KRATEK NAVDD o ADNIH DREV i; Fr. KURALT V GORICI. / (S podobami) 104617 Založil pisatelj, tisk. Seitz v Gorici. 1876 . I. Cepljenje dreves. ] olgo deževno vreme zadrževalo je kmetovalce, Ida so le posamezno pa slučajno mogli nekoliko pogovarjati se z gosp. učiteljem o napredku kmetijstva, težko pa jim je bilo dobiti priliko 'podati se z gosp. učiteljem na njegovo neko¬ liko oddaljeno posestvo. Prišlo je lepši vreme, župan zbere po poldanski službi božji svoje sosede, ter se poda ž njimi na učiteljski vrt.' Našli so gosp. učitelja, ko je ravno drevesca ogledoval. Brez posebnega pozdravljanja oglasi se hitro marljivi sosed Jože, občudovaje veliko majh¬ nih drevesc, še bolj pa množino sadja, ki ga bode učitelj od toliko drevesc dobil. Oče župan popraša g. učitelja, kak¬ šnega plemena je to in uno drevesce. Učitelj. Oče župan, tega Vam žalibog danes še ne morem povedati, kajti vsa drevesca so še divjaki, in še le potem, ko bodo požlahtnena ali cepljena, rodila nam bodo dobro in žlahtno sadje. Jurče. Gospod, če pa iz žlahtega sadja vsadim peško, potem bo gotovo iz nje zrastlo tudi drevesce, ki nam bode žlahtno sadje rodilo. d ^ čitelj. Nikakor ne. Naj si bodo peške še tako žlaht¬ nega plemena, drevesce, ki izraste iz te peške, vendar ne obdrži teh lastnosti, kakor jih je imel sad, iz katerega je bila peška, ampak več ali manj postane bolj slabo, ono tako rekoč zdivja, zatoraj ga tudi po¬ tem imenujemo divjak. \ sak divjak se mora tedaj zopet ali s cepiči, ali s popkom, drugih žlahtnih dre¬ ves precepiti, ali požlahtniti, ako hočemo dobiti po¬ polnoma žlahten sad. In tako bodem tudi jaz ta drevesca požlahtnil, ne¬ koliko zdaj v poletnem času, nekoliko pa čez zimo in prihodnjo spomlad. J u r č e. Kako je to mogoče, da boste cepili po leti drevesca ? Mi jih cepimo le spomlad. Učitelj. Jaz cepim drevesca na več načinov in vsaki način cepljenja ima svoj čas, tako, da imamo cepljenje v poletnem času, cepljenje jesensko, zimsko in spom¬ ladansko. Župan. Prosimo vas, povejte nam kaj več o tem cepljenju in pokažite nam, to nam bo veliko koristilo. Mi ne poznamo druzega cepljenja, kakor le cepljenje v sklad. Gotovo vpotrebite vi drugo cepljenje, ker imate tako lepa drevesca in tudi pravite, da se vam vsak cepič prime, a pri meni se mi jih toliko posuši, ali je temu cepljenje vzrok? Učitelj. Razložiti vam hočem vse cepljenje, ali popred vam moram pokazati tudi orodje in druga sredstva, katera so za dobro cepljenje neobhodno potrebna, ako hočemo, da cepimo z dobrim vspehom, in te Priprave za cepljenje so: 1. ojster nož. Kakor ima vsak zdravnik le ojstro pripravo, ako bolniku reže kožo ali meso, da to delo kolikor mogoče hitro in gladko zvrši, da se rana potem boljši in lahkeje celi, tako mora imeti tudi vsak sad- jerejec zelo ojstro orodje, kadar pripravlja divjake in cepiče za cepljenje Čim gladkeja je rana in prerez divjaka in cepiča, tem boljši in gotovejši je vspeh cep¬ ljenja. Negladko odrezan divjak in cepič se ne moreta dobro drug na druzega položiti, spojita se le slabo, 5 ali še popolnoma nič, zarast njih je nepopolna in vse cepljenje je slabo. Tukaj vidite moj nož, kako je ojster, in ravno to veliko pripomore, da se moje ce¬ pljenje tako dobro sponaša. Moj nož, kakor, vidite ima na koncu tudi okroglo in gladko koščico. To koščico rabim pri poletnem cepljenju za kožo in s popkom, da kožo na divjaku, kakor vam bodem pri tem cepljenji pokazal, gladko ločim od lesa. Za debelejše divjake rabiti moramo drevesno žago, katera mora tudi biti zelo ojstra. Le z ojstrim orodjem bomo mogli ce- plenje dobro zvršiti. (Pod. 34, 36) 2. Cepilni vosek. Ta nam služi posebno za to, da se zamažejo pri cepljenji vse rane tam, kjer se divjak in cepič ne dotikujeta, da mokrota in zrak ne doha¬ jata do ran, kajti ravno mokrota prouzročuje, ako pride med cepič in divjak, da je cepljenje velikokrat brez vspeha. Zato pa rabimo v umni sadjereji vse drugačen cepilen vosek, kakor ga imate navadno vi, dragi go¬ spodarji. Vaš cepilni vosek je ilovca. in ona ravno vleče mokroto nase, ter jo spušča med divjak in cepič, in vsled tega se navadno prične pri cepiču in divjaku gnjiloba steržena, in vniči vaše cepljenje, če se pa ilovca posuši, potem razpoka, in med razpokiujami dohaja vlažni zrak do ran, ki se nahajajo pod ilovco, in tako je zopet iz onega uzroka uničeno cepljenje, kakor popred. Zatoraj rabim jaz drugi vosek, ki ga je znašil slavni nemški sadjerejec dr. Lukas. Ta vo¬ sek se napravi tako-le: En četrt kilogr. čevljarske smole se raztopi na žerjavci, ter se jej prilije 40 gra¬ mov vinskega cveta (alkohola). Taki vosek, če je spravljen v kositarni škatljici, ostane dolgo časa me¬ hak, in se tudi čez zimo, ali v spomladi, ko so še mrzli dnevi, lahko rabi, brez da bi ga bilo potreba sprot ogrevati. Še dalje se pa ohrani omenjeni vosek, ako se mu pridene pol žlice lanenega olja ali pa nekoliko loja. Eabi se pa lahko tudi še drug prav dober cepilen vosek, kateri se mora pa vsakikrat popred, ko se za cepljenje rabi, sogreti, da postane tekoč, ker je v na¬ vadnem stanu le trd. Ta se naredi, če se vosek, smola in trpentin v jednakih delih na ognji sogreje in po¬ meša. 6 Župan. Ali se pri zelo ranjenih drevesih tudi ta vosek lahko rabi? Učitelj. Lehko ga rabite, ali, kjer potrebujete za napravo tega voska bolj dragih tvarin, ga pri velikih ranah zelo lahko nadomestite s prav ceno tvarino, in ta je • leotram. Napravite si pa tudi zelo dobro mazilo za velike rane, če kilogr. ilovce, 280 gramov frišnega govejega odpadka, in ravno toliko lanenega olja sku¬ paj pomešate ter pri lijete nekoliko vode, in s tem drevesno rano zamažete. Popred pa, ko rabite pri cepljenji cepilen vosek, potrebujete 3. povezalo, da cepič pritrdite z divjakom, da se more vršiti zarast. Tudi pri povezalu delate velike napake, ker navadno rabite vrvico (špago) ali pa še celo vrbovo vitro. Kako more pri takem povezu sok iz divjaka se stekati v cepič? Sok služi, da se cepič zaraste z divjakom, ki pa zaostaja vsled preterdega poveza v divjaku, cepiču ga primanjkuje, in nasledek tega je, da se cepič posuši in vaše delo bilo je za¬ stonj. Vsaj tudi zdravnik ne poveže rane z vrvico, ampak z mehkim širokim trakom, da se kri lahko preteka in rana boljši celi. Tako je tudi potrebno, da cepič in divjak povežemo le z mehkim povezalom in zato rabim jaz lipovo ličje. J ur če, Kaj pa je to ličje? Učitelj. Vi veste, da se med lesom in kožo, kjer je drevo najbolj muževno, nahaja rahla muševina, ki jo ime¬ nujemo ličje. To se pa za povez ne more toliko časa rabiti, dokler se od kože ne loči, kar se pa zgodi še le potem, če kožo od drevesa olupimo, jo povežemo v snopiče, ter postavimo nekoliko tednov v vodo. Ko je ta -lipova koža v vodi počela nekoliko gnjiti, se ličje v trakovih lahko loči od nje, se izpere in posuši, ter se potem rabi za povez. To je zelo dobro povezalo, ker je mehko in široko in se je tudi vsak lahko napravi. Namesto ličja rabi se tudi volnen trak, ki je zarad tega posebno dober, ker je zelo raztegljiv, in se pri rasti cepiča in divjaka vedno v enaki razmeri razte¬ guje, ne stiska in ne zaprečuje teka soka. Rabi se pa lahko tudi močan papir, ako se razreže 7 v trakove, namoči v cepilni vosek, kadar je popolnoma tekoč, ter se potem rabi za povez in mazilo ob enem. To so naj poglavitneja sredstva, ki jih. moramo imeti pri vsakem cepljenji, naj se ono že vrši v po¬ letnem ali spomladanskem času. Ker se pa približuje ravno čas poletnega cepljenja, vem da vas bode zani- mivalo, ako vam to cepljenje danes pokažem, da ga boste lahko potem tudi pri cepljenju vaših divjakov upotrebili. Jože. Gospod učitelj, precej ko bom videl, kako to ce¬ pljenje vi izvršujete, bom tudi jaz poskusil in cepil drevesca, ki jih imam za hlevom. Prosim vas le razlo¬ žite nam to cepljenje. V sredi vrta zberejo se vsi sosedji okolo učitelja, kateri vzame nekoliko divjakov iz zemlje, da jim bode pokazal in razložil poletno cepljenje. A. Poletno cepljenje. Učitelj. Popred ko vam cepljenje samo pokažem, pove¬ dati vam moram, kakošni morajo za cepljenje biti cepiči. Veliko je pri cepljenji odvisno od cepičev, s kate¬ rimi se požlahtnijo divjaki. Cepiči morajo biti, ako je z dobrim uspehom hočemo rabiti : a) zdravi. Le se zdravimi cepiči dobili bodemo zdrave mladike, katere potem izpeljujemo kot stebla prihodnjega požlahtnenega drevesa. Bolehni cepiči —• ako se tudi pri cepljenji primejo — poženejo iz svojih popkov le slabe bolehne poganjke, ki v svoji rasti vedno pešajo. b) enoletne mladike. Le take mladike so za cepiče naj boljše, ker se naj raje primejo. Za cepljenje s popkom se pa rabijo mladike tistega leta, t. j. mladike, ki so tisto poletje pognale. 8 c) zreli, če so mladike, katere za cepljenje rabimo še premehke, premesnate, so tudi očesa, ki se na njih nahajajo, še nedozorela, se pri cepljenji ne primejo, ampak hitro posuše. Navadno se taki popki nahajajo le na vrhu mladik, kjer mladika ni še dozorela in se popki še niso popolnoma razvili. Zatorej naj se cepiči nikdar ne režejo iz vrha mladik, ravno tako tudi zdolaj mladik ne, ker se tamkaj nahajajo večkrat še speči popki, (to so taki, ki tisto leto ne poženejo) — cepiči naj se režejo le iz sredine mladike, kjer se nahajajo močni, debeli, poganjajoči, dozoreli popki. Jože. Kedaj se pa cepiči z drevesa odrežejo ? Učitelj. To se ravna po časi cepljenja. Za cepljenje v zimskem in spomladanskem času naj se odrežejo čez zimo, ali pa zgodaj v spomladi, prej ko počnejo po¬ ganjati. če se porežejo v zimi, naj se spravijo na ne¬ koliko vlažen kraj v klet, pokrijejo se zemljo, da se ne posuše, in se toliko časa do spomladi zdravi ohranijo, dokler se ne rabijo. Za poletno cepljenje se pa cepiči režejo še le, ko se rabijo ; kajti če se dolgo časa popred pripravijo, se lahko posuše. Sploh pa se mora v tem času paziti vedno na to, da se cepiči ohranijo čversti (frišni), kar se lahko zgodi, ako je v senčastem kraji v vlažno zemljo zakopljemo. Prej pa ko se taki cepiči za cepljenje porabijo, rajši in goto- veje se primejo. Jurce. Koliko popkov mora imeti cepič? U čitelj. Cepiču naj se puste le trije popki, nikakor pa ne več. Če se pušča cepiču preveč popkov, požene mnogo iu slabih mladik. Mi pa rabimo le eno mla¬ diko, ki jo izpeljemo potem v steblo in vrh, zatoraj tudi le en sam popek na cepiču. Da smo pa bolj go¬ tovi, da cepljenje dobro izide, ako bi en popek ne pognal, puščamo po tri popke da požene drugi, iu ko bi ne drugi, da požene tretji. Če pa poženejo vsi trije, obderžimo le ono mladiko, katera je naj boljša in močnejša, druge dve pa odstranimo. Jože. Ali je vsak cepič dober za vsakega divjaka? Učitelj. Naj bolje je, da se enako pleme cepi z enakim cepičem, to je, jabolko z jabelkovim cepičem, hruška z hruškovim cepičem itd. Hruška pa se cepi tudi v glog (beli trn) in v kutnjo, marelice v breskvo in 9 češplje, češnja v višnjo in nešpljo. Posebno pa je treba paziti na to, da sta cepič in divjak enake muževnosti, namreč: da se divjaki kasnega plemena cepijo tudi s cepiči kasnega plemena; in ravno tako je pri zgodnjih plemenih. Ge divjali in cepič postaneta v taistem času muševna, je zarast med njima tem boljša in gotovejša. Ko sem vam glavne stvari o cepičih razložil, hočem vam tedaj precej poletno cepljenje pokazati, katero se vrši takrat, ko so drevesa muževna (sočna). In v tem času se vrši cepljenje s popkom in cepljenje za kožo. 1. Cepljenje s popkom (očesom) To cepljenje je prav lahko izvrševati in ima pred¬ nost pred vsemi drugimi cepljenji tudi v tem, da se divjak ne pokvari, ako se tudi cepljenje ne prime, ampak se lahko potem še na drug način, ali pa kas¬ neje tudi še s popkom cepi. čas tega cepljenja je od meseca junija do konec augusta in početka septembra. Če cepimo meseca ju¬ nija, poženejo popki še taisto leto, in to cepljenje imenujemo cepljenje na živo oko; če pa cepimo kas¬ neje, požene popek še le v prihodnji spomladi in po tem pravimo, da je to cepljenje na speče oko. Za prvo cepljenje moramo imeti cepiče, odrezane liže v zgodnji spomladi, ko še niso bili muževni. Taki cepiči se shranijo v kleti, da ostanejo popki zdravi. Za cepljenje na speče oko se pa cepiči odrežejo še le pred rabo, in sicer iz mladik, ki so ono leto pognale. Zupan. Katero cepljenje je pa boljše se živečim ali spe¬ čim popkom ? Učitelj. Boljše je cepljenje na spečo oko, in to posebno v mrzlih krajih. Če cepimo na živeče oko, požene še tisto poletje, ali poganjka ostane, navadno še ne do¬ zorela, popolnoma mesnata, zatoraj v hudi zimi prav lahko pozebe. Če pa cepimo na speče oko, požene še le v prihodnji spomladi. Nova pogajnka se dalje časa razvija, postane do piihodnje zime lesnata in je tako bolj zime obvarovana. Župan. Kako se cepi s popkom? 10 Učitelj. To cepljenje obstoji v tem, da se žlahtni popek tako v divjak vsadi, da se ž njim zaraste in poganjko požene, iz katere potem zrase požlaktueuo drevo. To se pa vrši tako le: Uzame se cepič, na katerem se nahajajo zdravi in močni popki. Naj močnejši popki se odločijo za ce¬ pljenje. Peresa se od popkov na pol odtergajo, ali se pa tudi samo peresni pecelni pri popkih puščajo. To se zgodi zaradi tega, da popek tako hitro mokrote ne izgubi, in da tudi potem še spočetka po perji nekoli¬ ko hrane iz zraka dobiva. Če se nareže več cepičev, se morajo zakopati v zemljo, da se pred rabo ne posuše. Popek, ki se rabi za cepljenje, se iz cepiča izreže tako, da se z cepilnim nožem (Pod. 34) 15—20 mm. nad popkom naredi po čez zareza, in takisto tudi pod popkom. (Pod. 1. in 2.) Zdaj se od zgornje do zdol- nje zareze popek z nožem od cepiča, z kožo vred odloči iu sicer tako, da se lesa pri popku ne nahaja, ali pa le celo malo v sredini, kjer je kal. Ako je popek odrezan tako, da ostane kal v njem, je za cepljenje dober. To se spozna, ako popek v sredini, kjer je bil odločen od cepiča nema luknjice (Pod. 3.a.) Če pa ima luknjico, potem je ostal kal na cepiču; tak popek nij dober za cepljenje, ker ne počne kaliti, ampak se posuši. Ko se je popek pripravil, pripraviti se mora tudi divjak. Na divjaku se poišče nekoliko cntm. nad zem¬ ljo koža, kamor bi se moglo staviti oko. Potem se naredi na divjaku ena zareza po čez, druga pa 2 cntm. podolgoma, v podobi T. Ko so zareze narejene, od¬ stranite se obedve plati zarezane kože od divjaka s koščico cepilnega noža, (Pod. 4.) ter se vtakne v to zarezo popek, ki je bil popred iz cepiča izrezan (Pod. 5.) Ko je popek v zarezo dubro položen, se poveže z ličjem in sicer tako, da popek ostane poveze popol¬ noma prost, da more pognati in mladika se razvijati. (Pod. 6.) Povez ne sme biti pretrda, pa tudi ne pre¬ mehka. Ko je popek čez nekoliko tednov mladiko pognal, se mora povez nekoliko odjenjati, da ne zaprečuje tek soka. Ko se mladika nekoliko okrepi, se divjak 1 dem. visoko nad cepljenjem odreže, (Pod. 24a.) ter mla- 11 dika priveže k onemu peceljnu, (Pod. 24.), da raste na naravnost. Še le v prihodnji jeseni se oni pecelj tik mladike odreže, in rana s cepilnim voskom za¬ maže. Cepljenje s popkom se mora vršiti kolikor mo¬ goče hitro; kajti čim hitrejše je to delo zvršeno tem gotovejši je zarast popka z divjakom. Kedar postane divjak uže dovolj inuževen. namreč meseca aprila in maja, ko se druga spomladanska cepljenja uže ne morejo več izvrševati, lahko še cepimo za Jcožo. S. Oepljenje za kožo. To cepljenje se more, kakor sem vam uže rekel, le takrat vršiti, ko se divjakova koža lahko loči od lesa, da se cepič da utakniti med kožo in les divjakov. To pa je mogoče le takrat, ko je divjak postal uže sočen, ali muževen. Župan. Gospod, kako se cepi za kožo? Prosim vas, po¬ kažite nam! Učitelj. Naj poprej se pripravi divjak. Odreže se ga namreč gladko z ostrim nožem nekoliko centimetrov . nad zemljo na mestu, kjer ima gladko, močno in zdravo, nerazpokano kožo. Ko je divjak odrezan, pripravi se cepič. Cepiči se pa morajo od dreves porezati uže poprej, ko postanejo nmževna, ter se spravijo na primeren kraj, kakor sem vam uže poprej povedal. Na cepiči se pušča le dva do tri popke. Tudi se cepič ne sme preblizo zgornjega popka odrezati, ker se vslcd tega zgornji popek, iz katerega bi pognala morda lepa mladika, lahko posuši. Oni pecelj, ki se nad zgornjim popkom pušča, služi nam tudi za to, da prihodnji mladiki ni treba pod¬ pore, ker se lahko priveže k onemu peceljnu, da na¬ ravnost kvišku raste. Cepič se potem odreže po strani brez zareze (pod. 8) ali se mu pa lahko naredi tudi zareza, da se bolj močno na divjak nasloui in laglje zaraste (pod. 10.) Ko je cepič pripravljen, se ga vtakne za divjakovo kožo. To se pa lahko zgodi na dva načina. 12 a. Če je divjak dovolj muževen, in če ima debelo, močno, gladko in nerazpokauo kožo, se koža z leseno ali koščeno koščico loči od lesa, ter se pripravljeni cepič vtakne za kožo divjaka, brez da bi bilo treba divjakovo kožo prerezati, (pod. 7) V tem slučaji se pa mora cepiču na nasprotni strani prereza tako daleč, kakor daleč ga zarinemo pod kožo divjaka, zgornja koža odstraniti, da ona cepičev zarast z divjakom ne zaprečuje. Zarast cepiča in divjaka se godi le z po¬ močjo soka, ki teče med legom in ličjem, tedaj je treba, da sok divjakov pride v dotiko s cepičevim sokom, kar je pa le mogoče, ako se cepiču na pri¬ mernem mestu zgornja koža odstrani. b. Če ima pa divjak tenko kožo, da bi pri vtikanji cepiča lahko razpočila; potem se divjakova koža zareže po dolgem tako daleč, kakor dolg je prerez na cepiču (pod. 9.) Cepiču se potem le na strani nekoliko kože odreže (pod. 10.), ter se ga vtakne za zarezano kožo divjakovo (pod. 9.) Divjak se pa lahko cepi ne le na vrhu pri preveza, ampak cepič se'mu lahko vtakne tudi na strani za kožo (pod. 11.) To cepljenje se vrši tako, da na divjaku naredimo zarezo v podobi T, ter kožo na obadva kraja od lesa ločimo. Nad to zarezo odrežemo še malo kože od divjaka, da se cepič potem boljši priraste, (pod. 11.) Cepič se pripravi tako, kakor smo ga pripravili za prvo cepljenje za kožo, (pod. 8.), le na strani se mu odreže nekoliko kože, (pod. 12), da se zarast z div¬ jakom hitreje vrši. To cepljenje rabi se lahko pri vejah, ki so le slabo z mladikami poraščene, ter se s tem pomnože mla¬ dike na nagih neporaščenih vejah. Jože. Kako debeli pa morajo biti divjaki zato cepjjenje? Učitelj. Debelost je različna. Če je divjak bolj debel, se mu lahko stavita dva cepiča za kožo (pod. 7.), če je pa bolj slab, se mu stavi le eden cepič. Jurče. Ali se mora tudi kaj povezati, ko se je cepič divjaku za kožo stavil? Učitelj. Da! To je neobhodno potrebno, in sicer se mora še bolj trdo povezati, kakor pri cepljenji z pop¬ kom, da je divjak s cepičem bolj v zvezi, in da se 13 lažje zaraste. Ko je to dobro z ličjem povezano, se mora tudi še s cepilnim voskom namazati, da za kožo ne dohaja zrak in mokrota, ki bi - lahko zapre- čevala zarast cepiča z divjakom. Če se je cepljenje prijelo in mladike uže pognale, se povez nekoliko odjenja, da soku teka ne zaprečuje. Cepljenje z popkom in za kožo se le tedaj vrši, kedar so drevesa muževna, mi pa imamo še druga cepljenja, ki se lahko tudi takrat rabijo, ko drevesa niso muževna, tedaj v kasni jeseni, po zimi, ali pa v zgodnji spomladi, ter je zategadelj tudi imenujemo spom¬ ladanska cepljenja. B. Spomladanska cepljenja. Za to cepljenje si moramo uže po zimi dobrih cepi¬ čev, namreč zdravih enoletnih mladik priskrbeti. Med vsemi spomladanskimi cepljenji je najlažje in naj pri- prostejše 3. Oepljeiije z nakladom. Ž n p a n. Kako se pa to cepljenje vrši ? Učitelj. Naj popreje pripravimo cepič, kateremu pušča¬ mo tri očesa. Nasproti tretjega zdolnjega očesa odre¬ žemo poprek kaka dva centm. gladko in enakomerno cepič (pod. 13 n Kavno tako kakor cepič odrežemo tudi divjak. Paziti se pa mora pri tem, da se divjak odreže tam, kjer ima s cepičem enako debelost , kajti to je glavno pravilo pri tem cepljenji. Cepič se na divjak položi tak(5, da pride koža na kožo, ličje na ličje in les na les. Pri povezavanji divjaka š cepičem je treba posebno paziti, da se cepič ne premakne, kajti potem bi bila zarast negotova in cepljenje popačeno. Da se pa cepič pri povezu tako lahko ne premakne, 14 se naredi v sredini cepiča (pod 13) in tudi v sredi¬ ni divjaka majhna zareza tako, da se potem cepičeva zareza vtakne v zarezo divjakovo. Na tak način pri¬ pravljeni cepič in divjak se veliko lažje drug v dru- zega vtakneta, ter se tudi veliko hitreje in bolje za- rasteta. Ko je cepič v divjak vtaknen, se poveže z ličjem ali volnenim trakom (pod. 14.) in namaže s cepilnim voskom. Večkrat se pa prigodi, da je poprečna prereza divja¬ kova širša od prereze cepičeve. Ako je to slučajno, se mora paziti, da se divjak s cepičem vsaj na eni strani dobro sklada, namreč, da se vsaj na eni strani cepič z divjakom tako dotikuje, da pride koža na kožo, ličje na ličje in les na les. Ko je cepič mladike pognal, se povez nekoliko odje- nja, da ne zaprečuje teka soka in s tein tudi zarasti cepiča z divjakom. Popolnoma se pa povez odstrani še le takrat, ko se je cepič tako zarasel, da se več ni treba bati, da bi se odlomil. J ur če. Kedaj.se pa vrši to cepljenje, ali se lahko tudi v kasni spomladi izvršuje? Učitelj. Kakor sem vže rekel, se to cepljenje vrši le takrat, dokler drevesa še niso muževna. Ker pa drevesa v zelo različnih časih muževna po¬ stanejo, se morajo zatorej naj preje cepiti ona dreve¬ sa, ki naj preje muževna postanejo, torej naj popreje zgodnja plemena in potem kasna plemena; naj poprej črešnje, slive, potem hruške itd. Začne se pa to cepljenje lahko spomladi, brž ko je zimski mraz potihnil, tedaj meseca marca in aprila. Drugo ravno tako važno cepljenje je 4. Oepljervje z nasadom, To cepljenje je jako ugodno, ker se cepič rad z div¬ jakom zaraste. Spočetka je nekoliko težje izvrševati, ali navadivši se nekoliko v tem, je to cepljenje zelč lahko. Za to cepljenje so divjaki srednje debelosti, naj bolji kateri niso prestari. 15 Cepič, kateremu se puščajo tri očesa, se pod zdolnjim popkom v podobi pravega kota do stržena zareže. Od tukaj se podolgoma navzdol gladko ves les odreže, tako da zareza znaša 2 cntm. Ko je to narejeno, se od zadaj cepič poprek odreže (pod. 15). Kavno tako, kakor cepič, se pripravi tudi divjak. Divjak se namreč poprek v kotu 45° odreže. Dva cntm. nižje se mu naredi poprek zareza tako globoka, da se zadnji konec cepiča popolnama ž njo vjema, ter se od te zareze toliko lesa proti vrhu divjakovemu odstrani, kolikor široka je prereza cepičeva (pod. 16). Ko je cepič in divjak pripravljen, se cepič vtakne v divjak, ter se poveže in zamaže s cepilnim voskom (pod. 17) Župan. To cepljenje je pa težje? Uči teli. Zdi se vam težko, ali v resnici je prav lahko, če smo se poprej le količkaj vadili; to cepljenje je pa tudi zelo koristno, ker se divjak in cepič na večih krajih dotikata in zaradi tega tudi hitreje zarasteta. Zatorej vam tudi priporočam, da se v tem vadite in je potem izpeljav ate. Cepijo se pa drevesa tudi lahko še na drug način, namreč, ako rabimo : 5. Oopljonje v razklad. Debeli divjaki, ali pa veje že odraslega drevesa se na ta način lahko prav dobro cepijo. Hruške, ja- belka, črešnje in slive, če so že odrasle in če se ne morejo cepiti na drug način, se lahko na ta način požlahnijo. Pri tem cepljenji se divjak gladko odreže, potem pa prekolje čez sredo z ojstrim nožem 3—4 centru, daleč (Pod. 19.) Ko je divjak tako pripravljen, se pripravi cepič, ki se v podobi zagojzde od obeh strani odreže, kakor nam kaže (pod. 18). Ko je tudi cepič priprav¬ ljen, se z leseno zagojzdico ali pa z nožem preklani divjak odpre tako, da se cepič v njega vtakne. Tukaj je posebno treba paziti, da se cepič vtakne v divjak tako, da se koža cepiča popolnoma spaja z kožo div- 16 jaka, to je, da v razkladu koža cepiča pride na kožo divjaka in les cepiča na les divjaka, da se more za¬ rast med cepičem in divjakom veršiti. Če je divjak debel, se lahko na vsako stran vtakne en cepič, ter poveže s povezom in zamaže z cepilnim voskom. Jurce. Tako, kakor ste nam vi zdaj pripovedovali, na¬ vadno jaz cepim, pa se mi malokedaj dobro sponese. Učitelj. Na tak način cepiti v razklad, kakor sem vam zdaj pokazal, vam ne svetujem, kajti s tem ceplje¬ njem se najbolj divjak rani; ker se divjak črez sredo prekolje, rani se tudi steržen, in če se ne zamaže prav dobro rana, se v to rano steka mokrota, katera protizročuje gnijenje stržena. To je tudi večkrat vzrok, da se cepljenje le slabo prime, in večkrat tudi po¬ polnoma posuši. Župan. Ali se pa to cepljenje lahko še na drug način vrši ? Učitelj. Mnogo boljši je to cepljenje, ako se divjak ne prereže čez sredo, ampak po strani (pod. 20.) Y vsako prerezo se vtakne potem en cepič, (pod. 21) kateri se tako pripravi, kakor pri prvem cepljenji. Po debelosti divjaka se lahko naredi dve, tri, ali tudi več prerez. Ko je cepič vtaknen v divjakovo prerezo tako, da se koža div]aka spaja s kožo cepiča, se poveže in rana divjaka kakor tudi povez namaže s cepilnim voskom. Župan. Na ta način cepiti je gotovo boljši, kakor pa cepiš ti Jurče. Tudi jaz bodem od zdaj naprej ceplje¬ nje v razklad le na ta način izvrševal. Učitelj. Poleg cepljenja v razklad, je v rabi tudi O. Cepljenje v žlelb. Tudi to cepljenje je le za bolj debele divjake, ali pa tudi za stara drevesa, ako jih hočemo v vejah pomla¬ diti. Kakor nam kaže podoba (23.), se divjak odžaga in z nožem pogladi. Za to cepljenje imamo posebno nož, narejen v trikot (pod. 35). S tem nožem naredi se v divjaku zareza, kaka dva do tri cntm. dolga. Ko je divjak pripravljen, se mora tudi cepič ravno tako 17 v trikot zarezati, kakor je divjak, tako da se cepič popolnoma vjema v divjak. Ko je to zvršeno, se po¬ veže cepič z divjakom in namaže z cepilnim voskom. J urče. To cepljenje se mi zdi dobro, ali cepič je težko ravno tako pripraviti, da se popolnoma vjema v divjak. Učitelj. Tudi to ni tako težko, ako se popred nekoliko vadimo. Posebno pa je treba, da je nož oster, da so prerezi gladki in ravni, ker drugače se težko cepič sklada z divjakom in se težko zaraste. Župan. Zdaj smo se naučili veliko načinov cepljenja, kateri način pa je naj boljši? Učitelj. Vsako je dobro, samo da se spelje v pravem času in pa gladko in hitro. Zatoraj vam posebno še enkrat priporočam, da za cepljenje morate imeti ojstro orodje, dobro povezalo in dober cepilen vosek. Poleg tega treba je, da se popred nekoliko vadite in vsako cepljenje v svojem času izvršite. Cepljenje bode potem vspešno, in vi boste imeli veselje in dobiček od po- žlalitnenega drevja. Župan. Ko so drevesca cepljena, ali se potem puščajo, da rastejo, kakor hočejo, ali se morajo še posebno oskrbovati in obrezovati ? J urče. Jaz sem pred tremi leti cepil nekoliko dreves, kaj visoko so že zrasla, veči so kakor jaz, ali samo stebla so zelo drobna, in privezati jih moram dobro k podpori, kajti drugače bi mi veter vse polomil. Pri vas pa vidim gospod učitelj, da so drevesa, akoravno mlada, vendar v steblu tudi dovelj debela, da jih ne more vsak veter pripogniti in v koreninah omajati. Kako vendar vi gospod učitelj tako lepa drevesa od- gojevate ? Učitelj. Da boste to stvar dobro razumeli, treba je vam natanko pokazati, kako se cepljena drevesa odgojevajo. Zatoraj vam bom zdaj razložil 18 II. Odgojevanje dreves po cepljenji. Jože. Vidiš Jurče, da se more za drevesce tudi potem še skrbeti, ko je že cepljeno, ako hočemo lepo in krepko drevo imeti. Prosim vas gospod učitelj, povejte nam to, kako vi drevesca po cepljenji odgojevate. Uči te lj. Ko drevesce cepim, cepič vedno tako pripravim, da še nad zgornjim popkom en majhen do 2 cntim. dolg pecelj ostane. Če jih pa cepim z popkom, jih pa tudi tako, da potem pri odrezu divjaka lahko še puščam ravno tako dolg pecelj, kakor pri drugem cepljenji. Podoba 24 nam kaže, kako pri a iz ceplje¬ nega popka požene žlahtna mladika. Vidi se tudi, kako se ta mladika priveže k peceljnu, kateri se je pustil pri cepiču nad zadnjim popkom. Ta pecelj, ka¬ kor vidite, služi mladi mladiki za podporo, kakor tudi zato, da mladika ne rase na stran ampak naravnost. Župan. Ali se pa ta pecelj zmirom pušča pri drevesu? Učitelj. Ko je mladika dobila ravno rast, kar se zgodi že v prvi jeseni po cepljenji, se pecelj gladko odreže in rana, če je treba, nekoliko z cepilnim voskom za¬ maže. Jurče. Potem se pa pusti drevesce kar naprej rasti? Učitelj. Ne, v prvi spomladi, po cepljenji, pred ko dre¬ vesce postane muževno, se mu mora glavna mladika vsaj za eno tretjino okrajšati. Tudi stranske mladike, ako iz divjaka poženo, se nekoliko okrajšajo (Pod. 25 a. el.). Pri okrajševanji glavne mladike se mora pa zopet paziti na to, da se mladika odreže kaka 2 entm. visoko nad lepim popkom, iz katerega bo pognala pri¬ hodnja glavna mladika (Pod. 25 c.). To je treba zato storiti, da nam ostane zopet oni pecelj, kakor prvikrat, da privežemo mladiko k njemu (Pod. 25 e). V jeseni ta pecelj zopet odrežemo, kakor smo storili tudi prvi¬ krat. V drugi spomladi zopet okrajšamo ravno vtem času, 19 ko prvikrat, glavno mladiko nad krepkim popkom, kakor popred. Tudi stranske mladike nekoliko okraj¬ šamo (Pod. 26 in 27.) V tretji spomladi se okrajšajo stranske mladike in glavna mladika (Pod. 28 a a). Drevesce okrajšano po¬ tem izgleda kakor nam kaže (Pod. 29 a b.) Tudi tukaj smo puščali pecelj, kakor popred. V četrti spomladi zopet okrajšamo stranske in glavno mladiko (Pod. 30), kakor smo storili že popred (Pod. 30 aaaa). Okrajšano drevo nam kaže (Pod. 31). V peti spomladi, ko je drevesce poraščeno z mladi¬ kami, se stranske mladike zopet okrajšajo, deloma tudi popolnoma odstranijo (Pod. 32 aaaa) ter se nastavi drevesu vrh (Pod. 33), kajti takrat je v steblu že dosegel svojo visokost. Tako smo izpeljali potem drevesce, da postane krepko in močno drevo. Župan. Zakaj pa se mora srednjo in stranske mladike vsako leto okrajševati? Učitelj. Zarad jtega, da steblo drevesa postane bolj krepko in močno. Če puščamo glavno mladiko vedno rasti na kviško, potem postane le visoka pa šibka in tenka. Kajti ves sok žene le v visokost, ne pa v debelost. Ako pa srednjo mladiko okrajšamo, potem sok za¬ ostaja bolj v steblu, popki na steblu postanejo bolj močni in poženejo močneje stranske mladike. Jurče. Pa kaj nam koristijo stranske mladike, saj steblo ne sme biti poraščeno z mladikami. Učitelj. Dokler drevesce ni popolnoma zrastlo, toliko časa naj se stranske mladike več ali manj puščajo na steblu, kajti stranske mladike zadržujejo sok bolj v steblu in prouzročujejo, da steblo ne raste samo na visokost, ampak tudi na širokost. Da pa tudi v stran¬ skih mladikah sok ne gre v zgubo, treba je tudi one okrajševati, ker prav vsled tega, da stranske mladike okrajšamo, postane steblo bolj močno in debelo. Jože. Ali se pa vse mladike do petega leta puščajo na steblu ? Učitelj. Tudi tega ne smemo storiti. Le eno ali naj več dvoletne mladike smemo puščati na steblu. Ko so mladike v tretjem, ali če je steblo dovolj debelo, tudi v drugem letu, se morajo popolnoma odstraniti, da rane ne postanejo pri obrezovanji prevelike. Tedaj je 20 treba drevescu, kolikor stareje je, zdolnje stareje mla¬ dike odstraniti, zgornje mlajše mladike pa okrajševati. Ko je drevesce v petem letu, in ima že dovelj močno steblo, se mu odstranijo vse stranske mladike in se puščajo naj vrhne, da drevo napravi vrh. Tako sem vam na kratko razložil, kako se cepijo drevesa in kako se cepljene potem v prvih letih izpeljavajo v vrh. Želim vam le dober vspeh pri cepljenji, da pridobite veliko žlahtnega sadja in ž njim veliko denarja in pomnoženje vašega premoženja. Župan. Lepa hvala za poduk, gotovo bomo storili tako, kakor ste nas podučili. Sosedje se poslove od g. učitelja, mu podajo zadovolj¬ ni roke in voščijo drug drugemu dobro srečo v sad- jereji. KAZALO. Stran I. Cepljenje dreves. 3 Priprave za cepljenje.4 A. 1‘oletno cepljenje .7 Cepiči. 7 1. Cepljenje s popkom (očesom)^.'J 2. Cepljenje za kožo.11 j B. Spomladansko cepljenje .13 3. Cepljenje z nakladom.13 4. Cepljenje z nasadom.14 5. Cepljenje v razklad.15 6. Cepljenje v žleb .16 II. Odgojevanje dreves po cepljenji .18 elem. — \ '