• *
ftaamezaa številka 40 cent. . ♦
- m
Poštnotek. račun. Conto corrente con ta posta. > i .ttuinHii m i u ^H^jt^ ^	uthiue
Čuk že zadnjič je poročal: nov se otrok je rodil — za volilno ga reformo Mussolini je krstil. Majhen je v plenicah, krota, ali baje da je tak, • da premlati sestre, brate,
pravi pravcati junak. Cela četa je zdravnikov preiskala bitje to: saj to dete ni več živo in nikoli več ne bo. Opogumi se Giolitti, stopi, Mussoliniju pove:
»Oprostite, otrok, hm, tako je... res, pri moči, to se ve... Po očetu se je vrgel... • Mnogo se ne govori; morda pa bo mož dejanja... kratkomalo: ne živi...« »Kaj pomeni to jecljanje,
nepokorščina ta spet? On je živ, ker mora biti, naj ga vidi celi svet. Oblekli so ga v uniformo, halo! na sprehode ž njim! Gleda čudno trop zdravnikov, še bolj čudno- svet in Rim.
V neko kovinarsko tvora ico pri Trstu so morali delavci prihajati radi oddaljenosti z vlakom ali s pamikom. Oni z vlakom so radi »večkratne zamudle radi vlaka morali pri vstopu v tvornico napisati vzrok, zamude, na poseben zaito pripravljen zapisnik v avtomatu, v obrazcu traka, ki se je potegnil rv škninjico potom obraita maiiega (kolesca. Na ta način ni naslednji vedel, kaj je napisal njegov prednik. Nekega dne so zopet zakasnili in nekdo je inaipisal na list: »Zakasnil radi smrti svoje tašče«. Ker je bilo to v navadi, so Vsi drugi napravili dve črtici ", idem ali ravno tako.
Tajnik je veselega obraza poročail ravnatelju, da bodo odslej delavci biclij živahni pri delu, ker ie vsem umrla tašča.
$ *
ZLOČASTI JEZIKI. ,
Na ulici je tekel m vso moč mali paglavec in vsa osaplijer t in • razkušitrana ženska vpijoč za n.iim: . »Primite ga... primite ga ... ustavite ga!«
Se razume samo po sebi, dla je bila ulica naenkrat polna in iz prodajaln so kukali trgovci in kupci.
Fant pa je drvil naprej, dokler ni pritekel slučajno stražniku prav pod noge. Vse je komentiralo:
»Vidite kako majjhen, a že je hudodelec. Kradel je doma... sesitro je ranil... s samokresom je streljal. Morilec je in tako majhen«.
Ko ga je žena dohitela, ga je prijela za uho:
»Ali boš šel spisat šolsiko nailogo!«
IME SI JE PREMENILA.
V trgovino krznarja še pritekla gospodična z vso naglico in zahtevala maglo en kožuh, ker nima časa in se boji, da za« mudi 'vlak.
»Iz kakšnie kože, želite gospodična, medvedko, marmotiko...«
»Vseeno, diajte mi ikar ono, wi je <v izložbi. Trgovec se požuni in ji obesi kožuh ma rame. Ona se urno pogleda -v zrcalo Sn; pristajvi zadovoljivo. »Serrt uiganilal, dia (je kakor zame.« Ko jo je plačala, jo je hotel vajenec zaviti v papir, a ona zdrči nervozno s trgovine rekoč:
»Saj.sem dejala, da nimam časa«.
Ni pa vedela, da ise ji je na ulici vse smejalo, ko ije čitalio tablico na njenem hrbtu: »Fina lisica.«
m,
*
Gorica, 10. julija 1923.
Najnovejše vesti! Kaj je novega po svetu! Hm, vesti novosti, saj je ena in ista klo* basa, ki se vedno vleče dokler ne poči in se naposled vnovič v drugo črevo napolni. Vroči: na je prišla, to je novo za le* tos. Z vročino pa so prišle druge stvari in stvarice, golaž* ni in mrčesi, ki vplivajo kolu kor toliko na človeški značaj, nervoznost, bedarijo in »falo: pe«. Tem lastnostim pripoma* ga največ vsakoletna novost, bolha. Da tudi bolhe so letos nove, kakor vedno. Ne veru: jete? O ja, to je nepobitna re* ~Z7ifca. Resnica je pa tudi, da so bolhe povsod, čeravno kedo trdi in se zaklinja, da jih ni* ma. Videl sem nedavno go; vornika, ki je kričal na ljud: stvo. S kazalcem je posegel pri ovratniku med srajco, pa mu je skočila bolha ven. In v istem momentu je pozabil svoj nadaljni govor. Ženice ki čU ta jo v cerkvi svoj molitvenik in sikajo z zobmi, se drgnejo ob stegna in mrmrajo: »naši gre j o«. Prav zares sem mne; nja, da bolhe napravijo člov^: ka nervoznega, ki potem sa; mega v njegovih poslih spre* minja. Gost pije vrček piva, a ko ga bolha ugrizne, mu vrček pade na tla, ker se mora po* praskati. Primaruha, da je bob ha hujši mrčes kot Čuk, kajti ona pika po celem telesu. Kdo zna, če niso tudi v tej vročini in seziji bolh one imele tudi svojo vlogo v političnih pre= obratih.
Sicer ni še zdravniško do* gnano jeli bolhs. pika ali grize, vendar pa se pozna, kjer ona svojo moč pokaže. In kdo ve, če niso bolhe tako opikale Pa> siča, da je Radiču prepovedal njegov od bolh opikan govor. Kdo ve kje je spal in kaj je imel na životu in po životu oni, ki je Pasiču na automobil pokalice metal. Saj ni niti go* tovo, da so v ministerski pa; lači brez bolh. Naj se kot Čuk spremenim v krokodila, ako niso katerega pikale ali grizle bolhe; ko so »cimprali« novo volilno »uniformo«.. In če je že itak opikana prišla skoz vrata, so se našli zopet drugi, ki so bili istonače opikani, da so jo vnovič opikali. No da, sprega* tev je že taka: pikam, pikaš, pika, pikamo, pikajo in bolha tudi pika, zato gre tukaj pika. Vidite, lansko leto je Čuk vu del naše godrnjajoče in riba; joče se poslance v kopališču, da se znebe bolh. So bile že boljše. A letošnje so jih tako opikale, da ruti ne nameravajo kandidirati v zbornico, po na novo opikani volilni »unifor* min, ali pa se boje, da ne bi bili. še bolj od bolh opikani, kajti v zbornici jih mora biti ravno toliko, kolikor v bera: čevih cunjah. Ampak brez šale veste dragi tisočeri in tU sočeri čitatelji, najbolj razpro* strtega lista Čuka na laško:slo: venskem, kakor to imenuje Urban, da se Čuku samemu dozdeva, da ima tudi on bolhe, ker zatrjuje, da v tej vročini in navalu bolh osli mukajo, krave rigajo, konj kokodaka, kokoš
rezgeta, slovenec italjanči, ita Ijan se uči »dobra večer ga sput«, petelin laja, pes poje ki
kiriki, bolha kljuje, a pika.....
Čuk na palci.
MATLOV.
Humoreska.
Nedavno temu se je odigrala ena izmed najbolj originalnih sličic pred amerikansko sodnijo vNew-Yorku. Historija pa. pri* čenja v San FranciSco in sicer takole: »Gospodična Lili, jaz Vas ljubim iz celega srca in iz dna duše. Vzemite me za moža, kajti jaz sem pripravljen vzeti Vas za ženo.« Tako je govoril on, mojster Bob, nakar mu je Lili v isti naglici odgovorila: »Bob, jaz vem, koliko sem vredna. Imam 50.000 gotovine, vrhu tega je moja osebnost vredna tudi kak tisočak takse, imam vse ženskine zmožnosti, nobena izvzeta in vse ženskine čednosti. Koliko in kaj nudite Vi tej vred* nosti?« »Sam sebe« je odgovoril Bob hladno. »Ej Bob, to je zame premalo.«
»Goddam Lili!« »Ne morem drugače.« In .aiko Vam prinesem 50.000 dolarjev, me boste hoteli, ako Vas bom jaz hotel?«
»Prav rada,«, je odgovorila Lili.
»Tedaj pa z Bogom, Lili, in na svidenje.«
»Kam pa?«
»I kam, poiskati 50.000 dolarjev!«
»Dobro tedaj, ako jih do 1. a-prila prinesete, Vas poročim; v nasprotnem slučaju najfti dogovor ničev.«
Bob je vzel svoj klobuk, se globoko priklonil in odšel.
To se je odigralo tedaj v San Francisko, a naslednje v New* Yorku. Evo Vam moj<tia Boba v železniškem vozu, mirno kadeč, brez vsake skrbi in brez vinarja v žepu. Datum 28. mar* ca.
»Prosim, gospod, listek.«
»Saj ga imate med Vašimi rampastmi prsti.
Sprevodnik pogleda malo jez* no, malo neverjetno na listek, HPtem na flegmatičnega Boba in pravi:
»Toda to je otročji listek iz San Francisko v New-York in retour — pečaten pred lSitimi leti.«
»Popolnoma prav! Jaz se Čudim Vašemu bistroumu.«
»Ne imejte me za norca!«
»To delo prepuščam Vam!«
»Saj Vi vendar niste otrok.«
Mojster Bob je pljunil preko sprevodnikove rame in ostal mirno sedeč.
»To je res, da nisem otrok, ampak pred 15itimi leti sem bil, In takrat sem potoval iz San Francisko v New*York, sedaj pa hočem nazaj.«
»Gospod to ne gre! Listek ni več veljaven.«
»Ne-e-e? Prosim: tu stoji še prav razločno natisnjeno: Ve* ljavnost listka nedoločena. Prosim tedaj, ukažite zapiskati, spu sfite paro in peljite me v San Francisko nazaj.«
»Tega ne bom storil!«
»Tako-o-o! Je bil listek veljaven ali ne?« »Da, toda takrat za otroka!« »Je morda zadnji termin ve* ljave določen?« »Ne!«
»Je morda kje določeno, da ne smejo otroci rasti in postati starejši?«	• ' »Gotovo da ne!« »Ali right (0*>rait) gospodine, peljite me v San Francisko.« »To ne gre!«
»Gospodine, opozarjam Vas v navzočnosti teh gospodov, da moram biti 1. aprila v San Francisko.« »No in ...«
»In ako nisem tamkaj, ne mo* rem poročiti svoje lepe Lili.« »Pa kaj to mene briga.« »Jaz smatram železniško u-pravo odgovorno za vso škodo, ki bi iz tega nastala, ako ne pridem ob pravem času v San Francisko in ako ne poročim svojo Lili.«
»Meni je to vseeno. Brez veljavnega listka Vas ne pustim v vozu.«	[
»Velja, gospodine. Jaz izstopim. Pokličite postajenačelnika, Gospodje, vi ste moje priče...«
Mojstra Boba načrt se je po= snečil.. Dospel je v New-York, toda 14 dni pozneje in pred sodnijo. Visoka sodnijska gospoda je zrla zamišljeno v otročji Ii* stek. Dognala je, da je bil veljaven, ker je priznala, da listek ni imel določenega termina za retour vožnjo. Dognala je tudi, da ni določeno, da ne smejo otroci rasti in starejši postati. , Vsled tega je izrekla majestozno razsodbo. da je imel mojster Bob pravico peljati se v San Fran* cisk'o.
Evo; sedaj je bil mojster Bob, tam, kjer je hotel biti. Železniška uprava mu namreč ni hotela povrniti nastalo škodo. Rešiti je bilo treba pravnim potom tudi to. Nič lažjega za mojstra Boba. j 1.) Ako bi bil Bob 1. aprila v s San Francisko, bi bil dobil lepo
Lili za svojo ženo. Priča: Liza Sonderson v San - Francisko,
2.)	Gospodična Lili bi mu pri* nesla 50.000 dol. v doto. Priča: Liza Sonderzon, San - Francisko. Zaključek: Škodo te izgube mora plačati železniška uprava.
3.)	Tudi brez tega denarja bi imel on svojo ženo. Prepuščam visoki sodnijski gospodi, da v tem ozira sama označi vrednost ene ženske. Morda cena ne bo tako visoka. Na vsak način pa ima vsaka ženska svojo vrednost, zlasti ako je zgubljena vsled zamude ženina, ali, da se ga sploh ni ob pravem času pre* peljalo. Jaz cenim na 25.000 dolarjev, a se bojim, da me bo ženski svet linčal, ker sem prenizko cenil, in da naposled sploh nobe* ne ženske vsled tega ne dobim.
4.)	Specijelno pa moram pov-darjati za to žensko — mojo Li-1L Sodni dvor naj se na lastne oči prepriča in jo povabi osebno pred sodni dvor. Ona bi bila dobra za vsacega princa, milijo* narja, celo za samega predsednika: ta postava, okrogel život, podolgasta glava, te krasne oči, črne lase... Gospoda moja, ne morem več. Usta se mi s sline zalivajo in oko se mi rosi.
Sami morate sprevideti, da to velja najmanj 25.000 dolarjev.
Jaz ne maram ceniti višje, ker se bojim, da mi železniška upra* va niti splačati ne bi mogla radi tega stavim okroglo najnižjo ceno škode, ki je nastala vsled moje zamude, 100.000 dolarjev.
Sodniki so okameneli. Povesili so svoje obrite glave in se čuditi zmernf ceni mojstra Bo* ba. Nič ni pomagalo. Železniška uprava je morala plačati Bobu odškodnino, ker tako je prisodila postava na sodniji. Mojster Bob je po mojstersko pljunil na tla, se odklonil in odšel. Kam? Morda po svojo Lili? Kaj še! Iskal je drugo, ki bi imela 100 tisoč dolarjev, da bi imel skupno svoto 200.000 dolarjev.
SKRIVALNICA-
Cenjeni obiralci Čuka! Pravijo, da pri tej neznanski dragi* nji niti miši ne naj* dejo v čumnatah potrebnega živeža. Ušle so na vrt repo glodat, kar je ni še gospodar za kisle IU zanje zribal. Dve so so skrie, in ker Čuk nima mačka v ured* ništvu, predlaga svo: jim obiralcem, naj gredo oni miši lovit. Kdor jih ujame, naj jih pošlje v ured ni: štvo dobro zaprte s priloženimi dvemi li* rami in pol, nakar jim Čuk pošlje na dom Bevkove »Ra: bije«, brez sodnijske razsodbe.
m
s viš kku je zdaj po niski, use plaše n kdr k pridj k pridj da« mu p prklinjj d maj strgn šuln, n kdr k je pndilk ugroj d jh boli glava smo d n dilj.
Mrjuta: M vi nviste kku je dobra z dilt.
Žeža: Ben viste ki Mrjuta, ku pride dmu muj sin, mu pos rečn, d ni se porčj k vim d on ju ma rat, n ona tudi.
Lina: Vs prusm rečtemu, k jst bi si tku rada por čila z pust,
Žeža: Bot prskrbi, d mu po« rečm.
Mrjuta: kip vjalo dl Bug dau taku sreču moji hčeri.
Lina: Ben ku pride dmu, reč* temu n žuhtega k čene je nvar* o d ustanmo stric n tetka.
Žeža: A usak mure pridt n naš štmpinj.
Mrjuta: N lgaste prau nč.
Žeža: S, tudi muj mož je res ku, d bi šu h soldatn, smo d bi biu mlat.
Mrjuta: P ki pomge k lita tecj n nč n rečj.
Žeža: Ha, ha p viste kku je reku tist pup tn dol d tudi Čuk ma soje klptanje, p sn si tku mu smjala d mi je prau tribuh boliu, ja moja draga ki sm mu pa tila.
Mrjuta: Ben viste ki žeža, gente zmirt mi, s viste d sn tu« di jst adna klptulja.
Žeža: A s smo use kuni* panj.
Mrjuta: Ben zbugn žeža!
KDO IMA PRAV?
Luka je prišel v mesto, ter u» gledal v neki kavarni avtomat, kamor se vrže dvajsetico nakar prileti ven razglednica.
»Mar mislite, da sem tako neumen,« je dejal, »da bom prej denar dal nego stvar vidim. Figo, robo pokažite potem bom dvajsetico notri vteknil.«
Meščan je ta polu^lasni sa* mogovor čul, ter hotel dati kmetu dober vzgled, s tem, da je pahnil dvajsetico v luknjo.
Razglednica pa ni prišla, ker so baje pošle. »Vraga, to je pa res kmečka past,« se je hudoval meščan.	^
Kmet pa mirno doda: »Krota, kdo se je pa ujel jaz ali ti mestni frak!«
3) pržgat pipo, de buon na malu pofajfov, de buon bulše vidu, zetu k' je šaldo reskopa-na strejha.« Nato je vrgel suk* njo na dimnik in se lotil posla.
Mu ni za število in ne za denar.
Neki nemanič iz mirnega časa, si je v času vojne z verižništvom nakopal neverjetno velik kapital. Njegova so« proga pa je bila vzlic bogastvu brez zob. Novi bogataš jo pelje k zobo= zdravniku, da ji usta popravi. Zdravnik je prišel glasno poračunati: »Rekli smo tedaj, eno zobovnico popolno...,, dvain« trideset zob... pritrjeni s zlatom..!«
Verižnik ga prekine: »Napravite kar okroglo število. Denite jih 40. Naj stane, kar stane«.
$ 4 $
V VLAKU.
Pogovor med potniki je pričel o počasnosti vlakov. Neki potnik je pripovedoval ,dogodek z vJakom in kravo. Nek vlak se je usttavil na odjprti planjavi. Vsi so planili radovedni z vozov in eden njih vpraša sprevodnika, kaj da it o pomeni. Ena krava se je postavila na progo ter so jo morali zapoditi. Vlak je if ' f;i zopet 4) Kuharica pa je morala za- } nadaljeval svojo pot. A čez poL Je se je kuriti štedilnik, da pripravi ko- j vnovič vstavil. Gospod ki je pop/4j vpra-silo.	! šal po vzroku, se je zopet oglasil, če je
Zidar od sv. Ivana in njegova krivda.
1) Čujte Vi zidarski mož, da mi gotovo dovršite «e danes popravek na strehi.
' »Va bejn šjor Luigi! Tu nej nanka ze šrajet. Grjen vele, vele ne strejhuo; ne buo nanka pjet ur, ke buo vse komplenu.«
5) Toda gost dim se je pri-vaiil v kuhinjo in po celem stanovanju, da bi se kmalu zadu« šila.
8) ki so zastavili vse svoje moči, da bi rešili hišo pogubnega ognja in dima.
2) »Manku m al,« pravi zidar. »Forte tuoplu je, buo treba seič kapot in...
6) Drugi stanovalci, pa so pri* čeli bežati vse križem in kra-žem...
7) medtem ko je ljudstvo o-bupno kričalo na ulici in pri« gnalo gasilce...
j 9) Zidar pa jo je mirno odku-! ril po eni lestvi navzdol in gasilec navzgov, ki je staknil pra-vi vzrok izbruha._____
Ma - innta n Lina
Žeža: Dobro jutro Mar juta!
Mar juta: Bugdi!
Žeža: Moja Mrjuta koku mte lipu hči.
Mar juta: Ja moja butra s viste G ma krče og mene, ni si bo z jist al obliku.
Žeža: P kfcu je tu, d mi niste poklicla, k ste šla u Čdt, k bi rada šla tudi jst, mm z nest pe= deset ic n še zdaj jh nisn ne= sla, zmern kedr k je z j t proč zspim.
Lina: Nuna Žeža jst bi rada pršla z nvistu hvra, s glih nims te ubedne pupe, boste vidla kku bo use drgač u hiši n po kambrh.
Žeža: Samo prns n smiš bit tku ponosna s diš d mmo z dilt, s ne d Ti braum, pa smo d boš dilla, moja draga pupca
druga ikrava sedaj na progi. »Ne, odgovori sprevodnik je še vedno ista.« Vsi so se smejali, tudi tisti, ki so poznali ta dovtip, celo neki amerikansiki potniilk, ki je med smehom rekel: »Tudi pri nas v Ameriki imamo pristranske proge, na katerih se kotalijo prave »tartaruge«. Dovolj naj vam bo, da je neki nesrečnež sit življenja čakal na vlak in ko ga je od daleč ugledal se je vrgel na tir. Ko pa je prišel vlak na mesto, so ga našli mrtvega od — lakote.
- SE NE PREGREŠA.
»Jaz sem mu rekel, gospod grof, ka* kor ste mi veleli, da je žganje njegov največji sovražnik.«
»No, in kaj je on odgovoril?«
»On meni, da mora ubogati svoje odgojitelje, ki so mu vedno ubijali v gla= vo — ljubiti svoje sovražnike.«
NI TAKE SILE.
Paglavec: Vi me lahko takoj ni prav pošteno v uh pišete, razumeti!
Gospod: Ti nesramni paglavec, ti tako se drgneš reci, naj te takoj v uh pišem!
Paglavec: No saj ni ravno take sile, pa počakam malo ako danes ne morete, boste pa jutri.

Spomenik brezposelnim.
(Postavila hvaležna vlada.)
Naj je pesnik al' minister, morda tudi mučenik, treba je, da se postavi mu primeren spomenik.
Svet, predragi, v tem oziru je gotovo poštenjak, on plačuje s hvalo, drug je vsak predrag tobak.
Mislila je naša vlada, da zadovolji ljudi, naredila spomenik je, da se Čuk pod njim solzi.
Zdaj ni dela, niti jela, kdor živi, je res junak, poleg tega tudi umetnik, le poskusi žreti zrak.
Če ozdravi naj finance, kaj naj da jim druz'ga Rim kot zahvalo; bi podpore izplačali, ali s čim?
Vsi brezposelni — poglejte, to je zdaj edina stvar, ki jo mora dati vlada
metnikom v dar.
i
zadnjem ženskem z borova« nju.)
Cenjene poslušalke nogavičar-ce. Danes so postale nogovice največji luksus. Njih oena je na« ravnost fantastična. Vzlic temu pa si nabavlja ženski spol v tr« govinah za kosilo slan i k in polento, za svoja bedra, več ali manj suha, pa najdražje nogo« vice. Je ni -modistke, ni šivilje. nI dekle ne kmečkega dekleta, bodisi tudi z umazanimi nogami, da ne bi rada kazala svoje trudne kosti — skoz prozorni paj-čolan...
Znak napredka. Pomisli« mo, da je bil »židan štumf« v XVI. stoletju redka prikazen, In skrajni luksus, ki si ga niti kra« ljice niso privoščile. Dovolj naj vam bo, da se je moral ta luksus takrat uvažati iz Španske, kar pa ni bil navaden špas. Za časa Henrika VIII. niso bile na Angleškem v modi, kakor nogo« vice iz sukna, in Edvard. Vi. je bil neskončno hvaležen, ko mu je nekdo podaril svilene nogovice, a se ni nič skozi videlo. Za časa kraljice Elizabete je njena dama Montague splela par svilenih nogavic, nakar ji je ukaza' la kraljica plesti naprej. Od iste-■fcjgp časa; te^ž^la^švllenaliogo« vica moderna najprej na Angleškem in naposled po dragih državah. Nadalje *vam je znano. Kdo ne pozna tipov egiptovskih nogavic s črtami počez in navz« dgl, prevrtajnih kakor ribničan-rešeto do kolen. Zlati časi. Tudi za časa vojne, ko je imela Oseba 3 dkg. zabele na teden, so se praznile vse trgovine svilenih nogovic po-80 kron par.
Toda cenjene nogovičarce. Avtentične gospe so že pričele .opuščati svilene nogovice, da se .zamorejo vsaj nekoliko razločevati od služkinj, dekel in natakaric,, pa naj si bo Mica ali Jo-hanca. Te gospe dajejo prednost gostim pogovicam iz niti.
Zalibog pa, da tudi to ne drži. Na Francoskem'so pričele opu« ščati tudi to. Najzadnjariznajd-ba "rihaja iz Pariza, ki fe: "brez
• - ;c{ Ta njjgda pač ni za nas ra jiluvejŠe, keS^nano Vam bo
Kadar jeste brez zabele / suh in pa pokvarjen zrak,' bodi to za mast, slanino, pa bo vam obed sladak.
Knjige Soriške Matice se tiskajo. Poverjeniki naj čimpreje naznanijo Emirja naročnikov. Ker se bo tiskalo določno število iztisov, naj se sedaj oglasi, kder hoče imeti knjige. Po cxi£pu tiska ne bo več časa. Le moiitvenikov se bo tiskalo večje število, ker se bodo prodajali v bukvami. S^na v bukvantf pa bo znatno višja. Pošljite torej nabiralne pole kmalu!
^..vsim, da so naše dekle in služkt« nje lx)še brez nogovic na dvorišč, polju in v hlevu. Morda, da, so to posneli od nas, kar pa ni še historično dognano.
Zadnja novost je tedaj, brez nogovic. Na bosi nogi imajo o-bute baržunaste »škarpete« in zvezane okolu noge. Ker pa jih včasih tudi zebe, si obujejo po vrhu še velike kožuhove galoše, ki iih v garderobi s klobiikom in površnikom odlože.
Cenjene nogovličarice! Jaz. kot Čuk na palci med tolikimi Calcami in vejami predlagam k aključku sledeče: V tej grozni' Vročim in fantastični draginji
z vsakdanjo doklado, bi bilo u-mestno uvesti pajkerejo v svrho izdelovanja mrež za nogovice. Vendar pa imam pomislek, ker bi se zamogla marsikaka uma-zanost ali črnoba videti, ako,niso noge dovolj umite, skozi paj« čevino, zlasti če je bila, tedaj bi bilo morda vendar bolj umestno vporabljati dolge »kiklje« in Janezove »šufece«.
j Z
Blizu Vipave, v Gradišču je
kmetom dan na dan zmanjka« lo piščancev. Stvar je pričela biti resna, za katero so se pri« čeli celo orožniki zanimati. To« da tatov niso mogli zasačiti. Kako pa bi jih neki., ko so jih polovili domači fantje sami in odnesli v nek brlo<* ^od Nanos, kjer so imeli pravcato »Feldkuhinjo«, v kateri so ko« koši in piščance pekli na raž« nu, ter tako kurili, da se ie pla« men in dim na daleč raztego« val. Ko so nekega dne končali njih »ohcet« s pečenko, je e« den muhoborec naložil ogrom« no drv na ogenj, pa tekel no orožnike rekoč:
»Glejte, glejte, gospodje, jaz «em staknil, kje so roparji. Tam pod hribom v tistem brlogu, iz katerega se kadi, tam so. Pojdimo na nje«. Vsi so naglo odrinili na mesto. • A zlomka, ko so prišli na lice mesta, si niso upali v temni brlog. Obkolili so jamo, napeli puškine peteline, a dalje si.ni« so upali. Fant pa se je namrd« nil, ter si j^posnrHl puširo.
»Korajžno« jo je pograbil, nataknil na cev prižgano sve« čo in stopil v brlog. Čez nekaj časa pa je prišel iz nje z ža« lostnim poročilom, da so jo ro« parji odkurili. Pa šaman. Smeha v Gradišču in v Vipavi pa toliko, da joj!
AHAv
Gost: »Moj prijatelj je pa tate i •• srpdžnal, da je temu vinu primešana voda.«
Krčmar: »Tedaj mora biti Vaš prijatelj velik poznavalec vina.«
Gost: »Ne — ampak velik sovražnik — vode!«
PROFESORJEVA LOGIKA.
Znanec: »Ponesrečeni Grčar, ki je sinoči umri, je. zapustil šest otrok v starosti: od šest do se-' demnajst let.«
Profesor: »Od šest do sedeitj« najsr let? A to znaša vendar e-najst otrok!«
KOMPETENTEN.
Prvi; »Gospodične prenašajo
mnofo lažje svoje bolečine kakor gospodje.«
Drugi: »Kdo je pa Vam to rekel. Kateri zdravnik?
Prvi: »Noben zdravnik ampak — čevljar!«
VEČNI DRENIK.
V gledališče je šel s svojo so« progo.
Takoj pri drugem dejanju ga vpraša soprogi »Kje imaš pa
daljnogled?« »Daljnogled.....
da, da daljnogled, tega sem v garderobi ostavil!«
Vajste u sebuoto srn se biu ne-pravu h vam u Gorico pa sm biu glih u nedajlo pršu. Nernejst ruobe prodajet so me pa ldje vlajkle u Goriške terjater, tam k' naj tu- jet s puote, pa pajsme po krajnsku jenu po slo-vajnsku. Nu, pa sm rad šu, zetu k' je bla tiid ana frajla z naše Iblane. Kumej sm nuotre pršu sm toku grdu drjegnu ob anga siihca, k' naj tu jet s puote, pa m' je aden djau, de ne smajm sevat, zetu k' je tisti gespud ttl-di aumašter. Pa sm kar lepu po-čase neprej šu do anga kotička kamer so ble ane žjenske. Sm djau, tu vender ne buojo šumo* šterce. Dvaj so ble. Jen vse štirje so ble šumošterce. Sama slovajnska kiinšt je bla vse-pousuot. Kamer sm se obrrau so se prjemale ze ruoke jen po-zdraviale: duober dan gespud šumoster, duober dan gespud šumoster. Jojzes sm mislu sam pr sebi. Buli va/i če bi vsi to šu-moštre pajle; sej se buo šiša podrla ne nas. puotlej ne buom muogo pa še do muoje siihe ruo* be. Nu pa najso vsi pajle,.zetu k' v najso vsi znali. Buoge srote, prou škuoda. Ampek tiste k' najso znale poajt, so znale pa pošliišet. Nu, pa sej tu naj taka kiinst, sej znam tiid jest poslih šet. Ampek tu pa najsm vajdu, de imajo šumoštre toku močnje moke. Koker se je prkazala tista naše frajle z Iblane so toku toukle po ruokah, de bi jem bmale nuhtje proč uodletajle. An
gespud s črno masno suh koker kumara je zečjeu po liifte z ro-kame mahat, puotlej je pa kar zegrmajlu ne žagancah. Jen bel je grmajliu.
An cajst sm posliišou, pa sm se zegvišou, de duobru puojejo, skur§j glih toku koker pr nas u Rijbence naše vsezuane himne. Samu de so ti šumoštre pr usa-ke pajsme vrsk, vrsk spiistle. Jen k' so ldje vidle, die tiste siihe gespud koker kumara, maha po liifte, so snjele klabiike jenu sla-menke pa tiid uoni začjeli mahat. Nankret so vsi nankret po cajlem prostuore mahale.
Jest sm mislu, dfe pomagajo unme ne uodre m J^it, de buojo šumoštre bi po talw pajle, pa najso. Aden je djau de mahajo zetu k' je preveč uroče. Pa rajs je an šumošter k' naj znou pajt, ampek samu pošliišet, toku mahov s slamenkam, de se je biu an parkret toku pttoču po nuse, de je ratau rdeč koker purman. Aden se je ze trajbeh držou, de m' njebi puoču. Jest sem pa glih pod galerijo stau, pa klabiik z glave snjeu. Pa sm se kesou. ze* tu k so tiid ne galeriji mahale s slamenk z rokie ušu, pa duole prehedu mahou, toku, de m' Je slamenk z rokje tušu, pa trok glih m jene ne glavo. Vse se je smejalu jen krohotalu. Pa naj* sin vajdu al mjene al njeme. Toku me je tu ujezilu de najsm tu bi nč več nuotre, pa sm jo kar ven uodkiiru.
PRESLAB PROSTOR.
Sinček čifuta Moserja se je odpeljal po opravku verižništva v inozemstvp. Na kolodvor ga je spremil njegov oče, ter mu naročal zafjnip stvari in ga poučeval, k.a^v'30 se zadrži ter da naj bo vedno oprezen. Poslovil se je od njega z besedami. »Pojdi, sinek moj in Bog naj bo pri tebi in vedno s teboj.«
Sin pa mu odgovori:
»Kaj si bedak, papa! Mar misliš, da se bo Bog peljal z mano v tretjem razredu?«
STRAŠNA GROŽNJA.
Skopulja gospa je imela poročiti svojo hčerko. Nek zadolžen poročnik je že dje časa hodil za njo in prosil skopuljo za hčerino roko.
Nekega jutra pravi ta svoji sosedi:
»Ta poročnik mi je tako zo* pern, da bi se res kmalu odločila postati njegova tašča!«
KROJAČ JE KRIV.
Slavko j£ prišel domov z raztrganimi hlačami.
Mama: »Slavko že zopet imaš raztrgane hlače!«
Slavko: »Kaj'ne mama, pri tem krojaču ne bomo pustih več hlač delati.«
PONOS.
Prijatelja sta re srečala na u-ulici. Eden je bil od nog do glave z blatom onečeden. #
»Fant, kakšen pa si. Beži vendar in očisti se!«
»Pst, molči! Kaj se ti mar meša? Njegova Ekselenca me je pravkar milostno blagovolila s svojim auto »pošpricati.«
ZMIRAJ PRI OBRTU.
»Gospod bankir izvolite ml žrtvovati malo časa in poslu* šajte...«
Bankir naglo: »S kolikimi o-bresti?«
NIKAKOR PRAV.
Iz tramvajskega voza je skočil brkin, ko je bil voz. še v teku. Skočil pa je nazaj, vsled česar se je prav nerodno zavalil in obsedel na tleh. Jezno je pogledal sprevodnika, ki se mu je smejal in pripomnil:
»Naprej ste morali skočiti a ne nazaj!«
Nato brkin: »Ti tepec nakazani, pej češ nemara de bi se anka * nus jenu šuobo rjezbu.«
I DVA LAŽNJIVCA.
Prvi: »Jaz imam strica, ki je tako velik, da ako si umiva no* ge v mrzli vodi, dobi šele čez štirinajst dni nahod.«
D Algi: »Jaz pa imam brata t; icq velikega, da se zmoči deset minut prej ko drugi ljudje, ako dežuje«
PROZA V ZAKONU.
Mož in žena sta bila že nad leto poročena in sita. V njih medenih dneh sta najrajši posedala na klopi v ljudskem vrtu. Nekoč prideta pozno zvečer slučaj* no na vrt in žena pokaže na klop:
»Janko, v tem času se je marsikaj spremenilo.«
»Kako to, jaz vidim, da klop še ravno* tam stoji in enako iz* gleda!« JANEZ Z VELIKO ČRKO.
Kakor na Kranjskem, tako imajo tudi v Ajdovščini poleg Jankov, Ivotov, Žvanov, Johanov Ivanov tudi Janeze z največjo črko. Nek Janez je prišel nedavno v tobakarno, držeč v vsaki roki po eno zamazano liro.
,:>Dajte mi za eno liro športov in za eno liro nacijonalov.«
Tobakarnar se mu nasmehne in vpraša:
»Za katero liro hočeš športov in za katero nacijonalov?«
Janez je prešel s tem vprašanjem v. zadrego, ter se močno popraskal za ušesi, vedno držeč v vsaki roki po eno liro. Na-ooslcd pa pravi:
»Tega mi pa niso povedali, Počakajte, da grem vprašat!«
SLUČAJ V CERKVI.
V naši cerkvici je br^l svojo prvo mašo moj brat Karol. Ljudi je bila polna cerkev. Moj naj* §tarejši brat je orglal na koru in najmajši je pel v zboru. Neki e-leganten gospod se mi približa in me vpraša:
»Oprostite, kdo je ta, ki ima novo mašo?«
»Neki Zlobec, gospod.« mu odgovorim.
Čez par- minut me ponovno vpraša:	>.
»Oprostite, gospod, kdo- je oni ki tako lepo svira na orglah?«
»Nek! Zlobec, gospod, brat novomašnika.
Molk.
»Boste rekli, da sem radove* den gospod, a povejte mi kdo«je ta, ki ima tako lep tenor v zboru?«
»Neki Zlobec, gospod, brat novomašnika.«
Tujec me je srpo pogledal In zarjul nad menoj:
»Oprostite gospod, kdo ste, ki si upate norčevati se z menoj?«
»Neki Zlobec,' gospod, brat novomašnika.«
Pravijo, da gosp. Srečko Kumar je na nedeljskem koncertu v »Trgov* skem Domu« ugajal vsled tega, ker se je ostrigel. Če bi še frak pristrigel bi še bolj ugajal. Pri lanskem kon» certu je »flofotalo« spredaj in zadaj, letos Sarrfo zadaj. V prihodnje naj še zadaj odpade.
Pravijo, da je gosp. Srečko Kumar s svojim pevskim zborom očaral mno* žico, ki se je zbrala v nedeljo zve* čer v »Trg. Domu«. Da, to je res zbor, ki mu ga ni para, koder bivajo Slovenci. Čuk kliče: Slava zboru! gosp. Srečkotu pa: Le tako naprej!
Pravijo, da je v Čadrgu klepetulja, ki ima tako dolg jezik, da je čas, da si ga malo izpuli. Konec naj pošlje Čuku. *
Pravijo, da bodo v Ligu prenovili vse ulice, zato, naj omenim samo tri glavne, katere so popotnikom najbolj potrebne in sicer: 1. Via delle tra> fike. 2. Korso Stefanat. 3. Judovski get. Za druge boste izvedeli kasneje.
Pravijo, da se bo vršila v Matenji* vasi razprodaja deklet, kdor jih želi kupiti, naj pride dne 33. junija; bodo jako dober kup.
Pravijo, da nekatera dekleta v Grabiščah nimajo več toliko denarja, da bi kupile šerpe, zato si naprav* ljajo klobuke iz starih svilnatih rut.
Pravijo, da v Matenjivasi ne bodo zidali Narodnega doma, ker so vse. deske razpokale radi prevelike spo* mladanske vročine.
Pravijo, da so ustanovili na Svi* nah »žlajfarsko društvo Kiskuk.« Pri* ča dejstvo, da so nekateri člani brus sili prvo nedeljo meseca julija v Su» Židu in sicer po noči. Rezijanski »žlajfarji« so v veliki skrbi radi kon* kurence.
Pravijo Tolminci, da je Čuk goto* vo šel k birmi, ali pa je bil komu za botra, da ga ni toliko časa v Tolmin. Pospeši korake, Čuk!
Pravijo, da bi šempolajska dekleta rade klobuk nosile, pa se boje, da bi prišel dan, ko bi moral klobuk v stran in jerbas na glavo.
Pravijo podraški fantje, da je pri njih dovolj deklet. Sklenili so jih raz* staviti 17. julija na semenj. Seveda pa samo šepaste in tiste, ki križem gledajo. Druge ostanejo doma v škatljicah.
Pravijo, da bo prišel Čuk pojn po družino Iras v Ajdovščino, zato ker hodi pojn po vino, pojn po uoduo u peč, pojn po zrak s kolesotn v Poj* kraj itd.
Pravijo, da bi se neko podleskov* sko dekle rado poročilo, pa je malo upanja, fantje se boje priti blizu, ker jim vse cike pobere. Sedaj pa je /.a trdno sklenila, rajši vse čike pustiti in fanta dobiti...
Pravijo kobdiljska dekleta, da jim ni nič žal, če hodijo fantje v Ponikve. One se medtem kratkočasijo bolj, kakor v njih družbi.
Pravijo, da so imeli koi \jjski fan* tje osla. Sedaj ga pa ni kt.ygaič več slišati. Zato hodijo dekleta ivi most, d^ bi videle, v katero smer se bodo obrnili- iskati izgubljenega tovariša.
Pravijo, da v Lomu pravijo, da Čuk ni čuk, ampak je tisti čuk, ki je v Čuku pravil, da smo prišle lomska dekleta z veselice iz Kala v spremstvu Čuka in njegove zabave šele-v jutra* njih urah domov. Ta je res čuk in obrekljivec in lažnjivec, ker v resnici smo bile isti dan že ob 9. uri zvečer doma.
Pravijo, da so nekateri agilni ko* bariški dopisniki Čuka dobili »trema* jolo«; zato se prosi Čuka, da bi po* slal. vsakemu 25 gr »bramure« ali pa Klmantnih kapljip.	I
t
Tolminski župan v Rimu.
Presrečna res vas je tolminska, slavnega ima župana, na Dunaju znanost študira, pretežko za dva modrijana.
Toda ni srečna Tolminska, vsled tega ostala brez glave, še ima možaspodžupana, ki vselej je pameti prave .
Res težko, res bridko je mesto, a vendar je tudi v veselje, drugače ne imel bi povoda, da v Rim zdaj »zastonj« se po=
pelje.
So prišli bli k njemu fašisti, iz prijaznosti to so storili; kot jančka po celem ga Rimu v deputaeiji s sabo vodili.
Vendar kljub sreči veliki se enkrat pošteno je zgubil, v hodnike ministrove hiše se bil le preveč je zaljubil.
Uspehi so baje veliki, da tajnik po mizi vam bije, in trga papirje v togoti, in nad poštenjaki vpije,
Nazadnje podi jih iz hiše, in kakor k nam nekaj se čuje, bo tajnik postal za župana če dalje pesti se in hruje.
Potem šele srečen Tolmin bo, iz duše olajšan zavzdihne, ne najde vam druge besede kot: »Tajnik v resnici ga pi*
hne!«
Zavarovana hiša
Moj stric je bil velik pijanček. No saj je pred letom že umrl, ra? di tega smem sedaj povedati to sličico iz njegovega pijanega življenja. Na morostu pri Ljubljani je imel hišico. S svojo staro ženico sta bila popolnoma sama. Nekoč je pogorela sosedu hiša, hle1- y lrozolc. Ker pa je bil zavr qui, je prejel od zavarovalni ^"tepo svoto denarja, tako, da si je še lepše posestvo se? zidal. To pa je mojo staro ujno tako polakomnilo, da je noč in dan silila strica, naj tudi on v Ljubljani hišo zavaruje. Stric se je nekaj časa upiral a naposled vendar odnehal. Nekega lepega jutra se je v resnici napotil v mesto, na zavarovalni urad. Tam so mu dali najprej nekak prošpekt na lepo slikanem papirju. Nesel ga je domu ter poka? zal pod nos svoji ženi, ki pa ni znala čitati, kakor tudi on ne.
»Pa kolk boma mogel plača-vat,« je vprašala starka.
»I kolk, na usacga pu leta pu petdeset goldinarju.«
In tako je bilo. Starka mu je dajala na vsacih 6 mesecev 50 goldinarjev, in stric je šel z njimi v Ljubljano. Ob taki priliki je t navadno prišel dokaj »skoraj ] žen« in »fajhten« domov. Potekla so tri leta. Nato pa se je pripetil slučaj, da sta se znašla ne^ kega jutra bosa v sami srajci na dvorišču, ker njiju poslopje je gorelo.
»Moj boh, poglej no, kako gori, še kamen na kamne ne bo ostau,« je tarnala stara. . Stric pa je bil tako obupan ter na vse pretege rjul.
»Ti pošast goreča ti, zdej sm pa na stara leta kar nankat berač pbstou. Orka fiks kako j' to žalosten. Stara kam va šla zdej? pa še gvanta. nimava. De b' saj tistga bla rešila.«
»Kua nek tku krčiš in zijaš starina okremžana. Sej nam nč hudgra. Še bi gsposk boma zdej.«
»Ti kanalja ti, bi gsposk bo? ina? No uš že vidla; še črnega kruha nauš mela. Suha šota z marosta uš žrla čef uš tla.«
»Pe na dam, al ,se t' sajna al kua. Kaj nisma zavarvan za vse vkep. Pa magar če še kamen zgQri, ma že druzga kpil, sej ma dost dnarja dubl.«
»Kua ma dubl, na figa pasja uš dobila.«
»J koko j' to, sej s piaou vsak let stu guldinarju.«
»Šmorn sm plaču. Tist dnar sm jest usaka rajža zapiu. Kua pa jest zastopem na prospekte. Sej ne znam brat, koker ti ne!«
»O Buh se me smil,« je zarjo-vela starka, »in jest sm bla še tko neumna ,de sm žeplenko u seno uteknila...«
Pravijo.
Pravijo, da v Kobaridu popijejo
največ opojnih pijač v Beneški Jelki. V kratkem bodemo imeli tekmo, ka* teri popije več litrov vina, ne da bi bil pijan. Sicer imamo tu nekaj mas tadorjev, ki mislijo, da bodo odnesli prvenstvo. Kljub temu se vabijo tudi drugi vinopivci. Tekma ima strogo naroden značaj!
Pravijo, da so Volčjegra^ci zelo žalsotni, ker ne bo vozil eroplan iz Komna — v Volčjigrad.
Pravijo- da v Svetem zopet komaj čakajo fantje posebno pa punce, da se zopet ustanovi ples z godbo v Svetem.
Pravijo, da so ljudje v Komnu zelo podjetni, ker imajo kar tri mline. Mlin na elektriko, mlin na paro in kmalu še mlin na burjo. Ne vemo ali v Komnu res toliko žita pridelajo, da kar trije mlini meljejo.
Pravijo, da v (Komnu) komenci ne kupijo areoplana, kan. baje nc mo> rejo dobiti šoferja ali pa areoplana ne.
Pravijo, da se fantje v Reneah zelo hitijo zbirati za sv. Mohorja pleš, zato ker imajo tako polne listnice denarja, da jim že sam ven skače!
Pravijo, da nekateri fantovski kvartet v Renčah na trgu poje že pre» cej dobro, in da.se dekletom najbolj dopade tista pesem: Mamca vi ste kris vi ker ste me preveč pustili.
Pravijo, da so nekateri fantje iz Klanske fare na dan sv. Petra plesali brez plačat. Čuk jih je videl a za sei-daj molči.
Pravijo, da je nekaterim Bergojskim dekletom Ocizla najbolj priljubljen kraj zato se kar trgajo za Ocizke fante.
Pravijo, da je bil Ribničan tako o* šaben na koncertu, da ni hotel niti »pipe« iz ust spustiti. To pa najbrž zato, ker je njegova »lanemanka tko l'pu pela, da so si poslušalci vse roke polomili vsled ploskanja. Nekaterim so se celo sline cedile.
Pravijo, da je narodna godba iz Herpelj na narodni veselici v Klancu, na dan sv. Petra, igrala samo sedemo najstkrat »giovenezo«. In to radi tega, da bo prireditev boli aaroHnaI
PiavtjO, Tfa" 7c nametan sv. Petra v Klancu neka žena. rSti dveh otrok, prosila po nekaterih boljših hišah, Obeljenega »kruhca« in »potic« samo da bodo bolj postreženi »mOzikans t je!« Čuk je vse to videl, in zna tudi za vse tiste hiše, koder se je prosilo. Pa za sedaj molči.
Pravijo, da so »sardele« pri bar* kovljanski luki proglasile »ščopero« zato ker jih mlada kri zmeraj plaši.
Pravijo, da urednik »Goriške Stra» že« je na praznik sv. Petra in Pavla v Gorici na Travniku tombolo dobil.
Čuk v!Šempetru pri Gorici.
Po dolgem času je »Čuk« pokukal tudi v Šempeter, kjer je izvedel mno: go novic. V nedeljo dne -i. juntja t. 1. so občinski svetovalci merili trg pred cerkvijo, kako bi' bolj skrivili ceste, tla bi bilo več ovinkov. Ker jim je pa »Brum« grozil s »petardami«, so končno sklenili, da postavijo radi lepšega na trg pred cerkvijo leseno barako (kovačijo).
Čez par dni za tem pa so kraljeve oblasti občinski svet razpustile in po» stavile mesto istega izrednega komi* sarja. Šempeterci so mnenja, da je bil občinski svet razpuščen ravno, ras di kovačije. Sedaj pa, ko imajo kras ljevi komisarijat v vasi, je upati, da pride na trg pred cerkvijo dolgo za» željeni občinski dom, kateri bo na splošno željo vaščanov nosil napis »II cuore di S. Pietro«. To bo ena naj» večjih in najlepših stavb v vasi. Po« vabljeni so že inženirji in stavbeniki da predložijS načrte po najnovejšem zistemu.
Širite „Čuka".
Pravijo, da barkovljanske devojke, kadar so pri maši ostanejo zunaj pri vratih, ne radi zraka, ampak da vi« dijo »kavalirje« ki gredo mimo.
Pravijo, da v Selu ni bil prvega ju* lija posebno vroč dan. A kljub te* mu si je neko dekle privoščilo mrzlo kopelj, in sicer s kolesom. Za enkrat je zadostovala plesna obleka. Mimo leteči Čuk je to videl in ne more molčati.
Pravijo, da v Vrhpolju se nahaja eno dekle, ki ima previsoko okno, ter fantje morajo imeti trame da pridejo do okna, sedaj pa prosijo, da bi na* pravili nekaj lestvic bolj visokih, da ne bi trgali oblek po tramah.
EKZISTENCA.
Zelo so resni časi: vsem hudo se godi, vsak bajtar vam na vasi o krizah govori. Sef Savič iz Belgrada, da reši domovino, tovarne že preklada iz Kranja v jugotvino. In tudi tobakarno... »Holt! Te pa že ne boš! Za kontrabant nevarno si se razvnel ti mož.« So tihotapci zbrali ponoči se na Mir ju in tamkaj zborovali za boj proti hudirju. Ko drugi dan v Ljubljani Prrtckcijo« so dali, so tihotapci zbrani v gledališče prihlačali. »Aha! Zdaj te poznatno. Ne boš ušel nocoj, •zastražili smo dramo. Račun naredi svoj!« Savo Savič pač ne ve, da so mu ure štete. Po predstavi v »Zvezdo« gre, brez brk in brez kotlete. A kontrabandar straži in dolgo se mu zdi. »Le ven se mi prikaži! brkač belgrajski ti.« Če ni spuhtel, še danes je kontrabandar tam. Morda ravno vaš Janez; ne bom prisegal vam.
Rezijanec.
Narodna knjigarna
v GORICI, ulica Cardaccž 7.
Knjige Narodne knjigarne Goriška se prodajajo v sledečih krajih, katere toplo priporočamo: Bovec: IZIDOR OSTAN, veletrgovec. Kobarid: FRANC STRES, veletrgovec. Tolmin. IVAN S1MEIČ,, trgovec.
DORDOLO in BIASUTTI, knjigarna in papir- Rj niča poleg pošte.	k;
Kanal: ŠTEFAN RAVNIK, trgovec.	fjJ
Cirkno: JENEJ STRAVS, trgovec in župan.	J
Idrija: VAL. LAPAJNE, veletrgovina.	|j
„ C1NIBURK, trgovina in knjigoveznica. Ajdovščina: IVO KOBAL, papirnica in knjigarna. !5j Vipava; MARIJA FERJANČIČ, veletrgovina. '	J
Trnovo (pri Bistrici): J. BRINŠEK, trgovina.	^
J!
Dopisi
DOPIS IZ ŠEMPETRA. _ V nedeljo 1. julija smo imeli Šempeterci izredni umetniški u-žitek. Zbor obstoječ iz samih starih Šempeterskih gam-gam-sov, je zapel podoknico.
1.	T - T = Točka programa: Hrepenenje po rižotu.
2.	T = T - Točka programa: Mi smo mi, mi Smo mi šempe-terski škrokoni.
Prva pesem je bila izborno peta. Hrepenenje po rižotu je bilo imenitno izraženo v debelih slinah, ki so se nabirale v ustih vsem sodelujočim, posebno tenoristu. Kapelniku zbora so lezle že po bradi. Pri drrugi pesmi so prišli do veljave tudi ostali glasovi, posebno basisti, ki so ob misli na litre, ki jih čakajo tako zatulili, da so začeli vsi osli po vasi nemirno skakati in riga« ti, ko so zaslišali tako nevarne konkurente.
Slavnost se je končala z vzklikom: »V nedeljo vsi v Dorn-berg, plača vse On, 2ivjo
»škrok«.
IZ BOLOGNE.
Posrebana je čista — juha v njej kot priboljšek in — prikuha se kopala je, tolsta — muha ki imela je le bedra — suha. Ta ohcet je za kak'ga — požeruha,
a nas, gladu s'je, — primaruha prijela pasja že, — naduha. Ušesom kakega — lenuha, ki v jutro, s'ga drži še, — rjuha, pojo jim »sveglio«, s pasom od — tre*
buha
za pesem to, potreba ni — posluha, pomaga tud' nobena ne — potuha. Najzadnje še, če kdo le kaj — za*
bruha,
ga čakax »šala« vode, hlebec — kruha; ne grem naprej, m' je roka že postala
— gluha,
imel' b' me tud', za kak'ga — pre*
kucuha.
Pozdrav od nas, ki leze nam čez —
uha
lep piskar iz konjskega — kožuha.
Franc Pertot, Nabrežina; Nikolaj Marc, Budanje pri Vipavi; Panič Fer* dinand, Postojna; žužek Alojz, Juriš* če na Krasu; Žigon Albin, Garčere* vec pri Planini; Premru Anton, Nemška vas pri Šempetru; Lapanja Ludvik, Stopnik pri Tolminu; Ma* imSek \ndrej, Bukovje'pri Postojni; "Mihalič Ivan, Draga pri Trstu; Pečar Franc, Prešnica pri Kozini; Tratnik Ferdinand, Idrija; Prašnikar Franc, Dekani pri Trstu; Caharija Leopold, Nabrežina; Erjavec Peter, Vojsko pri Idriji; Miklauc Anton, Obrov pri, Podgradu.
Razglas.
ZARAKOVEC. Je pri nas vasica majhna, ki šteje komaj dvajset duš, a ko prišteješ še od srajc jih že lep račun je »pri moj kuš«.
Ta kraj je pač Zarakovec, se »Čuku« dobro znan, ko pride včasih tjakaj v vas takoj je ves obdan.
Predragi čuk ti moj ne zameri mi nocoj, če te malo obiščem • v tvojem skrivališču.
So dekleta vse preplašene od kar ti hodiš k nam najrajši b'te uničile in vrgle tja v stran.
Čuk ni res tako hudoben kot dekleta mislijo le k'tera se njemu zameri ji nič dobrega ne bo.
Če drži se preveč ošabno ukljuje jo vso, dokler mu ne obljubi, da ponižno dekle bo.
Čuku se zameri kdor šalei ne pozna, kdor njemu kaj upomore le tega rad ima.
Dekleta obljubile že davno to le so gorje teb' tvojmu klunu gorje ti bo gorje.
Zato dobro poslušajte kaj čuk nam govori, kdor njegov bo prijatelj marsikaj še preživi.
ORICINAL »ŠNOFARJEV.«
Stara žena je ležala na smrtni po« stelfi in ni mogla več govoriti, zato je stami zahtevala nečesa.
Ženski, ki sta bili pri njej, sta ji zno« sili skupaj vse mogoče; najprvo križ, po« tem svečo, nazadnje žegnano vodo, a • tarke le nista mogli zadovoljiti. Veno« mer je kazala, da želi- še nečesa. Po dob gem brezuspešnem premišljevanju domisli ena izmed strežnic: »Meni ver« jem, da hoče »šnofovca.« Prinesli sta ji škatljico. Žena je vzela eno »prežo«, jo dela v nos in umrla.
Razlika med moškim in žensko: Mo-
ški hoče vse. kar more dobiti: če vse, kar ne more dobiti.
ženska ho-'
Človek, ki je imel na tem svetu tri žene, je lahko prepričan, da bo na onem svetu dosegel večni mir in pokoj. Tak človek mora vendar imeti enkrat mir in pokoj.
2ENITNA PONUDBA.
Mladenka, angleške polnokrvne pasme, temno-črnib las, (kateri iso sitali pri domačemu frizerju L. 30.—; lepih zob, še niti leto starih kupljenih pri najisloivi-tejšem kitajskem Konjedereu: vitke rasti kot štor; lepo oblikovanih nog-, koit »tram«; graaijo^ih nožic, primerne za čevlje št. 45; in rutina še drugih enakih posebnosti, si žali znanja v svrho ženiitve s kakim okroglim, sodčku podobnim mo-žičkom.
Cenjeni oslički, katerim vse te lastnosti nežneiga spola ugajajo, naj se obrnejo na naslov »Črnolaska Mačnozob, Gikotova ulica št. 00, pošitno ležeče Sor vodnje.
ŽLOBNO.
Dijak (profesorju, ki govori o možganih) : »Koliko časa se pa lahko živi brez možgan?«
P r f e s o r: »Kflpaor je. Na pr.: Koliko let imate vi?«
NA SHODU.
Pred kratkim sem bil na nekem shodu, kjer so zlasti mladeniči hudo za« bavljali proti vladi rekoč, da Italija gre v enomer rakovo pot, da ni redu, ne jela ne dela ter, da je treba korenite re« formacije. Nek postaran človek vstane ter prosi za besedo:
»Cenjeni! Ako so ne motim, Vi za* htevate en svet kjer morajo biti vsi po« stavno dobri; kjer je vsim zagotovljen vsakdanji živež in oblačilo, brez vsake skrbi; kjer ne ekzfctira denar; kjer se vse izvršuje v najstrožjem redu, brez najmanjše zapreke in brez boja napram konkurenci. Je tako?«
Zborovalci navdušeno enoglasno:
»Prav natančno tako!«	^
»No tedaj; jaz prihajam z enacega kraja.«
»Res!? Kje je, da moremo tudi mi tja?«
»Ta kraj se imenuje — kaznilnica.«
VID
MEHKO MESO.
Gost v krčmi se je mučil z vilicami in nožem nad koma« dom mesa, a ga ni mogel raz* rezati.
»Natakar, prinesite mi za ,Božjo voljo en nož!«
»Pa saj ga imate!«
»Da, toda zapičil se mi je v to tvarino in ga ne morem ven izvleči!«
_9
ZADNJA SKRIVALNICA.
Precej dotipno nam nekate= ri čitatelji pošiljajo rešitev skrivalnice. Tu je n. pr. en dobeseden dopis neke deklice s Krasa:
»Cenjeni Čuk na polci!
Nimajh druzega moža, zato sem si ga poiskala v tvoji skris valnici, dokler ga nisem dobi; la in zdaj ga imaš tukaj dragi Čuk. Pozdravljam tudi tebe Čuk.
Sledi podpis.
Prav so rešili sledeči citate* lji in čitateljice:
Lapanja Ema, Sežana; Ivan* ka Kerševan, Gradišče; Anton in Franc Kerševan z Gradišča; Kristijan 2igon, Renče; Jelka, Števerjan; Marušič Franc, Go* rica; Josip Germek, Trst; Ak bert Ravbar, Komen; Alojzij Šuligoj, Trst; Vekoslav Sva* gelj, Štanjel; Viktor Oblak, Sp. Idrija; Bralno društvo v Zagorju; Anton Kovač, Knes žak; Leop. Pelicon, Miren; Zorka Obleščak, Volče; Širca Alojzij, Prosek; Gisela Čer« kvenič, Skedenj; Ivan Smilo* vič, Greta; Malči Milic, Pro* sek; Angela Gregorčič, Opči* na; Ditrich Bogdan« Postojna; Emil Renčelj, Žigoni; Lucija Španger, Prosek; Milan Krše* van, Gradišče; Teodor Drole, Hudaiužna; Valič Angela, Sv. Ivan Trst.
LISTNICA.
Lom. Preslabo pisano. Čuk se sicer preveč poti, ko bere in tako napenja oči. da je še nevarnost, da jih ne iz* gubi. — Sveto. Stvar je preosebna in premalenkostna, da bi šla v list, ker jo je z veseljem uredniški koš po» bral. — Medvedjebrdo. V ti obliki ne moremo priobčiti. Pa drugič. — Sp. Idrija. Pismo je prekratko in pre» težko umljivo, zdi se tudi, da ni po> polnoma originalno. — 11. Bisfrica. Preosebno. Za danes ni mogoče. — Pevma. Preosebno. Danes ne — pri> hodnjič tudi ne. Kar koš dobi, ne da več nazaj. — Ubelj. Prežaljivo, zato je v koš zletelo. — Sv. Peter pri Go* rici. Drugi del preoseben! Drežnica: Ali ste se v Afriki učili slovenski je*
zik? Renče: Vaše klobase so za g6s stilne, a ne za Čuka. — E. L. Lonjer: Mar mislite, da je uredniška tajnost volilna reforma? Morda ste preblizu sv. Ivana! — Sv. Križ: Koliko kqkoši je capljalo v V^ši pošiljki. Velik koš! Renče: Čemu nam pošiljate toliko soli, ko je imamo vendar polne trafike v Gorici. Če ne boste molčali, boste Vi plesali namesto Čuka! Tolmin: Mi> ca mec, mec, za enkrat bo neč! — Vipava: Je zamanj, da hočete Čuka v Čuka staviti. . Saj vendar, ne more vanj. — Postojna: Isto, pa brez zame* re. — Sežana: Ni bilo za v koš, ker bi smrdel; zato na gnoj. — Trst ■— Boc> cacio: Prepozno prejeli. — Landol: Čudno, do sedaj še ni imel Čuk dik» tatorja.
Dva podjetna mladeniča, želita znanja z gospodičnama ali vdovama brez otrok v svr-ho poznejše ženitve, koje bi bile pripravljene ju z dena* rjem podpreti ob priliki upe-stavitve nove industrije. — Resne ponudbe s sliko, katera se na zahtevo vrne pod »Iriondo« in »moro« na upravo lista.
FOTOGRAF JORDAN OBLAK Gorica, ulica XXIV Magio 16
(prej Tre Re) 1 priporoča svoj fotografični, u-
metniiški atelje. Na željo pride slikat tudi na dom. Povečuje in zmanjšuje vsakovrstne fotografije. Izvršuje fotogafije za potne legitimacija v temi url.
ugodne*	Vino pr?5ii\o.
Gostilničarjem!
Zadruge v Dobravljah, v Dornbergu, v Selu in Hranilnica ter Posojilnica v Rihembergu, ki so se združile v Vinarsko zvezo, se priporočajo gostilničarjem in vsem cenjenim odjemalcem za blagohotna naročila domačih vin v lastnih kleteh in v skupni kleti, \» Gorici, Via Mameli št. 8.
Razprodaja vina v skupni kleti v Gorici se prične s 1. junijem 1923. Razprodaja se od 56. litrov naprej v vsaki >mncižim in po zelo ugodnih cenah.
Vino pristno.
Cene ugodna,
Milile domači in \mmM izdeifci
NAJNOVEJŠI VZORCI.
STALNO DOHAJANJE.
i \m\\
se proda !&?8©tera© k©§©
»Excelsior» s «Sydicar> »v prav dobrejn stanu. Qepa ugodna. Več se izve v Gorici*,"" Via C. Favetti št. 7.
Restavracija Central
v Gorici, Corso Gius. Verdi 32. Zbirališče meščanov in deže-lanov.
Za obilen obisk se priporoča JOSIPINA PODGORNIK, restavraterka.
O. BERKT,
Gorica, Piazza della Vittoria (na Travniku) štev 21. Tefcfon štev. 66.
, Poročne in jedilne sobe, pohištvo, železni in medtJii posteljnjaki, 00 mare in ograje za predsobe; sprejemnice, garniture »Club« in navadne, mobilije za urade v amerikanskem slogu in navadne, stolice in naslonjači v veliki izberi, mizice, popolne pisarne, vozički za otroke, divani, žim» niče, vzmeti (šušte) itd.
, Popolna oprema restavracij, uradov in zavodov. POSEBNI POPUSTI ZA PREPRODAJALCE.
Sprejemajo se vsakovrstna naročila za pohištvo in zagotavlja točno in prvovrstno napravljeno blago.

GORICA
Uia Carducd 7 y
pr.
S i II i 16 gorica
Uia Carducci 7
osja, nadplsti, podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine.; :: Vrvi, biči, bičevniki, masti, ličila, barvila. ISgT Sveče, vesek, kadila.
Kupuje čebelni vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PJRELU na debelo.
^^ Podružnica v Solkaziu.

Podružnica
in v to spadajoča dela po zmcr* nih cenah se priporoča Kristjan Trampus v Gorici, via Tomsig štev. 22 (blizu živinskega trga.)
■: Si. občinstvu uljudno naznanjam da se je zopet otvorila :-bivša gostilna
MIHA MU L TU, Via S. Chiara št. 15
ToJim pristna briškalvina ter izvrstni kraški teran. Izbama kuhanisko postežba z gorkimi in mrzlimi jedili vsaki čas. - Na razpolago je tudi hlev za konje.	=====
Za obilen obisk se priporoča lastnik	Ivan Butkovič.
Frane Prinzig - Gorica
na Kater«ijrjevem trg*i št. 2.
Prevažanje z avtomobili, izdelki iz cementa, iz umetnega kamenja, izrezani kipi itd. Zaloga cementa In krede.
Cene brez konkurence.
v Gorici, Gorso Verdi „Trpv$ki Dom"
Telef. St. 50.
Brzojavni naslov: LJUBLJANSKA BANKA
Delniška glavnica S H S kron	Rezerva S H S kron
SO arailiijojiov	©4 milijondv
Centrala: EJUBEJAMA
Dnilviiinifn » Brežice, Kranj, Metkovič, Celje Maribor, Novi Sad, rOOlitfZmCc . Ptuj, Sarajavo, Split, Trst.
ffHpfS&flieo v'°9e na knjižice do 4'/»% Na daljšo odpoved vezar.e UillCJS-lijC vloge po dogovoru.
Nakazila in plačila v jugoslavijo in inozemstvo sploh.
Nakup ir& prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Isbvršua je : vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše.
Uradne ure za občinstvo 8 */2 do 12 in od 3 do 5. Ob sobotah pop., ob nedel]ab in praznikih se ne uraduje.
Zaloga piva „ADRIA"
Priznano najboljše pivo v Julijski Benečiji. Zaloga
v Gorici, Via Silvio Pefico št. 10.
Za obilna naročila od strani gosp. gostilničarjev se priporoča	Franc Bersellinii
zalogatelj.
Zapomnite si:
Fotograf JEMKIC
ima svoje odlikovano podjetje v Vrtni ulici (Corso Verdi) št. 3© v vilici na dvorišču.......