanja in prehra- ne dojenčkov ter z načinom ne- govanja bolnikov. Od njihovega znanja in novih izkušenj bodo imeli koristi poškodovanci in ponesrečenci, ker jim bodo znala po tečaju nuditi prvo pomoč. S tem znanjem bodo koristila ob raznih zdravstvenih akcijah, ker bodo znala zavarovati vas pred posledicami zračnih na- padov, prenašati ranjence in evakuirati vasi v slučaju so- vražnega napada na našo do- movino, v slučaju povodenj, požara In ob drugih nesrečnih prilikah. Za ta tečaj so bile potrebne temeljite priprave. Potrebno je bilo sestaviti seznam tečajnic, formirati grupe, najti predava- telje in prostor za predavanja, poskrbeti za gorivo in material za tečaj. Odgovornost za uspeh tega tečaja pa ne nosi samo Rdeči križ, temveč vsi naši krajevni faktorji. Članom KP, organom oblasti, zlasti občinskemu od- boru, množičnim organizacijam, predvsem organizaciji AF2 in mladini ne more biti vseeno, kako bo potekal ta tečaj. Vse tečajnice so zainteresirane na tem, da Jim bodo predavali po- litično razgledani in strokovno usposobljeni predavatelji. Od Fronte in Zveze borcev priča- kujejo, da bosta seznanila tudi starše s cilji in vsebino tečaja. Kot pri vsakem tečaju, bodo nedvomno tudi pri tem priha- jali na obisk tečajev okrajni predstavniki oblasti, Partije, JLA In množičnih organizacij. Od teh pričakujejo tečajnice, da jim bodo prinašali koristne na- svete In Izkušnje Iz drugih te- čajev. Ne morejo si predstav- ljati velikega praktičnega uspe- ha, če Jim ne bi nudili zdrav- niki in zdravstveno osebje pri- like za praktične vaje aH pa če bi ne imele prilike sodelovati pri raznih zdravstvenih akcijah na vaseh, kot n. pr. pri ceplje- nju In drugem delu. Izkušnje iz zdravstva, prve pomoči in PAZ-a bodo sestavni del njiho- ve kulturne In politične Izobra- ženosti. 2e po prvem predavanju o organizaciji in vlogi RK je ve- liko zanimanje za tečaj tudi pri starejših dekletih în ženah, Id so prepričane, da bodo tečajnice pridobile mnogo koristnega In V strmcu so resno obravnavali o bodočih občinskih odborniltih strmec, 31. oktobra (LP). V Merčevi hiši je bil danes zbor volivcev, ki se ga je udeležilo 23 moških predstavnikov in 10 ženskih — volivcev in volivk, prišel pa je med nje tudi pred- sednik OLO tov. Petrovič Janez, ki je volivcem tukajšnjega pre- dela Haloz prikazal važnost teh volitev kot važnost bodočih na- log občinskih odborov zlasti glede na predstoječo obnovo ha- loških vinogradov ter borbo za boljše življenje haloških prebi- valcev. Izmed volivcev In volivk, ki so se večinoma resno zadržali, zavedajoč se važnosti vprašanj, zaradi katerih so se sestali, se Je oglašalo več volivcev z raz- nimi predlogi za bodoče delo odbornikov leskovške občine, da se bo vprašanje obnove vino- gradov premaknilo z dosedanje mrtve, točke, da našim vino- gradnikom ne bodo mogli na svetovnem trgu konkurirati z manj kvalitetnimi vini vino- gradniki drugih držav, da se ne bi nikdar več ponovilo prodaja- nje vin Iz naših vinogradov pod tujimi Imeli, kot se je v pred- aprllskl Jugoslaviji, In da ne bi bill na mestih občinskih odbor- nikov sovražniki ljudstva, ki bi ga slepili z raznimi obljubami in izkoriščali njegovo zaupanje v svoje koristi. Svojega zastopnika pa so poslali na zbor volivcev tudi neresni posamezniki, ki Jih je zastopal kmet Mere Jože iz Strmca v nekoliko opitem sta- nju. Osmešil se je s svojim Ja- dlkovanjem kljub svojim do- hodkom z 10 ha zemlje, ki mu celo omogočajo, da si v večji meri kot drugi privošči pija- čo. Ni čudno, da je poskušal spraviti na kandidatno listo ime Mohorko Angele z name- nom, da bi pred navzočimi smešil ljudsko oblast. Pred svojimi najbližjimi domačini Je ponovno dokazal, da se nor- čuje iz njihovega resnega živ- ljenja kakor tudi iz njihove skrbi, da bi si Izvolili ljudi, ki Jim bodo pomagali iz sedanjih težav. Kandidiralo bo sedem kan- didatov, od tega ena kandida- tinja, izvoljena pa l)osta le na zboru volivcev volivci sa- mi. štirje kandidati so bili črtani, ena kandidatinja pa se je sama odrekla kandidature. Na zboru volivcev v nedeljo, 9. t. m., bodo v leskovškl šoli predlagali kandidate za okraj- ni ljudski odbor. Med delom kandidatne ko- misije Je priznalo v medseboj- ni diskusiji svojo slabost ne- kaj volivcev, ki niso predla- gali svojih kandidatov, po predlogih drugih pa so kriti- zirali, da med kandidati ni ljudi Iz vrst vinogradniških delavcev, temveč samo vino- gradnikov, zaradi česar ob- staja še dalje bojazen, da bo- do ostali tekom treh let v ob- činskem odboru brez svojega zastopnika. Svojih odprtih predlogov niso stavili niti po končanem delu kandidacijske komisije. S tem so pokazali, da jim ni toliko do takih kan- didatov kot do kritike same. V 'glavnem je zbor volivcev uspel. Volili bodo kandidate iz vrst vinogradnikov, večinoma manjših posestnikov, ki se po svojem načinu in možnostih življenja ne ločijo'od vinograd- niških delavcev. Sreče ni imela majhna sku- pinica volivcev, ki je posku- šala vriniti med kandidate ne- resnega in nedelovnega moža- karja, ki je onravičeval svojo željo za kandidaturo z namiš- ljenimi funkcijami v množičnih organizacijah. Kandidacijska komisija je odkrila niegove nakane In ga črtala Iz kandi- datne liste. Z razmeroma številno ude- ležbo so volivci iz Strmca do- kazali, da se resno zavedajo svoiih dolžnosti In nr^vic, za- to so tudi izbrali kandidate, od katerih Imaio vsa zagotovila, da bodn dp'iqli v Interesu de- lo\rnpcrq liti/ic+va iia za njegove bO'ÌOPP кг)Г1с;+1. Ptujski tednik 1 Nadzorni odbor lahko s svojim delom odpravlja nepravilnosti in razblinja namigavanja In nepravilnosti v KZ Gajevci, 1. nov. (VJ). Pri je- senskem delu se zlasti pri več- jih posestnikih zbira vrsta po- ljedelskih delavk in delavcev, ki so večkrat priče neutemelje- ne, večkrat pa tudi upravičene kritike, ki zasleduje edini na- men, opozoriti prizadete na ne- red in morebitno škodo, ki na- staja v zadružnem gospodarstvu po krivdi površnosti, lahko- miselnosti ali nezadostne kon- trole s strani upravnega in nad- zornega odbora nad uslužbenci KZ, največkrat pa služi taka kritika posameznikom za raz- pihovanja in nerazpoloženja proti vsemu, kar danes ustvar- jamo v korist delovnega ljud- stva našega podeželja. Pri diskusiji v zvezi z našo KZ se največkrat poudarja, da so uspehi naše KZ in razpolo- ženje sovaščanov do nje odvisni predvsem od upravnega odbora in uslužbencev, od njihovega od- nosa do dela in do zadružnega gospodarstva, do zadružnih Iz- datkov, predvsem je ugled naše KZ odvisen od odnosa usluž- bencev KZ do številnih članov K Z in njihovih svojcev. V za- drugi, kjer se članom različno streže, kjer se enim-ponuja vse, kar je najboljše, druge pa se poskuša prepričati, da je tudi slabo blago dobro, ne morejo biti zadovoljni. Ce v KZ ni^na tekočem knjigovodstvo po krivdi knjigovodje ali knjigovodkinje, kjer ni točne evidence nad dnev- nim izkupičkom in dnevnimi iz- datki, kjer m predsednik KZ z upravnim odborom strogo in pravično buden nad delom uslužbencev, tam ni zagotovil, da bodo odpravljeni škodljivi pojavi, ki se tu In tam vsiljujejo po krivdi posameznikov. Zakaj namiguje diskusija o naši KZ ravno na take pojave? Kako je v resnici s tem v naši zadrugi, bi lahko ocenila teme- ljita revizija, ki Je žal le pre- redkoma v naši KZ. Nadzorni odbor naše KZ bi moral braniti ugled naše KZ s tem, da bi s pogostejšimi revizijami prepre- čeval morebitne nepravilnosti, ki so dobrodošle raznim posa- meznikom za zabavo in razve- drilo ob vsaki priliki, kjer se da zaposliti množico, da ne raz- pravlja o nepravilnostih privat- nega gospodarstva, temveč o razpihnjenih slabostih in nepra- vilnostih KZ. Ugotovitve nad- zornega odbora bi pomenile za članstvo in nečlane merodajno oceno, ali pravilno gospodarimo ali ne, ali delamo napake in kako jih odpravljamo in ali imamo ljudstvu predane in ko- ristne uslužbence ali pa škod- ljive, ki jim je zadruga zato- čišče za prikrito delovanje proti koristim razvoja socializma na vasi. Pogrebna svečanost ob prekopu partizanov v Markovcih v prejšnji številki smo poro- ki Je bila 19. oktobra t. 1. ob čali o veliki pogrebni svečano- udeležbi številne množice Ijud- sti na pokopališču v Markovcih, stva. Posmrtne ostanke partizanov so prepeljali v Markovce z gasilskim avtomobilom Ob odprtem grobu je govoril predsednik okrajnega odbora ZB NOV tov. Belšak Franc praktičnega znanja za življenje. Očlvldno se zavedajo, da bodo pomenila ta dekleta za naše vasi aktivistke, ki bodo vodile s svojo sposobnostjo In agllnostjo odločno borbo proti higienski zaostalosti, proti primitivizmu, praznoverju in vsemu, kar omo- goča škodljivo delo raznih ma- začev In lahkovernežev. Ta de- kleta bodo dajala pobudo za kulturno delovanje na vasi in bodo stale s ostalo mladino na čelu borcev za novo, socialistič- no vas. V slučaju vojne bodo predstavljale na vasi jedro zdravstvenih aktivistov, ki bodo preprečevala širjenje epidemij, nudile prvo pomoč v slučaju so- vražnih napadov ter pomagala Izvajati vse ostale ukrepe za za- varovanje vasi pred posledicami vojne in ostalih nesreč. Volja deklet, resne priprave na tečaj In požrtvovalnost pre- davateljev nam dajejo vsa za- gotovila, da bodo dekleta iz našega okoliša v vrsti stotisočih deklet naše domovine doprinesle svoj častni del k našemu na- predku in krepitvi naše obramb- ne moči. Med padlimi borci je bua tud Legvart Mimica-Nataša Z zbora volivcev v Dražencili 3. novembra t. 1. je bil v Dražencih zbor volivcev. Go- vorila sta preds. občine Haj- dina tov. Jakomlnl ter pred- stavnik IO OO OF v Ptuju tov. Veble. Volivci so z zani- manjem poslušali njuno razla- go svetovne ter domače poli- tične situacije ter kazali veliko zanimanje za način izvedbe bli- žajočih se volitev. V diskusiji je bilo prikaza- no pomanjkljivo delo nekaterih dosedanjih odbornikov, pa tudi neaktivnost Osvobodilne fron- te. Mladina iz Dražene kaže premalo zanimanja za politično dogajanje ter se temu primerno tudi udeležuje sestankov in zborovanj. Navzoči kmetje so veliko razpravljali o odmeri davka glede na letošnjo sušo, katero da bi bilo treba pra- vilno upoštevati. Na zboru je bilo sklenjeno, da bodo v vasi popravili ceste, poživeli delo Osvobodilne fron- te ter organizirali predavanja iz kmetijstva, nosebno za mla- dino. Prioravili bodo tudi ku- harski tečaj. Za kandidate so spreipli Cestnik Matevža. Zu- pančič Janeza, Pišec Martina in Polajžar Sonjo. ¥ ohrp'nq va^i Gajevci. 28. okt. 1952 fVJ). Močno narasla Drava pred ne- kaj dnevi je ogrožala v bližini Galevc nasellenemu prebival- stvu s poni a vami In Skodlo. V nižiih oredellh le stonila Drava preko brpreva- Ч ЛГ 7î>bnvcib so tudi Tadrrali h-rrvd kl îe îz T'+nia. VíT^q ie odnpsip okoli- škemu prebivalstvu na desetine vozov listja in drv. Prevoz z brodovi na Dravi je bil one- mogočen in ti so bili v nevar- nosti, da se Jim potrgajo vrvi. Prebivalci vasi Gajcvci so najbolj občutili naraščajočo Dravo. Tobi j asova družina, ki je naseljena v bližini ' Drave, je bila močno ogrožena. Živina je bila že v vodi. Voda je ogro- žala tudi poslopje in premični- ce. Nujno je bilo, da so stopili v akcijo organi LM in gasil-, stva, kakor tudi okoliško pre- bivalstvo in obvarovali to dru- žino ne-sreča. Sacer Franc iz Gajeve Je pri akciji aktivno sodeloval in skoraj postal žr- tev naraščajoče Drave, vendar ga Je iz nje Izvlekel Škof Ja- nez iz Male vasi. Pri tej akciji je treba dati priznanje PGD Gorišnlca, ka- tere moštvo Je vzelo stvar resno, bilo takoj na licu mesta ter nudilo prizadeti družini po- trebno pomoč. * V Strnišču bodo ustanovili otroški vrtec z razvojem Strnlšča kot in- dustrijskega središča ter na- raščanjem števila prebivalstva rastejo tudi njegove potrebe. Precejšnje število majhnih otrok, katerih matere imajo le malo časa, da bi se z njimi ukvarjale preko dneva, ker so zaposlene, ali pa imajo doma dovolj dela, je že precej časa klicalo po rešitvi. 2ene iz Str- nišča so pred kratkim prav za- radi tega sklicale sestanek ter se sporazumele o otvoritvi otro- škega vrtca. Uprava tovarne v Stmišču je razumela tozadevno potrebo ter že dala pristanek za odstop zgradbe, ki bo sli'Çila temu namenu. Poseben odbor, ki so ga žene lz\-o:ile je p od- vzel že tudi ostale pclrebne ukrepe, da bi vrtec čira preje bil odprt. Na svtanku žena po so raz- pravljali še o dru?;ih .-n'I'-vah. Predvsem so izvolili stare' pionirski odbor, ki bo ustano- vil še v tem mest cu pionirsirl odred. Ptuj, 7, novembra 1952 .p : LI J .s K I I t D N I K< Stran 3 Ptuj je dobil galerijo slik Ptuj, 2. nov. (UT). Danes so številni delovni kolektivi pro- slavljali delovne zmage v poča- stitev VI. kongresa KPJ v Za- grebu. Med njimi sta bila tudi Mestni muzej in Muzejsko dru- štvo v Ptuju. Ptuj je danes pridobil novo pomembno usta- novo — galerijo slik. Otvoritvene svečanosti so se udeležili: predstavnik Okrajne- ga ljudskega odbora. Komiteja . KPS, ptujskega garnizona JLA, društva profesorjev, društva učiteljev in ptujskih gimnazij- cev, zastopnik Sveta za presve- to in kulturo LRS tov. Zen Fra- njo in ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Maribora, prof. tov. Teply Bogo. Navzoče je pozdravil predsed- nik Muzejskega društva Ptuj tov. Karel Sepec. V uvodnih be- sedah je poudaril pomen VI. kongresa KPJ v Zagrebu in pri- zadevanje kakor mestnega mu- zeja tako ptujskega muzejskega Hruštva, ki sta poleg številnih ostalih kolektivov hotela izka- zati predanost Partiji in naši oblasti z otvoritvijo galerije slik na dan pričetka zasedanja Kon- . gresa v Zagrebu. Poudaril je razumevanje in trud naše obla- sti, razmah kulturno-prosvetne dejavnosti in posredovanje kul- ture in izobrazbe predvsem de- lavcu in kmetu. Danes Imata tudi ta dva zato vse pogoje. Do- stopne so jima zastonj tovrstne institucije, med katere se od da- nes dalje vključuje tudi gale- rija slik na ptujskem gradu. V imenu Sveta za prosveto in kulturo LRS je spregovoril ne- kaj besed tov. Franjo Zen ter končno čestital Mestnemu mu- zeju in muzejskemu društvu nad vrsto uspehov od leta 1949 dalje in tudi današnji uspeh. Goste in udeležence je vodil skozi galerijske prostore tovariš Jože Curk, kustos Pokrajinskega muzeja v Mariboru, ki je opra- vil strokovna dela pri urejeva- nju prostorov in slik. — O te- matski razporeditvi likovnega gradiva je bilo govora v zadnji številki tednika. Morda bi bilo prav, če bi se dotaknili le enega vprašanja, ki bi utegnilo, ver- jetno pa tudi moralo vzbuditi širšo diskusijo, namreč: ali ima gotsko slikarstvo odgovarjajoč prostor na sedanjem mestu? Res je, da hrani ptujski rnu- zej gotsko umetnost, saj vklju- čuje njeno arhitekturo, stensko fresko-slikarstvo, plastiko, ka- menito in leseno, pa tudi tabel- no slikarstvo z gotskim krilnim oltarjem, visoko kvalitetno delo mojstra Konrada Laiba. Vse to se je doslej nahajalo v zgradbi bivšega dominikanskega samo- stana, pomembnega kulturno- zgodovinskega objekta iz 13. stoletja (križni hodnik in refek- K članku: „Pobeg Cez državno mejo jim ni uspel" Gorišnica, oktobra 1952 (TJ). V članku »Pobeg čez dr- žavno mejo jim ni uspel«, ob- javljenem v št. 35 Ptujskega tednika omenja pisec tri mlade neizkušence, ki so se naveličali dobrega življenja v lastni do- movini in se odločili pobegniti čez državno mejo v Avstrijo, pa so jim ta namen preprečili varnostni organi. Pred nedav- nim so bili obsojeni. Hole Ivan in Marin Alojz iz Gorišnice sta dobila vsak po 16 mesecev zapora, tretji kot kolovodja pa je dobil dve leti. Verjetno omenienim junakom po prestani kazni ne bo več prihajalo na misel iskati lepše- ga življenja v pobegu preko državne meje, ko so tako dra- go plačali svojo prvo neumnost. V zadnji številki je bilo po- motoma objavljeno, da bo pri Veliki Nedelji tretja predstava »Planinske rože« 9. novembra. Na ta dan predstave ne bo. Cas prihodnje uprizoritve bo pra- vočasno objavljen. torij!) Križni hodnik je v arhi- tektonskem smislu okolje, ki odgovarja eksp>onatom sebi ena- kega sloga, medtem ko je refek- torij z močnim in bogatim štu- katumim stropom in freskami že sam zase umetnina, ki Je vzbujala pozornost obiskovalca. V njegovem razkošju se je brez dvoma naravnost izgubljalo dragoceno drobno gotsko slikar- stvo, če seveda izvzamemo Lai- bov krilni oltar s svojimi rela- tivno večjimi dimenzijami. Bilo pa je vsekakor v časovno ustre- zajočem okolju. Sedaj je gotsko tabelno sli- karstvo na gradu sestavni del galerije, ki je z ozirom na kro- nološko razporeditev gradiva iz- polnila svoj namen, je pa isto- časno razbila enovitost gotske umetnosti. Pravilen je prvi kakor drugI način ureditve. Težko pa je hitro rešiti tak problem, ki je tesno povezan e pomanjkanjem ustreznih prostorov prav za to vrsto umetnosti. Ali odgovarja novo okolje gotskemu tabelne- mu slikarstvu in refektorij Lai- bovemu oltarju in gotskim re- liefom? Ne bi bilo napačno, če bi se o tej zadevi izjavili vsi, ki bi mo- gli podati kritično oceno naše galerije, posebno omenjena od- delka z gotsko umetnostjo. Glede na otvoritev galerije slik v našem okraju Se neka] besed o pomenu otvoritve kot kultur- nem dogodku: Na¿ delovni človek je áe zelo preprost in priznajmo si tudi, še zelo neizobražen, neizbrušen. Socializem je zarezal že globo- ke brazde v naše gospodarstvo, v kulturi pa so brazde še prav neznatne. Naš človek ima smi- sel za petje, rad poje, rad se udejstvuje na odru, tudi v ši)ortu, a o slikarstvu nima pojma. Slike ima sicer rad, a ne loči kvalitete od kiča. Mno- gokrat opažamo isto tudi pri sicer inteligentnem človeku. V sobi našega delavca ali kmeta vidiš nabožne slike, grob tisk nemogočih oblik in barv, brez vsake vsebine. Te slike se po- dedujejo od roda do roda. Umetniški, estetski okus sodob- nega človeka je ostal popolno- ma isti kot ga Je imel njegov ded, praded in še dalje nazaj. Socializem je borba za vsa- kega poedinega človeka hoteč mu ustvariti boljše materialno in kulturno življenje. Material- no bazo smo do neke mere že ustvarili in jo vsak dan izbolj- šujemo. Na vrsti je sedaj pre- obrazba, preorientaci j a in na- daljnje vzgajanje v kulturnem pogledu. Ena izmed mnogih xx)- ti, ki vodi k temu smotru, je tudi slikarska umetnost. Naše- ga človeka je treba naučiti lo- čiti kvalitetno sliko od kiča, ločiti dobro kopijo Rafaelove Madone od istoimenskega zmaz- ka kdo ve katerega šarlatana, ki ga naš človek iz misticistič- nih ozirov ljubosumno čuva v svojem stanovanju. Nekako tako sva se pogo- varjala s tov. prof. Teplyjem, ravnateljem mariborskega mu- zeja in ugotovila, da bo po- trebno organizirano voditi de- lovne kolektive naših podjetij po galeriji in jim v razumljivi obliki, na preprost način tol- mačiti, kaj Je kvalitetna slika, zakaj ima umetniško vrednost, kaj je umetnik občutil, ko jo je ustvarjal. Obiskovalca je tre- ba opozoriti, da je po svetu tudi mnogo lažnih umetnikov, mazačev, ki bi radi na račun ljudske nevednosti in slabega okusa zaslužili z manj ali nič- vrednimi zmazki na lahek na- čin mnogo denarja. Ce bomo tako začeli in po- lagoma uvajali našega človeka v svet umetniških stvaritev, smo napravili prvi, a zelo va- žen korak k kulturne j šemu življenju našega preprostega človeka. Umetnost ne bo več služila le poedincem. ampak bo počasi zajemala širše množice. Le tako bo galerija dosegla svoj smoter, ki ga za razliko od Priznanje najboljšim aktivom LMS ob VI. kongresu KP Jugoslavije Ob zaključku tekmovanja na ča«t VI. kongresa KPJ je Cen- tralni komite LMS podelil naj- bolj'àim organizacijam prehod- ne zastavice, diplome in pohva- le mladini Slovenije. V našem okraju ob zaključku tekmova- nja na čast VI. kongresa KPJ uvrščamo med najboljše mla- dinske organizacije mladinski aktiv »Gradiš« Strnišče in kmečka aktiva Stoperce in Cir- kovci. Mladina »Gradisa« v Strnišču je v času tekmovanja na čast Kongresa organizirala tekmo- vanje vseh aktivov gradbenih podjetij iz Slovenije. V tem tekmovanju je mladinski aktiv »Gradiš« Strnišče dosegel II. mesto. Mladinci tega aktiva so navdušeni fizkulturnlki, vsled česar so na tem polju dosegli mnogo lepih uspehov. Nadalje so skrbeli za pridno čitanje knjig, imeli so vrsto političnih in drugih znanstvenih preda- vanj. Organizirali so kultumo- zabavne večere na katere eo povabili tudi mladince iz dru- gih aktivov. Mladina v Cirkovclh Je na čast VI. kongresa KPJ organi- zirala akademijo s kultimiim in fizkulturnim sporedom, na katero so povabili tudi mla- dinski aktiv iz Pragerskega. Ta aktiv je prav tako posvetil vso skrb politični vzgoji članstva ter v ta namen organiziral več raznih predavanj. V času tekmovanja je v Sto- percah delo mladine res oži- velo. Utrdili so svoj mladinski aktiv, preskrbeli članom LMS članske Izkaznice, Imeli so te- densko politična predavanja o zgodovini SKOJ, Partije In NOB. Mladinci so se naučili igro in se tako pripravljajo tudi na proslavo V. kongresa LMJ. Za požrtvovalno delo in do- sežene rezultate v času tekmo- vanja na čast VI. kongresa KPJ so ti aktivi od CK LMS prejeli pismene pohvale. Mladina v Majšperku Je uspeSno zalkjučila tekmovanje za VI. kongres KPJ V predkongresnem tekmova- nju se je delo mladinske orga- nizacije v Majšperku zelo raz- gibalo. Mladinski aktiv je or- ganiziral več predavanj iz zgo- dovine naše Partije, NOB in SKOJ. Organizirali so izlet v Julijske Alpe, Rog. Slatino in Trakoščan. Mladinci tega aktiva so se vključiU v razna društva in sekcije, kot tamburaški zbor, pevski zbor, igralska skupina, gasilsko dništvo, planinsko dru- štvo in v strelsko družino ter v teh društvih res aktivno de- lajo. Poleg tega 50 mladink redno tedensko obiskuje kuhar- ski tečaj. Prav tako niso za- nemarjali telesne vzgoje. V odbojki so nastopali v Mako- lah, Poljčanah, Crešnjevcih in v Mariboru. V lahki atletiki so nastopali v Makolah na mla- dinskem dnevu in v Crešnjev- cih, kjer so dosegli prvo me- sto. Ob zaključku tekmovanja na čast VI. kongresa KPJ so skup- no z vsemi aktivi na območju občine Lešje priredili proslavo na čast VI. kongresa KPJ. V četrtek, dne 30. oktobra se je kljub slabemu vremenu kino- dvorana v tovarni napolnila s 300 gledalci. Pred samo prire- ditvijo je tov. Serdinšek, se- kretar Občinskega komiteja KP govoril o pomenu VI. kon- gresa naše Partije, nato pa so sledile razne kulturne točke. Sodeloval je tamburaški orke- ster Tovarne volnenih izdelkov, nastopili so pevski zbori in do- mači kvintet. Nato pa so reci- tirali Silva Kosi, Milka Gaj ser in Klajnšek iz gimnazije Lešje, a dijak tov. Jordan pa je zapel pesem »Dobra volje je najbo- lja«. kapitalističnega družbenega re- da ostro postavljamo v naši socialistični družbeni ureditvi. S. K. Točke sporeda so bile dobro izvedene. Gledalci so zadovolj- no zapuščali dvorano. Nato je sledila prosta zabava z mladin- skim plesom. Da je mladina v Majšperku v zadnjem času dosegla tako lepe uspehe je predvsem za- sluga partijske vodstva in ob- činskega mladinskega komiteja, katerega danes lahko uvršča- mo med najboljše v našem okraju. Zakaj mladinski aktiv v Litmerku ne dela Pred kratkim Je bil v VDZ Litmerk mladinski sestanek, katerega se je udeležilo samo šest mladincev in mladink, če- prav ta aktiv šteje nad 16 mla- dincev in ^mladink. Zakaj mla- dina v tej zadrugi ne dela in ne prihaja na sestanke je po- polnoma razumljivo, ker Je mladinsko vodstvo samo opu- stilo delo z mladino in so tako mladinci prepuščeni samemu sebi. Tudi starejšim članom za- druge in upravnemu odboru Je popolnoma vseeno kaj mladina dela in kdo Jo vzgaja. Iz tega se vidi, da člani te zadruge res ne raziimejo tega; da je vzgoja mladine splošno ljudski pro- blem in družba, ki ne vodi bri- ge o mladi generaciji izpodko- pava svoje lastne temelje. Ka- ko naj mladinski funkcionar tov. Stanko Leskovar zahteva od svojih članov, da naj pri- hajajo na sestanke in aktivno delajo v mladinski organizaciji, če pa je on sam v mladinski organizaciji med najslabšimi in niti sam ne prihaja na sestan- ke in mladino odvaja od mla- dinskih sestankov. Takšnih mladinskih voditeljev vsekakor mladina ne rabi. Mladinci in mladinke v VDZ litmerk naj sami razmislijo, če tak mladin- ski funkcionar sploh spada še v mladinsko organizacijo. Nje- govi izgovori, da mladina nima veselja za delo in podobno so neutemeljeni, ker Je ta aktiv v prvi polovici tega leta bil med dobrimi aktivi v našem okraju. Mišljenje, ki vlada v tej orga- nizaciji, glede dodelitve nagrad in razdelitve denarja je popol- noma nepravilno, кет mladin- ska organizacija ni neke vrste društvo ozir. zadruga, kjer bi si člani od dohodkov raznih pri- reditev delili denar, temveč je mladinska organizacija politič- no-vzgojna organizacija, katere naloga je, da vzgaja vso mla- dino v socialističnem duhu. Mladina se pripravlja na okrajno konferenco z ozirom na predstoječe na- loge, ki stojijo pred našo mla- dino, kot so to volitve v občin- ske ljudske odbore, volitve v mladinskih aktivih in predpri- prave za V. kongres LMJ, ka- teri se bo vršil v mesecu dfe- cembru ti. v Beogradu, je Okrajni komite LMS na svoji seji sklenil, da bo okrajna mla- dinska konferenca v Ptuju v drugi polovici t. m.. Na kon- ferenci bo prisostvovalo okrog 150 delegatov, kateri bodo raz- pravljali o dosedanjem delu mladine in o bodočih nalogah v letu 1953. Konferaica bo iz svoje srede izvolila novo okraj- no mladinsko vodstvo in tri de- legate za V. kongres LMJ, kateri bodo zastopali mladino našega okraja. Pomen letošnje konfe- rence je toliko večji, ker se nahajamo v dobi tekmovanja na čast V. mladinskega kongre- sa, zato naši mladini ne more biti vseeno, kako bo konfe- renca pripravljena in kako bodo izvedene volitve v samih aktivih. Potrebno je, da mla- dina na svojih predvolilnih in volilnih sestankih že sedaj razpravlja o svojem bodočem mladinskem vodstvu, o članih mladinskega komiteja in dele- gatih za okrajno konferenco. Do pred kratkim je že nad 30 mladinskih organizacij izvolilo svoja mladinska vodstva in de- legate za okrajno konferenco, v nad 40 mladinskih aktivih pa so bili izvedeni mladinski pred- volilni sestanki, na katerih je mladina pretresala dosedanje delo in se pripravlja za bodoče naloge. Ker je rok za izvedbo volitev še v ostalih mladins^kih orga- nizacijah zelo kratek je nujno, da mladinska vodstva na tere- nu s premočjo partijskih orga- nizacij takoj pristopijo k iz- vedbi te naloge. Partijska organizacija v Kicariu je pravilno razumela članek tov. Rankoviča V Kicarju je pred kratkim delo mladine spet oživelo. Ciani Partije so na svojem sestanku razpravljali o problemih mla- dine v njihovem kraju in tako prišli do zaključka, da je po- trebno zopet obnoviti mladinski aktiv in mladini nuditi vso pomoč pri njenem delu. Ker v Kicarju ni bilo mladinskega vodstva, so člani Partije sami sklicali mladinski sestanek, na katerega so prav tako prišli vsi člani Partije in okrog 25 mladincev. Na sestanku so ob- ravnavali razna mladinska vprašanja in sprejeli sklep, da bo mladina začela s študijem, učenjem iger, šiviljskim in ku- harskim tečajem itd. Na tem sestanku so bili sprejeti v mla- dinsko organizacijo mladinci in mladinke, ki do sedaj še niso bili člani LMS. Mladina si je iz svoje srede izvolila svoje mladinsko vodstvo s sekretar- jem tov. Antonom CJolobom, ki je eden najaktivnejših mladin- cev v Kicarju. Mladinski aktiv v Pod- gorcih je imel doslej več uspehov Podgorci. 5. nov. (KOMI). V sredo, 29. oktobra 1.1. se je zbralo v prosvetni dvorani v Podgorcih 29 mladincev in mla- dink in mladinci iz Bresnice ter Cvetkovc ter tekom sestan- ka izvolili nüadinski odbor s sekretarjem Zvonko Bombekom in namestnikom Cirilom Fi- štravcem na čelu. Izvolili so tudi delegate za okrajno mla- dinsko konferenco. V referatu sekretarja Zvonka Bombeka je bilo poudarjeno dosedanje uspešno delo mla- dinskega aktiva LMS. Za raz- vijanje družbenosti in sociali- stičnih tovariških odnosov si je mladina ustvarila premože- nje 10.560 din, ki ga je aktiv izrabil za kolektivna izleta v Trakoščan in v Dolenjske To- plice. Izleta v Trakoščan se je udeležilo 43 članov in članic, izleta v Dolenjske Toplice pa 9 članov. V poročilu je izrazil se- kretar resno zaskrbljenost za politični razvoj mladine, ki se nikjer ne udejstvuje, niti v mladinski organizaciji, niti v IZUDU in ne v gasilski organi- zaciji. Ti mladinci ne segajo po knjigah in si v ničemer res- no ne prizadevajo slediti druž- benemu razvoju. Poudaril je, da je mladina Iz Osluševc po- trebna svojega aktiva, ki bo znal zainteresirati večje število mladincev za organizacijsko de- lo, da bo -tudi tam štel aktiv 50 članov kot jih šteje aktiv v Podgorcih. Sestanek je končal s skladi, ki jih bodo izvedli že do pri- hodnjega sestanka in M Jim bodo vodilo za bodoče politično in kultumo-proevetno delo med mladino tega predela. Z odkritja spominske plošče slavistu M. Miirku Rojstna hiša M. Murka z vzidano spominsko ploščo Tov. Sepec Karel govori ob od kritju plošče PETROVIČ JANEZ: Vinogradniški Itongres v Freiburgu (Nadaljevanje) Ko smo stopili iz zadnjega paviljona poučne razstave se je sonce že nagibalo k zatonu. Bili smo močno utrujeni, čemur se nismo prav nič čudili, saj smo po več 1000 km dolgi vožnji za- vili takorekoč naravnost na raz- stavo, kjer smo se ta dan skoraj deset ur prerivali skozi gnečo iz enega paviljona v drugega. Ob koncu ogleda nismo bili več »kompletni«. Nekateri tova- riši so že pred tem omagali. Našli smo jih v zabavnem šo- toru, kjer je bilo prostora za več tisoč gostov. Tu so se že zbirali ljudje iz mesta in okolice k tra- dicionalni vinogradniški veseli- ci (Winzerfest), ki je trajala vsak dan pozno v noč. Ker ee tudi v tem velikem prostoru nismo mogli vsi najti, sem ee poslužil razstavme radio-službe, preko katere so se vee dan iskali znanci iz Nemčije, Fran- cije in Italije, ter v slovenskem jeziku pozval vse Jugoslovane na odhod. Ko sem se vrnil, so mi tovariši povedali, da je moja objava vzbudila veliko pozor- nost in so ljudje nekaj trenut- kov šušljali samo o Jugoslaviji. Kljub utrujenosti smo bili za- dovoljni, ker nam je laskalo, da vzbujamo povsod veliko pozor- nost, sedli v naiš »Putnik« in ee odpeljali proti mestu, kjer so se že užigali neonski napisi in re- klame nad trgovinami. Po večerji nas je utrujenost nekoliko minila, zato se nas je večina odpravila v mesto. Naj- več smo se ustavljali pred iz- ložbami v katerih so bili natr- pani vsi mogoči predmeti zahod- nonemške proizvodnje, ki je za- res tako pestra, da si skoraj ne moreš zamisliti predmeta široke potrošnje, katerega ne bi našel v tej ali oni izložbi. Od začetka smo büi pri ogle- du izložb zelo površni, to ee pravi, da smo samo pasU oči in pri tem kaj malo razmišljali. Pravijo, da je vsak človek »udarjen« po svoje. O tem smo se prepričali tudi ta večer. Vsak je ogledoval evoje: lovci so po- trpežljivo bulili v izložbe trgo- vin z lovskimi potrebščinami; tiste, ki se zanimajo za fotogra- fijo, ni bilo mogoče ganiti od bogate izbire fotografskih apa- ratov; taki, ki se razumejo tudi na gospodinjske reči, pa so se ustavljali predvsem pri frigi- dairih (hladilne omare), ètédilni- kih itd. Skratka, vsak je prišel na svoj račun. Ko smo naše »zijanje« spravili v sklad z gospodarnostjo, smo na vsakem koraku ugotavljali, da sicer zares bogata izbira bla- ga še zdaleka ne pomeni »višje- ga standarda delovnega človeka na Zap>adu«, o katerem tako ra- di govoričijo nekateri naivneži, predvsem pa reakcionarji pri nas doma. Res je, da so tiste stvari, ki jih naša industrija še ne izdeluje, ali jih ne izdeluje v dovoljnih količinah za naše pojme poceni, n. pr. fotografski aparati, radijski aparati, ure itd., torej stvari, ki so koristne, brez katerih pa človek tudi lahko ži- vi. Na drugi strani pa smo ugo- tovili, da stvari, ki jih človek mora imeti vsak dan, niso prav nič poceni, ali bolje rečeno, so zelo drage, — predvsem hrana, obuvalo, pa tudi tekstilno bla- go. Iz razgovorov z ljudmi smo izvedeli tudi to, da povprečen nekvalificiran delavec ne zaslu- ži dovolj niti Za hrano in stano- vanje, zato se nismo prav nič čudili, da se velik del »malih ljudi« še vedno odeva v kose bivših hitlerjanskih vojaških uniform. Razumljivo je, da si nihče od nas ni domišljal, da je v teh kratkih dneh naše poti po Nem- čiji prodrl kdo ve kako globo- ko v življenjske probleme po- vprečnega nemškega delovnega človeka. Eno pa nam je postalo vsem jasno: da naš delovni člo- vek nima kaj zavidati nemške- mu in njigovi življenjski ravni (da o drugih stvareh sploh ne govorimo). 27. avgusta 1952 Takoj zjutraj smo se spet od- peljali na razstavni prostor, kjer nas je kmalu našel svetnik Zve- ze nemških vinogradnikov, ka- terega nam je stavil na razpo- lago generalni sekretar Zveze dr. Heuckmann. Povedal nam je, da so zvedeli, da smo tudi Jugoslovani prišli na Kongres, zato ga je Zveza zadolžila, da nam pomaga v vsem, kar bi želeli. Za ta dan nam je preostal ogled industrijske razstave. Ta del je bil sicer predvsem ko- mercialnega značaja, vendar je bil s sodelovanjem Zveze vino- gradnikov urejen tako posreče- no, da smo imeli vtis, da smo še vedno v poučnem delu. V dvanajstih velikih paviljonih je bilo razstavljenih toliko najraz- ličnejših vinogradniških in kle- tarskih strojev ter potrebščin, da si tega ne bi zapomnil niti najboljši spomin. Ko smo si vse ogledali (seveda samo površno), nam je postalo jasno, da še ži- vimo v času, ko je tudi vino- gradniku dana možnost, da ne- ha biti trpin pri svojem delu. Svetnika nemške Zveze, ki se nam je tako ljubeznivo stavil na razpolago, smo izpraševali o vsem, kar nam pri dosedanjem ogledu ni bilo povsem jasno. Za nekaj časa smo šli še nazaj v poučni del razstave, kjer nam je povedal mnogo zanimivosti, predvsem s širokega polja se- lekcije in trsničarstva. Najbolj Pa smo mu bili hvaležni, ker nam je za popoldne organiziral ogled vinogradniške zadruge v Oberrotweilu na francoski me- ji. ki leži v znanem vinograd- ni-škem področju badenske re- publike Kaiserstuhl. Napovedani ogled smo vsi pričakovali z ve- likim zanimanjem. (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 4 ^►PTUJSKI TEDNIK« Ptui, 7. novembra 1952 S pok. Šuperjem smo pokopali pričo našega opora proti okopatorju Ptujska gora, 30. okt. (LP). Da- nes smo pokopali na ptujsko- gorskem pokopališču pokojnega Franca Šuperja, roj. 26. jan. 1883, invalida iz Stogove št. 6 in z njim soborca ter živo pričo borbe delavskega razreda za socialne pravice ter borbe slovenskega naroda pod vod- Z njim smo pokopali skrbne- ga očeta, ki je kljub invalid- nosti hotel pomagati svoji se- demčlanski družini iz težav. Vzel je harmoniko v predapril- ski Jugoslaviji in popolnoma elep po zgledu srbskih guslar- jev v spremstvu svojega otroka prepeval narodne popevke in pesmi, sestavljal razne pesmice in pripovedoval mladini in od- r^lim svoje doživljaje Iz borbe za obstoj delavskega razreda v svetu ter jih navduševal za borbo proti izkoriščanju in za- sužnjevanju. Za vse, kar Je storil pokojni Franc Super za svoje ljudstvo, za svojo družino, za zmago NOV, za uspešno borbo naših partizanov proti okupatorju in za našo socialno revolucijo, mu dolgujemo vse priznanje, ki ga je ob svoji znani skromnosti od- klanjal, rekoč: »Kaj bi to, saj Je bila moja dolžnost kot Slo- venca in delavca, pomagati do zmage nad okupatorjem in iz- koriščevalci!« Njegovi družini izrekamo ob njegovem počitku v svobodni slovenski zemlji svoje globoko sožalje. V tolažbo naj ji bo za- vest, da bo slovenskemu naro- du in delovnemu ljudstvu s KPS na čelu enako predana in zve- sta, kot je bil njen neustraše- ni oče in obljuba ob grobu, da bodo svoji domovini zvesti si- novi in hčere neglede na nevar- nosti in težave, česar jih je na- učil on s svojim zglednim zadr- žanjem. stvom KP proti potujčevalcem in zasužnjevalcem, ki jo je sam podprl s tem, da je dal v svoji hiši partizanom mesto za teh- niko »Jože Lacko«. olilo u zatillo ЛШ a Za zaščito sadjarstva In kva- litetne proizvodnje sadja v okra- ju Ptuj, zlasti onega sadjarske- ga predela, kjer je sadjarstvo najdonosnejša kmetijska panoga in so naravni pogoji za sadjar- stvo najboljši, Je sprejel Svet za gospodarstvo pri OLO Ptuj na podlagi 129. čl. zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52 na svoji seji dne 3. nov. 1952 naslednje NAVODILO za izvajanje uredbe o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja VLRS od 22. marca 1950 (Ur. 1. št. 11/50) na območju okraja Ptuj: 1. člen Občinski ljudski odbori okra- ja Ptuj so dolžni po čl. 3 uredbe o obveznem zatiranju škodljiv- cev in bolezni sadnega drevja nemudoma imenovati tričlanske komisije za pregled sadnega drevja na območju občine. Člani komisije za pregled sa- dovnjakov naj bodo sadjarski strokovnjaki ali pa vsaj izku- šeni sadjarji. Komisija opravi pregled sad- nega drevja vpričo lastnika, uživalca, zakupnika ali upravi- telja sadnega drevja ter ga mora seznaniti z namenom pre- gleda in z ukrepi, ki jih bo mo- ral podvzeti. 2. člen Komisija ob pregledu označi vsa sadna drevesa, od katerih ni pričakovati v naslednjih letih donosa kot nerodna z močnim zasekom skorje na deblu dre- vesa v višini Im nad zemljo. Zaseka mora biti do 20 cm dolga in vsaj 10 cm široka, a skorja v zaseki odstranjena. Zaseko je vsekati na južni strani debla. Sadno drevje, ki se lahko s pravilno nego še okrepi in na ta način doseže običajno rodnost (z gnojenjem, pomlajevanjem, precepljenjem Itd.) je označiti na deblu v višini 1 m nad zem- ljo z apnenim beležem, okrog debla v širini ipcm. Obe vrsti označbe morata biti dobro vidni, da bo poznejša kontrola uspešna. 3. člen Občinski ljudski odbor določi rok, v katerem mora lastnik, uživalec, zakupnik ali upravnik zasekana drevesa posekati, z ap- nenim beležem označena drevesa pa pomladiti ali precepltl ali po- gnojiti. Občinski ljudski odbori dolo- čijo rok za opravo škropljenja sadnega drevja za posamezna naselja ter sestavijo razpored dela po vaseh in naseljih ter nadzirajo, da je to delo oprav- ljeno najpozneje do 31. marca vsakega leta. 4. člen To navodilo stopi v veljavo z dnem objave v »Ptujskem ted- niku«. Stev. II/8-293/5-52. Ptuj, dne 3. nov. 1952. Predsednik sveta za gospodarstvo OLO: Stropnik Lojzka Nesreča nikoli ne počiva Ptujska bolnišnica je v zad- njih dneh nudila pomoč slede- čim ponesrečencem: Kovačlč Mariji iz Sveče (si je odtrgala kos prsta), Jančič Rudolfu iz Štukov (poškodoval si je nogo), Berlak Mariji iz Gerlinc (opekla se je po obrazu In rokah), Ja- ga^rinec Slavku iz Pobrežja (poškodoval si je nogo), Tajh- majster Karlu iz Marjete (po- škodbe na obrazu), Rogina Ja- kobu Iz Pobrežja (poškodbe na hrbtu). Fidler Ivanu iz Po- brežja (poškodbe na glavi), Ani Pongračič iz Drenovca (po- škodbe na nogi), Lampič Stan- ku iz Hajdine (poškodbe kole- na), Zavec Jožetu iz Velike Varnice (poškodbe po napádu), Zver Ani iz Lipe (poškodbe roke), Muster Jožetu iz Gra- dišč (poškodbe noge). Vnuk Jožetu iz Sp. Jablan (poškodbe noge), Mijan Slavku iz Strnl- šča (poškodbe po padcu). Petrovič Rozaliji Iz Sedla- šeka (poškodbe po padcu), Munda Alojzu Iz Male vasi (strel v roko), Nedeljko Jožetu iz Derbetinc (poškodba roke), Volčanšek Frančiški iz Ptuja (zlom roke), Nežmah Dragu iz Ptuja (opekline na nogi). Voda Radovanu Iz Ptuja (opekline), Potočnik Mariji iz Strajne (po- škodbe od noža). Kozel Feliksu iz Velike Varnice (poškodbe na glavi), Žalar Emi iz Huma (zlom noge), Andrič Mari iz Turnišča (poškodbe noge). SIGURNO zadetene dva dobitka, če si kupite deset srečk Državne loterije, ki imajo končne številke 1. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. 9, 0. 2rebanje bo 18. in 23. novembra 1952. Slab je fisti kmetovalec, ki gnoja takoj ne podorje Ing. Zoreč Egon Gnojenje zemlje ima smisel le takrat, če spravimo gnoj v zemljo tako, da ostane bogat na hranilnih in organgkih snoveh. Tudi najboljši gnoj, ki ga pri- delamo na najboljše urejenem gnojišču, ne bo mnogo koristil, če se ne potrudimo, da bi ga na njivi pravilno uporabili. Pri prevažanju gnoja na nji- vo kmetovalci največkrat greže, ker ga ne nakladajo tako, da bi kopali s kupa od vrha do tal. Na ta način se gnoj namreč najbolje premeša zaradi različ- ne starosti posameznih slojev in ker se na ta način najmanj Izpostavlja zraku, kar bi mu škodovalo. Največjo škodo pa si kmetje povzročajo s tem, ker puščajo gnoj po njivah v majhnih Icupčklh ali celo raztresenega dalje časa, namesto da bi ga takoj podorali. Ce puščamo le- žati gnoj dalje časa v kupčkih ali raztresenega na njivi, pa- davine odnašajo iz njega raz- topljeni dušik in kalij, na po- vršini pa ostajajo neraztopne spojine fosforja in brezdusič- nate organske snovi. Tako se zbere v zemlji, kjer je stal kup- ček, mnogo dušika in kalija, celo preveč, drugje pa ga pri- manjkuje kakor pred gnoje- njem. Na teh mestih pa se tudi dušik in kalij ne moreta uve- ljaviti, ker je fosforja le pre- malo za tako velike količine prvih dveh. Vsa ostala površi- na dobi samo fosfor. Poleg te- ga razkraja zrak, ki ima v rah- lem kupčku ali v raztresenem gnoju povsod dostop, dušičnate spojine, ki uhajajo v zrak, raz- kraja pa se tudi organska snov, da gnoj izgublja zelo hitro na svoji kakovosti in množini. Ta- ko ravnanje z gnojem je docela neopravičljivo in znak popolne zaostalosti. V kmetijstvu se kljub vsemu često dogaja, da gnoja ni mo- goče takoj podorati, ko Je na- vožen na njivo; razen tega bi morali imeti preveliko gnojno jamo, če bi hoteli v njej spra- viti ves gnoj. ki se nakopiči preko zime. Najvažnejši razlog zato, da gnoj ne sme ostati predolgo na gnojišču, pa je ta, da bi se tam preveč razkrojil. Spremenil bi se v črno mastno snov, bogato na ogljiku, ki bi imela le malo kisika in mikro- organizmov in v zemlji ne bi mogla nuditi hrane, ki je po- trebna za rastline V treh me- secih se na gnojišču organske snovi precej razkrojijo, tempe- ratura pa se v gnoju dvigne že više, kar povzroča še nadaljnje izgube. Iz gospodarskih in teh- ničnih razlogov je torej nujno gnoj zvoziti na njivo, vendar ga je treba tam zložiti v velike kupe ter dobro pokriti z zem- ljo, tudi ob straneh. Vedno nove žrtve zavretega mošta Strajna, 4. novembra (BF). Kot vsako pozno jesen, je tudi letos zllasti med kmečkim pre- bivalstvom našega okraja več žrtev prevelikih količin zavre- tega mošta ter v pijanosti raz- plamtelih prepirov, ki navadno končujejo s pretepi. Najnovejša žrtev te vrste je družina Franca Potočnik iz Strajne, v kateri Je prišlo do spora očeta s sinom in hčerko, ki je končal s tem, da Je oče zabodel z nožem hčerko in ra- nil poročenega sina, ki Je pri- šel domov na obisk. Hčerko so odpeljali v bolnišnico z rešil- nim avtom. Ta žalostni primer Je ponov- no opozorilo na nevarnosti raz- dražljlvostl v pijanosti in na večkrat težke posledice sporov v družinah in med znanci, ki navadno končujejo s poškodo- vanci v bolnišnici, in s kazno- vane! pred .sodiščem. Vrnila sta se v domači l.KOVAR- STVO IN LJUBEZEN«, žalo- igra v petih dejanjih (osmih slikah). Gostovanje v Ljuto- meru (Kulturni dom). Prodaja vstopnic pri gleda- liški blagajni en dan pred predstavo in na dan predsta- ve od 15. do 17. ure, ob ne- deljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred pred- stavo. MESTNI KINO PTUJ Od 7. do 10. 11 ameriški film: GOSPA BOWÀRYJEVA Od 11. do 13. 11. ameriški film: MOZ V BELEM Zahvala Ob nenadni smrti naše ma- tere, tašče, stare matere In žene ZORKO AVGUSTE roj. OZV\LĐ Iz Rabelčje vasi št. 24 se najlskreneje zahvaljujemo vsem, ki so pokojno spremljali na zadnji poti. Posebno se za- hvaljujemo darovalcem vencev in cvetja. Ptuj, 2. novembra 1952. Žalujoči mož Josip, hčerki Vera, Jožica, mati, zeta Slavko in Ciril ter ostalo sorodstvo. POZIV Pozivajo se vsi imetniki šo- ferskih knjižic, amaterskih in poklicnih, da se obvezno udele- žijo šoferskega sestanka, dne 9. novembra 1952, ob 9. xiri v zvezi s prepisom šoferskih knji- žic. Društvo šoferjev in mehanikov LRS, podružnica Ptuj MALI OGLASI, Dne 2. novembra 1952 sem iz- gubil očala od Slovenskega trga — Stara ulica. Najdite- lja prosim, da mi jih vrne proti nagradi v trafiki Cuš, Ptuj. Električni radioaparat zame- njam za baterijskega. Apače štev. 70, pošta: Lovrenc na Dravskem polju. Dne 2. novembra 1952 mi je v vlaku Ormož-Maribor bila ukradena ženska torbica z nekaj denarja in vsemi do- kumenti: osebno izkaznico, OF izkaznico ter razne dru- ge na ime Tilka Kondrič, Ptuj, Gregorčičev drevored štev. 2. Prosim dotičnega, da mi vsaj vrne dokumente. Izjavljam, da so neresnične be- sede, ki sem jih govorila o Turk Cvetku, članu LM v Gorišnici. Primožič Marija, Prvenci 5, p. Moškanjci. Trygve Lie je prijatelj esperanta Ob priliki vrnitve iz svetov- nega esperantskoga kongresa iz Osla v New York, se je pred- stavnik ameriških esperantistov Dr. F. W. Brjeth v avionu sestal s Trygve Liejem, kl je nedvom- no ena izmed najiwmembnejSih osebnosti Norveške. Ljubeznivo je pristal na razgovor. Ameri- čan ga je vprašal, kaj misli o esperantu. Trygve Lie je dejal, da je dobro poučen o esperantu in ve, da ta ideja omogočuje zbližanje med narodi, vsled če- sar uživa njegovo polno simpa- tijo. Po »Heroldu de Esperanto«