........................ Lthaja vsak dan in praznikov, Issued daOjr Sonda/. and Holidaj* PROSVETA t 3- | GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uradniški ln upravnllkl prostori: 1607 South Lawndala Ava. Office of Publioatkm: , 1687 South Lawndalo Ava. Talephono. Rockw*ll 4804 LETO-^VEAR XXXV. lista J« 86.08 'JUT*S liLSVSSl CmCAOO. ILU ČETRTEK, tl. JANUARJA (JANUARY tl). mi SubscripUon 86.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 14 Acoaptanoa for mailinf at spadal rato of provided for In soctionllOl, Act of Oct S, 1817, authorizod on Juno 4, 1818. Osiščne čete beže iz glavnega mesta Tripolitanije Peyrouton postal Britaka letala mečejo bombe na motorne transporte. Vojaški veačaki napovedali zdro-bitev oaiačnega odpora v v italijanski severni Afriki. Bombe ubile 68 oseb v Londonu.-— aamn** '' Ru.ke armade prodirajo proti Harkovu, ukra- Alzmje jinakemu industrijskemu središču. Tass poroča, da so Rusi ujeli 52,000 nemških vojakov.—Ameriške podmornice potopile pet japonskih parnikov London. 21. jan.—Nemške in italijanske čete beže iz Tripoia. živi na tej fronti 52,000 nemških glavnega mesta Tripolitanije, s? vojakov v zadnjih petih dneh. glasi sem dospelo poročilo. Brit- ^ J~ ~u ska bojna letala bombardirajo osiščne vojaške transporte na obrežni cesti, ki vodi iz Tripolitanije v Tunizijo. I Neuradno poročilo pravi, da so prvi oddelki britske armade že vkorakali v predmestja Tripoia in da je mesto v plamenih. Britski letalci poročajo, da so bombe razbile veliko število motornih vozil. - " - Druga vest, ki pa še ni potrjena, pravi, da so Rommelove čete že zapustile glavno mesto Tripolitanije inV^e ukrcale na pamike, dočim se nadaljnja vest glasi, da beže po kopnem proti Tuniziji. Dve koloni britske osme armade se bližata Tripolu z vzhodne in južne strani. Poročilo iz Madrida, Španija, pravi, da so britske kolone v prodiranju iz Tarhune prekoračile zadnje hribe v bližini Tripoia, krenile mimo Homsa in strle od- por osiščne sile. poroča, da so Rusi ujeli v ofen- Druga ruska armada je okupirala Kamensk, strategično nemško bazo 85 milj severno od Rostova. Prvi oddelki te armade so dospeli na ozemlje, ki je oddaljeno 70 milj od Roatova. Ruske čete v Stalingradu so pognale Nemce z utrjenih pozicij, ubile 500 in ujele 329 sovražnikov. V svojem prodiranju proti Harkovu so Rusi okupirali Valuiki in Urezavo ter vrgli Nemce nazaj z velikimi izgubami. Valuiki je važno železniško križišče in leži 82 milj severovzhodno od Harkova, Urezovo pa leži 79 milj vzhodno od tega mesta. Rusi so ujeli 5000- italijanskih vojakov v enem sektorju fronte pri Voronežu, v drugem sektorju pa se je podala italijanska motorna kolona. - Berlin. 20. jan.—Vrhovno poveljstvo je priznalo, da so Rusi prebili nemško trdhjavsko črto in da so nemške čete v defen baterije so sipale šrapnele na nemška bojna letala, ki so napadla predmestja Londona z bombami. Napad je trajal dvajset minut. Bombe, ki so jih vrgli Nemci, so ubile 68 oseb, med temi 34 šolarjev. Reševalni oddelki so še na delu in je bojazen, da bo število žrtev naraslo. Avtoritete so zjavile, da se pogreša še 26 oseb. London. 20. jan.—Oklopne enote britske osme armade, kateri poveljuje general Bernard M(int^omery, so prodrle do točke. ki je oddaljena samo trideset milj od Tripoia, glavnega me,ta Tripolitanije in osiščne mornarične baze. Izgleda, da osiščm sila feldmaršala Erwina Rommela »sploh ne bo branila te baze in da se bo umaknila v Tunizijo. Kolona britske armade je v •vojem prodiranju zasedla Misu-rato in (Jaribaldi, mesti na ob-Nvju Sredozemskega morja, in ibližala Homsu, ki leži 60 vzhodno od Tripoia. ffrin-c^o- čete prodirajo proti temu lUi / južne strani. |0..ma britska armada je pro-drl'' J') milj daleč, v enem dne-Vu Vojaški krogi so napovedali P°H»fi /drobitev osiščnega od-P > V Italijan«ki severni Afriki '^"dnjih 48 urah. 1 ■ i m i' britski komunike pra-■><> prvi oddelki osme ar->■' se bližajo Tarhuni, opa-'are, ki so jih zanetile na osiščnem vojaškem le-1 pri Castel Benitu, deset no od Tarhune. Zaveznica letala podpirajo ofen-' tske armade z bombardi-"siščnih pozicij skoro I !» da je padlo 400 Nemški s temi četami. Štiri kompanije, ki ao naako-' zniške pozicije, so bile nV»j z velikimi izguba- mi M b>< Ti< Moubourno. Avatralija. 20. jan —Ameriške in avstralake čete ao zasedle vas Sananando in Sana-nando Point in zadale težke udarce japonski vojaški sili. Poročilo iz glavnega stana generala MacArthurja pravi, da bodo Japonci kmalu pognani z vzhodne obali Nove Gvineje. Kampanja proti japonski sili se je pričela zadnji teden in ae nadaljuje. Operacije ameriških in avstralskih čet podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Waahln0too. D. C., 20. jan.— Ameriške podmornice so potopile pet japonakih parnikov na Pacifiku in poškodovale več drugih, poroča mornarični depart-ment. Število japonskih bojnih ladij in parnikov, ki so jih potopile ameriške podmornice in bojna letala na tem morju od izbruha sovražnosti, je naraslo na 171; Ameriške Izgube znašajo 76 potopljenih in 28 poškodovanih ladij in parnikov. Mornarični department je priznal, da natančno število poškodovanih ladij še ni ugotovljeno. Hull brani ameriškega poslanika Washington, D. C., 20. jan. — Državni tajnik Cordell Hull je zanikal poročila o trenju med ameriškimi civilnimi in vojaškimi avtoritetami v francoekl severni Afriki in pobijal očitke, da je Robert D. Murphy ameriški poslanik tamkaj, preveč popustljiv napram pristašem višiške vlade. Murphy je obdolžen, da ni storil nobenega odločnega koraka glede doeege sporazuma med reprezentanti Amerike, Velike Britanije in Frandje v verni Afriki. decembra ». 20 ian. takrat dej ar- i 20. jan -Ruska fcvojem prodiranju do^ t»*.k. ki je oddaljena Legar kosi prebivalce v severni Italiji - Bern, Švica. 20 jan. — Sem dospels poročila ae glaee, da je legar zahteval mnogo žrtev v vaseh v severni Italiji, v katere ao bili poslani prebivalci iz Tu-rina. Milana. Genove in drugih . ____„_ mest, ki ao bila tarča anglotte- milj bdHarkova. indijs-lga bombardiranja iz zraka. B<» * *rerhšča v Ukrajini, lesen ee širi zaradi pomanjka-Ukance! žurnaljsta J. W. Raperja, "kolo-1 Tudi naš koncilman Anton Ve-narjs* Cleveland Pressa, ki rad hov^c> prišel oni dan v novM "poiplka" tudi našega župana ne po poročevalcu Plain Dealer-Franka Lauscljeta. Cud- j* Ralphu KeJlyju.yV mestni 1M no se mi ps sdl, kako nsj bi Ra-per dobil pohvalo tudi od intimnega županovega prijatelja, ki rad hvali Lauscheta. To mi ne gre v glavo. Evo vam dokaza, kako J. W. Raper "fpikne" našega župana. Tukaj je prišel spor ali jeza med La u schetom ln koncilmanom » Datum v oklepaju na primer uničeno v tej vojni o Um n. am. blUnobaoga dvoma..Ampak|M m.tropoa po poraz in unif.njetoUliUr.kih reiimovteg. o^Uča-ie nipopoln. kHUti. Evo ^ garancija za svoboden svet. Zgodovinsko dejstvo Je, da so za- D#rieve kriliire. vozniki po porazu cesarske Nemčije ln Avstro-Ogrske v prvi sve- ^ „ . . fovni vojni zapravili mir. ko^ pri Ropanju »i,ovne pogodb. ^VSS^Z Ignorirali demokracijo In .vobodo narodov. Phu . goodHillcd pecvie Ds so na strsni demokracije in njenih zaveznikov v vojni z osi- against Mayor Lausche. The ščem tudi reakcionarni elementi, ki nimajo nobenega smisla zs Councilman says he was prymis-demokrscijo in svobodo, bi bilo zelo naivno zanikati. Teh ele- ed the office of Utilities direc-mentov, ki so zelo vplivni ekonomsko ln politično, je še dosti na tor SAME DAY Councilman Angleškem in v Ameriki, fcadsr torej pravimo: "Ako ne bo od- Crow was appointed. Mr. Mayor, ločitve, če se U vojna zaključi polovičarsko"--Imamo v mislih just a word. It ali the men ln te elemente, ki lahko zapravijo, parallzlrsjo demokracijo ln svo- Cleveland who say they were bodo, kakor so to storili zavezniški nazadnjaški elementi po prvi promlsed a job should vote svetovni vojni. against you ln the next mayor- alty election, you would be badly 1)( mokrstični elementi v Ameriki in Angliji morajo biti zelg beaten." čuječi, da se to ne zgodi. Zlasti morajo biti čuječi pristaši demo- Čitateljl, ako se bo oglasil ka-kracij«* v Ameriki. ~ U»rl metropolski zagovornik žu- Amerika je vodilna sila v vojni z osišče m, katera že «J začetka f^*' d» & nU*m vojne resm, deluje za poraz nacijske Nemčije, fašistične Italije int™ 1 "jemu marveč vam mllitaristiČne Japonske; amerrtka vlada Je že pred dvema letoma, * , ko Amerika še ni bila v vojni, uvedla "lend-lease," sUtem pomoči "/T 1^P"?^3. ,v za Anglijo, katerega je kasneje raztegnila tudi na Rusijo, Kitajsko ^ pom,KO' Kl P" ni in vse one, ki so v vojni z barbarskim osiščem. še le po vojni bo demokrat moja poli- Naš, že trikrat izvoljeni gover-ner je pozval ohijSko državno natanko znano, koliko je Amerika pomogla do zmage nad osiščem z "lend-leasom," a že sdsj se lshko reče. ds pojde Ameriki glavna I pf^ST tak^ zva zasluga za zmago. prodajni davek na jedila, ki Ker b« torej Amerika imela Klavno zaslugo za zmago, bo po Jih »obirajo v restavracijah In vsej pravici imela tudi glavno Im-mkIo za bodočo organizacijo aveta. n* zdravila, če imaš glavobol. In bas zato je silno važno, kateri ameriški element bo Imel to|K*r «overner republikanec, glavno U-sodo glade uredUvt- h.Hiočega sveta. Ce bo imel to be- r*d udgrl If demokratih in pra aedo nov*kIcsUki demokratični element * R(K»aeveltom na čelu,|v^°' dtt lahko **odi« d* bo on smemo pričakovati, da bo bodoči svet organiziran demokratično in ne več polovičarsko. Zato )c dolžnost vsakega pristaša demo kracije, da podpre RooseveJtovc ns)x>re za pravičen mir in odločno pobija vse njegove ameriške nasprotnike. Demokracija In svoboda v ptaksl pomenita za vsak narod poli tično prostost, neoviran kulturni razvoj in ekonomsko kooperr ci)o z drugimi narodi. Da bodo mogli vsi narodi, veliki in mali, v bodoče živeti v miru, bodo morali gospodarsko kooperirati med seboj. Politična in narodna svoboda v mednarodni ekonomski kooperaciji! Edino na ta nann so lahko vsi narodi, tudi majhni, zbornici je bil predložen račun Charles« VVilliamsa za $500 — on je svetovalec zbornice. Pa se je jsostavil Anton Vehovec s svojim famoznim govorom (njegovi govori so največkrat nerazumljivi), da je on proti izplačitvi, češ, "mi imamo 33 koncilmanov, katere bi se moralo, smatrati, da jim možgani najbolj funkcionirajo". Naš "sole mio" se je skril in že več dni nam ni svetil. Mislil sem, da je morda padel v morje AU danes proti večeru se je po pokazalo ljubko solnce tam od za pada iz Chicaga. Ni upamo, da ga zjutraj prej-zagledamo kot Čikažani. Moja sreča v nesreči ali o-bratno: Ko sem šel 5. januarja ob petih zjutraj na delo, sem takoj v bližini hiše padel vznak na ledenem trotoarju, da sem komaj vstal. Ranil sem si obe roki in v kolku. Potem bi bil skoraj zamudil še bus. V remi-zi mi je izpral dlani in šel sem na delo. Na bus sem zažvižgal prav po kranjsko in Ustavil se je ter me počakal. Boli me še vedno, ali zamudil nisem, nobenega Šihta in jednota hrani denar, ker ne potrebujem podpore. In pa glava? Ta je ostala nepoškodovana. In to je glavno! V četrtek ml pove tajnik Jože Dum, da je Joe Prusnik umri toda je težko dobiti pogrebnike ker pač skoro vsi člani delajo Drugi dan sem jih šel iskat in v 50 minutah sem jih imel pet. V soboto, ko sem šel v remi zo s poulično po dokončanem delu, nama pravi supervlzor, da leži med 65. ulico in London st "fender", naj ga naloživa in zapeljeva v remizo. Storila sva aU ko prldeiji v remizo, sem pogrešal moj menjalnik in drobiž — okrog osem dolarjev. Domi sili sem se, kje mi je moral pasti. Vrnem se na mesto, prlčnem preobračati sneg in res je zarožljalo. ' Bil sem vesel, ker menjalnika (changer) ne moreš več kupiti, kakor tudi ne ur budilk Da ni snega, bi ga ne našel, ker bi ga bil kdo drugi. V nedeljo- sem prodal neki ži dovki tedenski vozni listek za $1.25. Dala mi je dvadolarsk bankovec in sem ji vrnil 75c Bil sem precej zaposlen in m pade dolar na tla. Ona ga hitro pobere, češ, da je njen. Poka zal sem ji, da je moj, ker imam samo enega. Ona je trdila, da je njen. Prišel je mlad Slovenec ki je opazoval žensko in ji povedal: "Njegov je, videl sem, ko mu je padel iz rok." Ženska jc pordečila, molčala ln šla s poti. Kakor povsod ob jezerihUctu di v Clevelandu precej snega in mrzlo. Dela se pa a polno paro in pravijo, da primanjkuje delavcev. Dne 0. januarja smo čitall Cleveland Pressu izpoved J ose pha Kraševca, očeta pet mesc Nadaljnji dokas nadjskega terorja. Slika kale masne uairelltve malrlh državljanov v neki vul • v , . i ii. ., „ ■ cev starega sinčka Kennetha, ki e unhri radi pomanjkanja in gor-eote v zibeli. Reporter John Ro- sier poroča o očetu: Mož se trese, obleka je povaljena in moral bi t>iti obrit, oči so vodene in roke se mu tresejo. Sedel je v centralni policijski ječi'in povedal tole: Moja žena je tyla pijanka n je večkrat zapustild dom, da se ga je nažrla po bližnjih salunih. Vi se brigala za otroke in pet ih ima v oskrbi dobrodelna u-stanova. Joseph Krašovec je pustil de-o 4. januarja in se podal na pi-anČevanje. Pozneje ga je našla policija v neki sobi, kjer je spal s petimi moškimi in povedal ji e tole: "Moja žena je odšla od doma 30. decembra. Kam, jaz ne vem. NI je bilo domov drugi dan. Bil e Silvestrov večer, Jaz in moji prijatelji smo pili vino in žganje. x>tem smo se pa sprli. Ker smo kričali, smo otroka menda zbu dili, da se je jokal. Dal sem mu mleka, ga položil na trebušček nazaj na posteljico in ni več'jokal. £ "i Prijatelji so odšli, jaz sem šel pa spat. Drugi dan je bilo novo leto. Vstal sem ob sedmih, pogledal v zibel. Dete je bilo mr tvo. Čakal sem moje žene..Prikazala se je ob deseti uri doma ni bila tri dni. Nisem nič rekel, da je dete mrtvo, ker je pozneje že sama dognala. Sklenila sva, da bova šla po pogrebnlka drugi dan. Ona je rekla, da bo Šla ona k pogrebniku. Odšla je soboto in Se ni vrnila do nedelje zvečer. Prišla je domov natr-kana ln rekla, da ni govorila nobenim pogrebnikom. Mene je pograbila jeza in sem zapustil hišo tisti večer. Drugi dan sem šel v tovarno in pusti1 moje delo. Za kladivo sem dobi dolar (on je zbijal zaboje). Pri čel sem piti in sem bil pijan ves teden. Ljubil sem svojega otroka Ne vem, zakaj je umrl. Ali se je ustrašil, ko smo kričali v pijanosti, ali kaj. Mi smo se vedno pobrigali za Kennetha, hiša je bila vedno topla in redno je dobival svojo hrano." Ko je bilo to v listu, sta bila oba v ječi, toda nista vedela drug za drugega. Joseph Krašovec je dejal: "Menda sem pro-klet, ker drugače ne more biti. Ljubil sem svoje otroke, ali ne morem jih obdržati pri sebi." Mnenje dopisnika je, ki dobro pozna pijance, da je Krašovec tak kot so skoro vsi oni, ki ne vedo, kdaj imajo dovolj alkohola v želodcu in tako pridejo v zagato. Ko se streznijo, jih grize ln peče in kriv je vsakdo drugi, samo o-ni ne. Tukaj ni prekletstva, samo pomanjkanje rnzuma in lastne kontrole. V alkoholu pa ni razuma in kdor ae ne zna kontrolirati, postane "bežtija", ki iii za človeško družbo. Ako je žena odšla že v sredo od doma, kakor pravi on, potem je bilo na njem ležeče, da bi se pobrigal za otroka, ne pa za prijatelje, vino n žganje. Zadeva je podobna oni, o kateri mi je nekoč pravil neki mož, ki je govoril s pomočnikom u-rednika in ga vprašal, zakaj ga je odslovil. "Bilo je tako", se je izrazil prizadeti, "on (boss) je meni ffoppvedal piti, pil ga je pa sam, iWXer ga je on pil, sem ga tudi jazfpil in pila sva oba." In prav tako je v tem primeru: Pila ga je ona, pil ga je on in oba sta . bila pijana. Mali o-troci in alkohol ne gre skupaj. Frank Barbič. 53. soti. V njem sem bil uposleng let in tudi poslovodja. Nek* sem vprašal starega moža, ki i| prvi pričel delati v tistem ruj niku, zakaj so delavci tako i) garani. Pa mi odgovori, d| "fantje" kapitalisti nimajo ni. kdar devolj in niso nikdar zadovoljni. Taki so kapitalisti! Peter Vider. cez 9WW nic Posloviiov od sina ln izgub« brala Johnstourn, Pa. — Zadnji božični prazniki niso bili taki ki druga leta. Mislil sem, da jih bo va obhajala sama z ženo, t par dni pred božičem sva bi presenečena, ko je prišel sin m dopust od vojakov. Veselje bilo nepopisno, ampak ko je povedal, da bo moral nekam morje, sem si mislil, da je ku; trpljenja polna. On se je vrni nazaj v Camp Forest, Tenn., kjer je štabni narednik. Mislil sem, da je dovolj legi in bo treba držati glavo pokon. ci na domači fronti, da pomag sinu in drugim fantom do konč ne "zmage za pravico. Naprav sem novoletno resolucijo, da bon v letu 1943 kupil še več bond kot v zadnjem letu. Potem do bim poslovilno pismo od sina, piše, naj preveč ne skrbimo zan ln da bo pisal, kadar mu bo mo goče. Ta žalostna novica se še ni po legla, ko istega večera dobim zojav iz JolietS, 111., da je mi brat Frank umrl. Ta novica prišla kot strela z jasnega ne Namenil sem se bil, da ne gre nikamor na daljšo pot, dokler dežela v vojni, da bo več prosti ra za vojake, kajti sin mi je sal, da je na vlaku moral st4 od Cincinnatija do NashvillaJ nI bilo nobenega sedeža. Človek računa po svoje, mere pa po svojem obrnejo. D ko je bilo tudi z menoj. Odpri vil sem se na pot, da zadnjic dim svojega brata. V Jolieti prišel dah pred pogrebom. D«; bil pokojni brat priljubljen,' ' uvobodni Največja nesreča za človeAkn družbo je doslej bila, ker je bila le napol svobodna in napol »utenjska Ne samo to. da so veliki narodi (oziroma države v preno&rMrm pomenu) zasužnjili In lak> rtščali male naiode, temveč tudi p*sutnf>znlki vsakega naroda ao lahko gospodarskem aoc«alno izkoriščali posameznike Tega mora biti enkrat konec. ce.hočem«, da bo človeška družba organlsirank sa mir In materialno blagostanje Ekonomskega izkoriščanja in /asužnjevanja posameznikov aarodov mora biti enkrat koW! Potem |e le pride upanje, da ie človeštvo pomiri med seboj In začne s resnim delom za svo) napredek. spUAno izobrazbo in podvig civilizacije. Nekoliko spominov Rauch, Minn. — Naj tudi jaz napišem nekoliko spominov. V mladosti sem hodil v šolo kot drugi dečki.' Imeli smo učitelja, ki je bil pravi sebičnež. Večinoma nasf je tepel in zapirat tisti čas, ko bi morali h kosilu. Učil nas pi dosti, kvečjemu nam je pripovedoval kakšne historije. Bil je nemškutar in se ni dosti brigal za slovenske učence. Pa tudi katehet ni bil bolji. Krščanski nauk nas je prišel učit vsak teden dvakrat. Enkrat me je vprašal, če, res kadim tobak. Dejal sem mu, da bi ga, če bi ga imel. Takrat pa s palico po meni. Kak mesec pozneje pa je prišel iz Ljubljane žandar po njega in ga je odpeljal na Zabjek v zapor, in sicer ne zato, ker je mene tepel, pač pa je bil drug vzrok. Ko mi je bilo 17 let, sem si mislil, da tam ne bo kruha zame in hajdi v Ameriko. Y New York sem dospel 4. julija leta 1893. Potem sem šel za delom in ga dobil v rudniku, kjer sem delal več let. Zdaj pa živim že nad 30 let na farmi. Tukaj se ukvarjamo večinoma z živinorejo in tako gre vse "o-kej". Priporočal bi rojakom, da se vam nI treba bati iti na farmo/če vam je mogoče in če ni ste še prestari. Tudi na farmi je vsakovrstno delo, ali mi Slovenci smo trdni delavci, kar vedo tudi Amerikanci. Ne smemo biti kake šlape, da bi po nas hodili. Lepo je, ker se naš narod tako zanima za naše zasužnjene rojake v stari domovini. Jaz mislim, da je le malo Slovencev, ki bi jim odrekli pomoč. Samo treba je iti na delo in se vse naredi. Kolikor je meni znano, je slovenski kongres precej dobro napravil in izbral dobre odbornike, ki bodo vodili to delo. Odgovornim faktorjem je treba povedati, da je bil naš narod zasužnjen od pamtiveka in je čas, da dobi svobodo. Proč s tiran skimi vladami in politiki. Treba je izbrati človekoljube, ki bodo v Tesnici-delali za narod, ne pa za lastne žepe. Po zadnji vojni so se zbirali v Ženevi, se hlinili drug drugemu, za hrbtom so si pa fige kazali. Tako so delali "državniki" in kaj koristnega ni bilo pričakovati od njih. Na žalost je tudi med narodom veliko sebičnosti že od pam t i veka". Le ma%> je človekoljubov na svetu. Pravijo, da Je človek po božji podobi ustvarjen, toda je tako sebičen in nevoščljiv drug drugemu. Zato je tudi tolike nesloge nid narodom. Am pak tako ne more iti dolgo naprej. i«___ Prej sem omenil, da sem delal i organizacij ln njih ■ v največjem rudniku v Muine-jae ne pošiljajo liaiu n pričalo to, da ga je obiskalo ko ljudi ob mrtvaškem odru, čeprav je gasolin na odmerke, bil tudi pogreb zelo velik. Ni bolj milo se mi je storilo, da se od njega poslovili prijatelj žalostinko ."Blagor mu". Na mestu se zahvalim v imenu n gove žene Johnu L. Jevitzy. hnu Churnovichu, Paulu L» chu, Antonu Štefaniču in Lo* Žcleznikarju. 4 Pokojnega brata Franka položili-poleg njegovega 24-k nega sina Juliusa, ki jc u pred tremi leti. Moj pokojni Frank Skedel je bil doma iz v Dobravica pri St. Jerneju. V meriki je bn okrog 40 let. v« noma v Jolietu, kjer je dolgo vodil gostilno. Zapustil jcfl in dva sinova, od katerih je * pri vojakih v Montani. v skem oddelku. Žalujočim ostalim moje no sožalje, tebi, brat. pa mirnega počitka v ameriški Iji. Blag ti spomin! Louis Skedel. 25i J SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Uda J a svoje publikacij«^ poaebno Ust Proevets zs ter potrebno agitacijo društev In članaivs ln «• gando svojih Klel. _ ne aa propagando " pornlh organlsadj. VM** ganUaciJa Ima oblčsi«" f glasilo. Torej agitator*®] nanlla drugih T ČETRTEK, 21. JANUARJA ■ —i—— 1 Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov PROSVETA Naraščanj« uporniškega gibanja v balkanskih deželah London, 12. januarja (UP). — jugoslovanski krogi v Londonu so danes poročali, da so izbruhnili v Bolgariji in Rumuniji u-porj — sabotaža je zavzela tolikšen obseg, da njorajo vojaške straže čuvati železniške proge na deželi. Povsod na Balkanu vlada hud odpor napram nacistom. Grški gerilci so ponovno izvršili napade na prometna sredstva o-siiča vzdolž jugoslovansko-bol-garske meje. Iz Carigrada prihajajo nepotr jene vesti 0 aretaciji 25,000 "komunistov" na Bolgarskem, kjer upajo tako zadušiti nastajajočo vstajo. V ... — angleška mlad. organi ZACIJA pozdravlja JUGOSL. mladino v Prireditev na londonskem radiu London, 8. januarja (Radiopre jemna služba). — V teku današ nje oddaje v srbohrvaščini je govornik naslovil pozdrav jugoslovanski mladini, ki se nekje v - naši zemlji bori proti fašizmu. Govornik je dejal, da ves svet gleda na našo mladino in občuduje njend borbo na življenje in smrt. * "Mladina Zedinjenih narodov, ki se bori za isto stvar, kakor vi, hoče, da v tem boju zmaga pravica.. Vsi vi, ki se borite v Sloveniji, na Hrvaškem, v Dalmaciji, Črni gori, Srbiji, Vojvodini in povsod drugod, VLditdrdasmo z vami in vas občudujemo. Nadaljujte ta boj. Zedinjeni smo v svojem programu, katerega cilj je zmaga demokracije in pravice v načelih svobode govora in vere. Vse o-ne, ki so proti temu, je treba za-I treti. Mi v Britaniji vemo, kaj je »voboda. Britanska mladina v&s pozdravlja. Na pravem potu ste. In niste sami, kajti mladina vsega sveta je z vami. Smrt fašizmu!» Svoboda narodu!" V...— Primorski Slovenci v severnoafriški italijanski armadi vala od nemške vrhovne komande dovoljenje, da odpokliče domov svoje čete, ki se nahajajo na ruski fronti. To dovoljenje je tudi dobila. Računajo, da je hrvaška pomoč Hitlerju obsegala dve do tri divizije. Marionetni predsednik vlade Pavelič je izjavil, da so mu te čete potrebne za vzdrževanje javnega reda in miru na hrvaškem ozemlju. Vojaški izvedenci so prepričani, da so Nemci privolili v to, ker nameravajo odpoklicati svoje lastne divizije, ki se nahajajo na Hrvaškem in jih uporabiti na ruski fronti. Vsebina te brzojavke jc bila uradnd potrjena na radiooddaji Paveličeve postaje v Zagrebu "Rakovice", ki je dne 12. januarja na široko opisala parado hrvaških legionarjev o priliki po-vratka z ruske fronte. Pavelič jih je pozdravil z dolgim govo&m, v katerem je ščuval proti Rusom in hvalil njihovo junaštvo. Trdil je, da ves hrvaški narod s ponosom gleda nanje ter da predstavljajo vojno silo "Neodvisne Hrvaške Države". Parado so nadzorovali Nemci in Italijani. V...- Nova smaga gerilcev v Rosni London, 12. januarja (UP). — Moskovski radio poroča, da so jugoslovanski gerilci potolkli 2,-000 vojakov osišča v teku ljutih bojev za mesto CvjetiČ, kjer so polovili veliko število nemških vojakov, med njimi nekega polkovnika in več drugih višjih o-flcirjev. Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti.) 17. decembra 1942. Dejala sem: "Rada bi pisala v Ameriko o Beveridgevem načrtu za socialno zavarovanje."—"Slovenci imajo v Ameriki, že dolgo časa Beveridgev načrt," mi nekdo odgovori. "Slovenska na rodna podporna jednota: v njej so si Slovenci ustvarili Beveridgev načrt ne le na papirju; načrt, ki živi in dela in doseže svoj namen: pomaga." Vaša podporna jednota in Beveridgev načrt imata isti namen: "It is an attack upon Want." Še več imata skupnega. Oba sta prišla do istega zaključka, da izhaja tri četrtine bede iz prekinjene ali izgubljene možnosti, služiti si vsakdanji kruh, radi bolezni, po-habljenosti, brezposelnosti. Beveridgev načrt je prišel do tega zaključka na podlagi znanstvenih raziskovanj, ki so jih vršili v letih, predno se je začela sedanja vojna po najpomembnejših angleških mestih o socialnem stanju družin in posameznikov. Slovenska narodna podporna ednota je prišla do tega zaključ-ca na podlagi—na podlagi trdih izkušenj, ki so jih privedle do spoznanja: da si moramo v tujini sami med seboj pomagati v bolezni in nesreči, da je v skupnosti moč in pomoč. "V demokraciji morajo ljudje premagati bedo. Da jo premagamo, je tre-London, 12. j an. (Radiopre jem-jba poguma, vere in občutka za na služba). — V teku oddaje Ion-|"narodnostno jednoto": poguma, donskega radia v slovenščini je gledati v oči dejstvom in težko- čam in jih premagati, vere v bodočnost in v ideale pravičnosti govornik poročal o bojih v severni Afriki in navedel naslednje zanimivo poročilo, ki je prišlo zaveznikom v roke: Poveljnik nekega italijanskega bataljona, major Rosto Vito, je sporočil italijanskemu vojnemu ministru, da primorski Slovenci, h štejejo polovico moštva v njegovem bataljonu, čisto odkrito izjavljajo, da se ne bodo borili, temveč o prvi priliki bodo prešli na zavezniško stran. ■ , V...~ Paveličeva Hrvaška odpokllcala svoje čete s ruske fronte N«'w York, 15. jan. (NYP). — Tukajšnji Nevv York Post prina-ia brzojavko iz Evrope, ki veli: Sledeč vzgledu Madžarske in jRumunije je po zanesljivih po-l"*ilih /daj tudi Hrvaška zahte- in prostosti . . . občutka "narodnostne jednote", ki prekaša koristi enega razreda ali enega dela naroda." To je moralo biti v mislih ustanoviteljev Slovenske narodne podporne jednote, ali zapisano je v Beveridgevem načrtu. Bolezen, starost, brezposelnost . . . to so more, ki delajo življenje bedno. Nezmožnost ali ne-možnost služiti si vsakdanji kruh. Zavarovati se moramo proti tem bedam, če hočemo doseči "social security", socialno varnost. V načrtu je združeno sedanje obvezno zavarovanje proti brezposelnosti s sedanjim prostovoljnim zavarovanjem za slučaj bolezni, pohabljenosti, starosti in smrti. Pridejana jc povrhu še pokojnina za starost, ki je tudi že sedaj v rabi. Te stare ustanove so združene, spo-polnjene, dopolnjene, povečane, razširjene, tako da obsegajo vsakega prebivalca brez ozira na njegove prihodke ali sredstva: to je Beveridgev načrt socialnega zavarovanja. Obvezno zavarova nje vsakega proti bedi. Naj se zgodi karkoli, vsakdo mora imeti zagotovljen najnižji, stalen, dohodek za vse življenje. Tako je mogoče odpraviti bedo s površja zemlje. ^Najprej imamo štiri kategorije ljudi, ki so sposobni delati: 1) vsi delavci in uslužbenci; 2) delodajalci, samostojni obrtniki, neodvisni delavci vseh vrst; 3) hišne gospodinje, ki skrbijo za domove; 4) vsi oni, ki so sposobni delati, a se ne pečajo z nika-kim pridobitnim poslom. Prvi, drugi in četrti razred vplačujejo prispevke v državno blagajno, da tako prispevajo k stroškom zavarovanja. Torej delavci in delodajalci, in, kar še ni kritega, prispeva država. Za temi prideta dve kategoriji prebivalstva, ki sta nad in pod dela-zmožno dobo, otroci in ostareli. Za oboje je preskrbljeno, da ne ostanejo v bedi. Moški dobijo pokojnino s 65. letom, ženske s 60., po dva funta na teden brez ozira, Če imajo kakšna drug« sredstva ali ne. Za otroke prispeva zavarovanje, dokler niso 16 let stari. Beveridge pravi, da bodo v bodočem, boljšem življenju otroci skrb države in staršev. Ne bilo bi prav, odvzeti jih popolnoma z ramen in misli staršev, ne bilo bi naravno. Vsaka žena dobi ob poroki 10 funtov: poročno darilo ali dota od države. Ob porodu vsakega otroka dobi Štiri funte v denarju in 13 tednov plačanega dopusta, če je mati žena( ki služi kruh. Mogoče se vam ne zde številke visoke. Ali v načrtu je predvidena vsa zdravniška pomoč in nega za vsakega državljana zastonj. S tem odpade velik, največji del izdatkov za take prilike. Otroci so posebna skrb Beveridga, kakor vidite. Pa tako je splošno na Angleškem. Slovenci vzamemo otroke kot navadni del življenske sreče ali nesreče. Ne vem dovolj, da bi mogla soditi o Slovenski narodni podporni jedno ti, če ima posebno paragrafe za novorojenčke in šolarčke. (Da, ima jih. Op. ur ) Zdi se mi, da, ko to čitate, da bi me radi vprašali, da če bi v slučaju, da Beveridgev načrt pride v veljavo v Ameriki: "Ali je s tem konec Slovenske narodne podporne jednote?" Le pomi rite se. Spet in spet čitamo > načrtu, da je prostovoljno zava rovanje Še vedno mogoče, celo toplo priporočeno. Enako vse druge oblike privatne podvzet-nosti in delavnosti. Pozabiti ne smete, da je načrt boj bedi; ko je življenski minimum zagotovljen vsakomur, moramo le želeti, da si ljudje svobodno volijo, kaj in kako delajo s svojimi dohodki in premoženjem. V tem oairu je baš Beveridgev načrt tako zelo angleški, ne briga se niti za levo, niti za desno poli tiko, samo da bodo ljudje boljše živeli, vsi ljudje, in da ohranijo istočasno svojo svobodo v razpolaganju s svojimi stvarmi. Rastoče blagostanje v zadnjih 30 ali 40 letih je pokazalo, da se je beda zmanjšala, ali ni postala brezpomembna. Nauk iz tega sledi: povečani narodni dohodek je treba bolj pravilno razdeliti. Vsakdo mora nekaj prispevati "sa deževno dneve" nekaterih nesrečneže v. Načrt stoji in pade s tem, da ima vsa dežela primeren dohodek, da ni izrednih ekonomakih depresij,, ki bi uničile normalno strukturo narodnega gospodarstva. To pa je odvisno od vsega svetovnega gospodarstva, kakor se že bo pač uredilo po vojni. "Ali beda je la ena izmed petih velikanov na poti rekonstrukcije in v mnogih ozirih. je baš njej lažje napovedati. boj. Urugi velikani so: Bolezen, Nevednost, Zanlkrnost, Lenoba." Zakaj je bedo najlažje napasti? Ker drugim ne moremo blizu, dokler ne premagamo bede. Kako se lotiti boltzni ali nevednosti v bedi, ko večinoma izhajajo iz nje? Če fle beda le ena izmed peterih ovir do človeške srečo, je gotovo največja. In če bo ona premagana, bomo prišli daleč na poti do boljšega življenja za vsakogar. Dolenjka. j/ imlrtl Jw Darlan (levo), vrhovni komisar francoske eevm n. m general Henri Glrsud. f lika Je bila vseta dva dni pred Afrike. Irt Je Ml Smrt Nikole Tesle ' • ^ T BrsoJavka Herberi H. Lehmsns, direktorja urada aa mednarodno podporo ln obnovo "(Herbert Lehman je posla) iz Washingtona Louisu Adamiču naslednjo brzojavko): "O priliki smrti Nikole Tesle se Vam pridružujem v globokem občutku izgube in sožalja. Ljudstvo njegove nove domovine, Zo* dinjenih držav Severne Amerike, bo za vedno ostalo dolžnik Nikole Tesle za njegov ogromni prispevek k razvoju brezžičnega telegrafa in telefona.' Njegovo življenje je bilo dolgo in koristno. Njegovi izredni in sijajni Izumi ter njegovi uspehi na polju znanosti in industrije bodo temu državljane naše dežele v večno slavo. Ne le narodi dežele, v kateri je bil rojen in ljudstvo njegove nove domovine, temveč tudi ljudstvs civiliziranega sveta imajo povod, d* žalujejo za Nikolo Teslom, ki je toliko pripomogel k našemu modernemu načinu življenja. Pridružujem se njegovim sodržavljanom. prijateljem in občudovalcem v žalovanju zs smrtjo tega izrednega in znamenitega moža." Herbert H. Lehman. Dlrector Poreign Keliefa. • Sošalje Poljakov Poljaki institut znanosti in u: mrtnosti v Ameriki je naslovil ministru Ssvi Kossnoviču na-I slpdnje pismo; "V imenu Poljskega instituta znanosti in umetnosti in v svojem lastnem imenu Vas prosim, da sprejmeta Izraz našega globokega sožalja o priliki težke izgube, ki Vas je asd»!a s smrtjo Vašega slavnega strica Nikole Tesle. V imenu vseh poljskih znanstvenikov s* pridružujemo tudi izrazom spoštovsnjs spominu velikega učenjaka In izumitelja, ki ga Je Jugoslavija dala Zcdlnje-nim državam in vsemu s vetu.H Profesor O. HaleckL preda, poljskega instituta ■r \9m% UJR Člani posadke amerlškaga bombnika, ki so metali bombe aa Japonsko baso aa otoku Wake. TO IN ONO Piše Zvonko A. Novak Ničevost poboinih željo. — Če si pokličemo usodne dtgodko v desetletni dobi tik pred aavrat-nim japonskim napadom na Pearl Hurbor v spominu, vidimo, kako so si Združene državo ameriške z Rooaeveltom na čelu na vse kriplje prizadevale preprečiti sedanjo svetovno vojno. V tistih krčevitih naporih se ta dežela na vse mogoče načine skuša rešiti iz vrtinca mednarodnih zapletljejev. Zdaj si hoče zagotoviti varnost pred dejansko vojno udeležbo s strogo nevtralnostjo, zdaj poskusi svojo srečo z miroljubnim prigovarjanjem in tešenjem. Toda vse je zaman. Noben poskua se ji ne obnese. Vsako njeno posredovanje z lepo besedo je kakor metanje boba ob steno. Kriza sledi krizi, kršilci svetovnega miru že dvigajo glave in rožljanje sabelj postaja glasnejše ih glasnejše. Mi jih za božjo voljo prosimo, naj gredo vase, naj se znajdejo ter(sfedijo dobrim nagibom človeške narave. Nato jim zagotovimo, da bo lah ko ustreženo vsčrri rtjihriltrt' Željam, ki so v mejah pravičnosti, po mirni poti. Ko na vse to nič ne zaleže, jih začnemo resno svariti ter jim groziti in žugati, dasi prav dobro vemo, da se ti sti blazni nasilneži sploh ne dajo ugnati s praznimi besedami. Med tem se na nebu mednn rodnega položaja nakopičijo žc tako črni oblaki, da je preteča huda ura nepreprečljivu, neod-vrnljiva. Toda mi še ne obupamo, pa Še nadalje prosimo zdaj tega in zdaj onega, naj še malo potrpi, naj se pogaja ali pa sprejme dobrohotno posredovanje, Ali tudi to naše moledovanje nič ne poinaga in mi začne* mo čimdalje bolj uvidevati* da se svet več ne more Izogniti nevarnosti grozečega splošnega poloma. Proti koncu predlanskega leta pa se spustimo v dolgotrajno pogajanje s Japonsko za skupno podlago medsebojnega sporazuma, čeprav smo vedeli, da niso sovražnikove Obljube niti piškavega oreha vredne. Da, celo tako lahkoverni in zaupljivi smo, da bi bili skoro pristali k sestanku med Roosrvel-tom in japonskim ministrskim predsednikom nekje sredi Tihega morja.f Sc preden pa so se naša ugajanja z Japonci razbila, so jele japonske bombe deževati na našo Biserno luko. Vse to ae je dojfodilo v dobi odtlej, ko so japonske č«tc 1. 1031. vpadle v Mandžurijo, ps vse do tedaj, ko so Japonci predlanskim planili nad nas - dele potem, ko nam je ž* skoro voda tekla v grlo, so se nam odprle oči. Počasi in capljajo daleč za drugimi smo se doko* peli do spoznanja, da se nam je treba oborožiti. Ali še celo ta-čas, ko Je zadivjal splošni krva* m ples, nismo marali priznati porasa v svojih jalovih privide* vonjih, ker se pač Se nismo bili overili, kako ničev* so bile vse 11 naše pobožne želje Sedaj vemo to, pa smo kakor en BM6 pripravljeni žrtvovati vse, kar Je potrebno za to, da pripravim«) evoje napake in zmote. Dogodki ki an ae vrstili drug za drugim v omenjenem desetletju, so nam popolnoma razum- ljivi danes.^To je re«. Ali sc pa zavedamo sedanjosti tako dobro kakor preteklosti? Ali bomo razumdli prihodnje desetletje, ki se že poraja v sedanjosti? Ali smo toliko razsodni, da se bomo že takoj ob začetku otresli vere v pobožne želje ter »o takoj in korenito lotili dela, • katerim se dajo odpraviti vzroki za zle posledice? V tragediji, ki smo jo doživeli v zadnjih desetih letih, smo igrali vodilno vlogo dobrega človeka. Toda uyj^e)i smo pa pri tem tudi to, da nismo bili brez vsake krivde v njej. - Naučili smo se tega in še marsičesa, drugega, pa je upati, da ne bomo več delali' napak, ki šo dokaj prispevale k sedanji sve~ tovnl katastrofi. Bevin vidi povojno kontrolo Angleiki minister hvali železničarje London, 10. jan.—Delavski minister Ernest Bcvin je v tvojem govoru pred iele*niča;'ji dejal, da «e bo morala Anglija sprijazniti t vladno kontrolo po vojni In da ljudstvo ns more pričakovati, da mu bodo vrnjene vse svobbdščine, ko bo vojna dobljena. Člani vojnega kabineta »e hočejo izogniti potežkočam, ki lahko pridejo po vojni. ' »'vin je pohvalil železničar-je, ki »odtlujejo s vlado. "Apeliram na dalavce, naj vitrajajo pri Rohtevi, da vlada obdrži kontrolo dolgo dobo po vojni," je d*Jal. i "Ta Je potrebna, kajti »manjšanje kontrole bi pomenilo izgubo discipline. DeŽalt, če ne bo kontrole, se lahko vrže v špekulacije ln kaos, kakršen je nastal po saključenju prve svetovna vojhe." Dol.>v»iki minister je pohvalil raivoj občinskega prehranjevanja v tejLvoJni. Ta sistem naj bi oatal ttrai po vojni. Bevki je de-jsl, ds je armads izvežbala čez 100,000 kuharjev. Istočasno je Henry Hancock na zborovanju trgovske zbornice v Llverpoolu svaril pred vladno kontrolo ekonomije po vojni. Dsjsl je, da prihodnja angleška generacija he sme imeti vtrokov za pritožbe, da se je Vslika Britanija itpramenila kot ljudstvo trgovcev v ljudstvo trgovskih pomočnikov, Zbornica ae Je Izrekla proti vladni1 kontroli sredstev produkcije in obsodila birokracijo, AOITIRAJTE SA PROtVfTOf Povojna Nvtnčija. — Kaj nam je početi z Nemčijo po vojni? To vprašanje še kar hudo rti-burja duhovit zlasti po tej deželi in če človak Čita razne razprave o tem, se kmalu uveri, da prevladujeta dve miselni šuli v njih. . Eni milijo, ds so Nemci popolnoma nepoboljšljivi ln Jih moramo zastran tega narediti neškodljive.'1 Po mnenju druge šole bo pa moral biti vsak trajen mir prtvičeh do Nemcev prihodnje generacije. Jaz se pridružujem tistim, ki zagovarjajo pravičnost, sodelo* vanje in spravljivost. Kajti noben mir, ki se bi opiral na kri-vičnost in maščevalnost, bi ne mogel biti nič drugega kakor nekakšno premirje za priprave prihodnje, le strtšnejše svetovne vojne. Vsekakor sem pa za to, da sc vsi neposredni krivci tega groznega mesarskega klanja kar.nujdjo, kakor zaslužijo. V razpravali, ki se pečajo z bodočnostjo nemškega ljudstva po tej vojni, se večkrat deva nemška kultura v neposredno zvezo z nemškim 'narodnim edin-stvom', kar pa Je napsčno, če se pomisli, da.ae kultura navadno ne ozira na materijalne meje. To se zlasti opaža pri glasbi. Narodno edinstvo' je stremljenje devetnajstega stoletja, jo težnja, vodeča po Uismsrku naravnost k Hitlerju, čigar evangelij nI ni£ drugega kakor nedeljiv nacijonalizem, ki prinese vedno le vojno. Združena Evropa bo najboljšu rešitev jy>lit!čnega vprašanja po vojni, ker je evropska celina v zgodovinskem, gospodarskem In duševnem orlru ena sama enota, a za Nemčijo pa federativni sistem. V Združeni Evropi naj bo toliko avUmomnih pokrajin «U|PKA(TIf F držav, kolikor jih je treba za i tl&skovlto upravljanje V njih OEO*0« W. SA*MWELL naj se svobodno razvija)') vse evropske kulture, Slovenci, Hrvatje ln 8rty naj bodo svobodni In avtonomni vsak ns svojem THE NEW ENCVCLOPEDIA OF MACHINE SJIOP InstiiMie sI Teshnelesr v Spisal Mani pflsser nt Podlago aa mehanično snanje si mor#U dohiti s knjigo NKW EN CVCI/>P«DIA Of MACHINt »KOP mehanik; pojasnjuje vpoiatjo vsake-Ca »troja, orodja In nterS Pouči vas, kako Je troU vperaMU načrt« (fctua ozemlju v S vezni Jugoslaviji« PRACTICE (v enctetčlnl). Ts velik« Čehi In Slovaki v zvezni Čeh«- knjig« popisuje In v slikah pehal« Slovaki ji, Nemci in Poljaki pt^Ust d«is ra*«aj»*a.tosMf vts diug> v zvezni Nemčiji Itd MUnk* Do pravilne rešitve evropnk«' ga pfobhfne pride le, če ae no-,---------r- ---------- rodna kulMns popolnoma lo« ^^"f *»» od politične države, k. slu* ^ j note upravnim namenom, med potnik, vam ho u knjiga telo tem ko duševna prosvetljenost kyritlna ln mnege potrebna — lttO nt pozna nobenih držtvnlh me ^ m *tnfc eaoona knjiga slana SAMO SLSt-PoštnJ-no pU^tmo mi. KaročMe pri KNJI- GARNI KU)VrNIC »HJBUSKINfi COMPANV, tlt Wart ISth Wtn NKW VORK —Zalega ni velika. Karečtte te valne knjigo As itats Majaanealjtveiše eetl ee v dnsvnllm "Pro- DOLGA ROKA I. M, GARPENHIRE (Se nadaljuje.) "Pravi on," Jc odgovoril Conners a poudarkom, "in nihče se ni »pomnil, da bi dvomil o tej izpovedbi. Policija sicer ne verjame tako rada." Nehote sem pri teh besedah skočil kvišku in čutil sem, kako mi Je kri silila v obraz, toda to je kmalu minilo. Z- "Sadler je izdajalec in morda tudi lažnlk, toda to v tem slučaju malo pomenja," sem odgovoril boječe. "Žena je mrtva, doktor Has-lum je izginil, po vašem prepričanju celo mrtev. Te uganke al ne morem drugače razlagati, nego si jo razlagajo oblasti. Če je bil doktor duševno normalen ali ne, nikdar več ne bo podal nobene izjave. In ker so bile vae priče, ki bi mogle kaj vedeti o dogodkih, temeljito zaslišane, je zadeva za nas končana." "Priznavam, da je zadeva zamotana in težko razumljiva," je priznal Conner«, "vendar pa ne opustiva, da bi je natančno ne preiskala. Kar nam morejo povedati poročevalci časopisov, vem: napravil pa bi ai rad svoje osebno mnenje." "In kako?" sem vprašal. "Obiakati hočeva doktorja Sedlarja, če nama bo dovolil, pregledati dvorišče in hlev." "To se lahko zgodi. Sadler me ne more. In jezil se bo, če bova prišla, kar naju pa ne bo oviralo, da bi ne Šla tja." "Naj se jezi," je rekel Conners z nekako čudnim smehljsjem. "Stvar bo pač nevarna za njege" 1 "Kdaj pojdeva k njemu?" sem vprašal. Vrgel je proč svojo slikarsko suknjo ter odgovoril smejoč se: 'Takoj!" Ko sva se peljala proti Banning Streetu, sem molčal, dočim je Conners veselo tn mnogo pripovedoval. Očividno je študiral slučaj in si je nspravil gotove sklepe in zaključke. Zdaj me je na vsak način hotel razvedriti ter mi dati poguma. Navzlic njegovi dob ri nameri se me je zopet polastilo ono otožno r azpoloženjc, ki me ni opustilo, ko ava šla po stoimicah proti vrstom hiše, ki mi je postala zoprn a. Okna so bils zsprts in v hiši je 1)11 mrzličen zrak. Doktor Sadltir ni ničessr storil, da bi pregnal ono morečo, turobno razp složen je, ki je vladalo v hiši. Celo na oknih. Vi so se nahajali na zadnji strani hiše, so bilk zastrta vsa zagrinjala. In dvoriščna vrata so fcila zaprta in zsklenjens na svojem novem vel kem kamnitem stebru. Zaupanje vzbujajoči obraz Edvarda Graya se je prikazal na naše zvonenje pri hišnih durih. Novi gospodar ga je torej obdržal v službi. Vedel nsju je skozi hodnik v sprejemnico, in jaz sem mu naročil, n/ij naju naznani doktorju Sadler ju. ' Čez par minut je prišel doktor Sadit>r, pogledal nekoliko začudeno . mojega prijatelja, mene pa je pr zdravil nekako prisrčno. Vprs-šsl je, kako r* počuti mt*. Barrister in moja žena, rekel, da je slišal o našem potovanju in da se veseli naše vrnitve. Ko je vsa to povedal, je čakal, da poveva midva vzrok 'najinega prihoda. Škilil je izpod svojih veli' \ trepalnic proti mojemu prijatelju, ki ga je n' ajbrže smatral za JurLsta. Videl sem, da se pri/pravlja na boj, ker Je mislil, da bo šlo antedšVino. Na zločin ni že več mislil. Mojs uvodna izjava pa ga je očividno pomirila, Kajti njegovo obnašanje je kur naenkrat poslalo nenavadno prijazno. "Mr. Conners," sem ga predstavil, "je moj stari prijatelj. Jaz aem mu pravil o nesreči, vsled katere trpimo, in jas aem mu tudi po- jasnil, kako nesrečna sta moja žena ia njena mati. Toplo sočustvuje z našo usodo in meni, da ste morda vi med tem časom kaj novega izvedeli. Vsled tega sem si dovolil, pripraviti ga do tega, da sva vas danes obiskala." "Gospoda ravnotako z veseljem pozdravljam kakor vas," je odgovoril nepričakovano, "žal pa nisem nič novega izvedel. Policija je začetkoma kaj marljivo zasledovala zadevo, zdaj pa se je prepričala, da ne more ničesar drugega več odkriti, nego preostanke našega nesrečnega prijatelja. Vsled tega se menda več ne zanimajo za zadevo." "Ta slučaj je pač tudi vam prizadejal mnogo bolesti, gospod doktor?" je vprašal Conners. "Zelo veliko bolest, to je samoobsebi razumljivo." "Kje ste bili, ko je bil izstreljen strel?" "Na spodnjem hodniku, pri slugi Edvardu Grayu. On more to spričati in je tudi to storil. Mrs. Sands je prišla Iz gospodarskih prostorov v spodnji hodnik. In jaz sem jo prosil, naj mi iz študijske sobe prinese neko knjigo. Tam je srečala doktorja Haslama, ki je prišel iz svoje spslnice. Najbrže je slišal njeno hojo na hodniku in Jo je v usodepolnem trenotku pričakoval. Neusmiljeno jo Je od zadaj ustrelil. Ko sem zaslišal strel, sem hitel v prvo nadstropje ter našel ženo mrtvo. Zdelo se Je, kakor da bi se vsa hiša tresla od poka, in slugs je bil tako prestrašen, da me nI mogel spremljati. Dva policijska uradnika sta slišala pok na cesti, pozvonila sta pri durih, vsled česar Gray tudi ni mogel priti takoj za menoj." "Vi ste mu rekli, naj počaka zdolaj?" Mladi mož se je nasmehnil. "Seveda, kajti videl sem, kako se je mož od strahu tresel. Naj prvo sem seveda mislil, da je kdo vlomil. In smatral sem za potrebno, da kdo ostane pri izhodu." "Vsaj so bili še drugi služabniki?" Doktor je napravil čmeren obraz in ni odgovoril. 'Torej siromak nI videl groznega prizora, ki je vas tako pretresel," je pripomnil hladno Conners. "Ali smeva nekoliko {»gledati po hiši, gospod doktor? Policija je seveda vse temeljito preiskala, vendar bi me pa zanimalo, če bi ml vi na kraju umora vso zadevo pojasnili." Zdaj sem opazil, da je Sadler smatral mojega prijatelja za privatnega detektiva, in da so se začele njegove oči zvijačno lesketati; sovraštvo, ki je je vedno čutil do mene, se je kazalo v vsaki potezi njegovega obraza. Očividno pa ni imel ničesar prikrivati in je hotel, pri vsem pomagati oblaatim, kajti hitro je vatal, da ugodi Conneraovi želji. "Vaekako je moj spomin dovolj dober," je rekek zanlČljivo. "Pojdimo, goapoda!" Sledila sva mu po atopnicah ln v sobo, kjer je bil umor izvršen. Bilo je zelo temno v sobi, .toda Sadler je šel takoj k oknu ter odgrnll za-store. "Pod preprogo, pred katero stojite," je rekel proti Connersu, "je ns tleh msdež, ki ga niti s kislinami nismo mogli izbrisati. Moral bom dati en del tal nonovo napraviti, kajti kaj takega gledati, ni ravno prijetno." Conners je zvedavo gledali okoli sebe. "Kje ste našli puško?" je vprašal. "Tam," je rekel Sadler ter pokazal v kot pri kaminu, "Na kakšen način je bil košček medenasta Žice, ki so jo policisti zapazili pri vstopu v sobo, pritrjen ns puško?" —' (Dalja prihodnjič.) Drobne povesti r 1J Spisal Josip Plsnlnec PREMAJHNA BI ŠE. PREMLADA ... (Nadaljevanja.) Tedaj so se odprla vrata. In vstopila je ona. Njena noga se jc ustavila, njeno oko ae Je vpr-lo vame. Bil je to dolg pogled, mehak pogled, kL je pod nJim (.trepetala duše moja. ln pristopila je k meni ter mi podala svo-jo prožno desnico. "Moje srce je teiko, ln m«»j greh je velik pred Vaifi Ali ni> morete odpustiti?" Njen Klas je trepetal ln trepetala jr njena deanica. V ceikvi ni bilo nikogar, obdajala naju je sveta liaiiuia. In tedaj aem se juli m 11 in sem stopil prav tik nje. Moja roka se je 1/tegmla do nJem glave tn na rahlo jo je pritisnila bliže. In poljubil M*m jo na belo čelo, m vsaka žal mtael )e izginila u mojega srca. In moje ustnice or niso odptle, ničesar jI nisem imel povedati. "Hvala vam, hvala vam' Z Bogom?" je dejala mehko in ml stisnila zadnjič roko. "Zdaj aem mirna." ^ J / . Stopala jc navzgor proti božjemu grobu. Njena stopinja je bila lahka in prožna. Tedaj sem se obrnil in odšel. V cerkev so začeli prihajati ljudje . . . • • • In sedsj sva sama, lovski moj plašč. Star si, luknja je že pri luknji, komaj se te še drži šiv. Tudi Hcktor je že Izginil in se izprehaja po večnih loviščih, izginila je mladost in z njo mla-doetne sanje, izginilo je vse, kar je nekdaj razveseljevalo srce. A tebe ne dam od sebe. Dokler bo stopsla moja trudne no^a po tem svetu, boš še moj spremljevalec, dasl te nespametni ljudje You Know THAT a« Ut. 6*VOWM0fT «o» AMUt tlATff #j.ooo.ooo rMa«r-wmeM »MATCHfD irmtoM daj ga Tedaj sta dospela do vrhunca nizkega griča. Velik prostor ae ja razprostiral tam. Na njem ni rastlo drugega kakor visoka, čez kolena segajoča trava. V ozadju so temnele smreke. Skozi travo se je vila ozka steza tja notri v smrečje. Na robu tega prostora je obstal. Drugič je dvignil začudeno svoje oči. Raztegnile so se> in iz* bulile. In zrl je okoli sebe in loteval se ga je neki čuden nemir. V prsih se mp je začelo nekaj gibati prav globoko na dnu, a vstajalo je čedalje više in više. In skoro se je razlilo po vsej' notrs-njoeti. Tam med črnim smrečjem se je tedaj hipoma nekaj zasvetilo. Nenavadna svetloba se je razlila po okolici, kakor bi se bili med vejevje ujeli vsi zlati žarki, kar jih premore solnce božje. In svetloba je rastla in rastla. Tedaj se je pa v njeni sredini prikazala ANUARJA i? Stresel je z glavo. Deček ■ Zavedel so je dele, ko je zmani. je pogledal osuplo. kalo grmovja in smrečja, ko l ramrl n t ArnAl o if»l%ii*ino ' —A — — 11 —. _ —. 1___ m M asa že gledajo začudeno in se muzajo tvojemu kroju in tvoji barvi in tvojim luknjam. Zaslužil si, da te spoštujem, ds te še nosim in da sem ti hvaležen. Saj ti moram biti hvaležen ob spominu na edino lepo in srečno dobo svojega življenja, ki sem preživel pod tvojim varstvom. In dasi se mi zdi, kakor bi prosil, naj te oddam Židu ali cunjar-ju, da se izpolni tvoje usoda, se ne morem odločiti. Skupaj sva hodila po trnjevih ln lepih potih, skuj^aj vztrajajva še sedaj, saj dolgo ne h*de, da naju po-neso, odkoder ni vrnitve.— IV. ZA NJO . f . ZA NJO . . . T Vsega je imel dovolj, karkoli mu je poželelo srce. Za denar mu ni bilo tneba skrbeti, bil je dobrih staršev sin, njegovi novci so bili naloženi me^iko in varno po raznih hranilnicah in bankah. Imel je elegantno opremljeno stanovanje, udobno, pozimi toplo, poleti hladno. Imel je lepo, stasito ženko, ki ga je zanj« zavidal marsikdo in imel je dvoje zdravih, ljubeznivih otrok, dečka in deklica, oba zlatolasa in velikih modrih oči. Bil je zraven mlad in zdray. In poleg vsega tega je hodil dan za dnevom vedno v urad in iz urada. Hodil je vedno enakomerno, skromnih, ozkih korakov, z glavo nekoliko upognjeno. Videti je bilo, da je sam s seboj zadovoljen, da ni bilo ničesar za njim, kar bi ga vznemirjalo, da ni bilo pred nJim, kar bi ga navdajalo s hrepenenjem. Njegovo oko je zrlo mirno v ta svet, nikdar se ni zasvetilo bolj, nego je bilo treba, nikdar se ni stemnilo, da bi bil kdo opazil. Navadil se je takšnega življenja, in gotovo je bilo, da bo hodil z isto mirnostjo in z isto tiho zadovolj-nostjo dalje po navadni poti. Vsako pomladno in poletno popoldne se je izprehajal po okolici. Navadno je jemal s seboj vselej po enega otroka, vsak dan drugega. Predno je odhajr*, je žena poljubila vselej otroka na čelce, pogladila mu je lase ter podala njemu roko. "Pazi nar\i, Egon, da se mu ne pripeti kaj žalega!" "Saj veš, draga." In stopal le Iz hiše, zopet istimi počasnimi, skromnimi ln ozkimi koraki, kakor v Urad. In zraven njega je stopal otrok in izkušal je, da bi hodil kakor on. Nista se preganila nikdar hitreje, nikdar živahneje. Bilo-je čudno, kako se je otrok prilagodil vsem njegovim navadam. Navadno je hodil v bližnji gozd. One rjave, ozke poti so se mu bile priljubile, težko bi jih pogrešal. Toda ako bi bile zares izginile, ne bilo bi mu menda nič zanje, poiskal bi si bil drugih in navadU bi se bil tudi teh. Ona mogočna drevesa, gosto bojno grmovje in po tratah posejane cvetice, vse mu je bilo sicer ljubo, težko bi bil pogrešal enega ali drugega. Toda ako bi bilo izginilo, ne zmajal bi menda niti z glavo, ne trenil bi z očesom ln stopal bi mimo z onimi ozkimi, enakomernimi koraki, in niti žal bi mu ne bilo. 'Po izprehodu je sedel doma med svojo družino. V njegovi bližini si je dala o-praviti žena, sta se igrala otroka. Njej je žarel navadno na ustnih blažen smehljaj, otroka sta čebljala med seboj. In dostikrat je pristopila ona k njemu in o vila mu je roko okoli vratu. "Kako sem srečna, Egon!" Povzdignil je za hipec oči, niso se zasmejale, niti stemnile. Zrle so kakor po navadi, in dejal je: "Tudi jaz, Berta. Hvala Bo-guV. . ." In nobenega ni bilo, da bi se bil porogljivo zasmejal, da bi se jima zarežal v obraz. Vse je bilo tiho, tako grozno tiho. In ljudje zunaj so se menili: "Če je kdo na svetu srečen, srečna sta ta dva človeka." • • • Nekega dne se je zopet izprehajal po gozdu. Zraven njega je stopal deček. Kakor po navadi sta hodila mirno, enakomerno. Po nasadih je šuštel lahen ve-trič, drevesno listje se je zibalo in svetlikalo v rumenih solnčnih žsrkih, po zrsku so brneli hrošči, v travi so se glasile kobilice. Iz sredine gozda je plul prijeten vonj, skozi presledke se je navzdol smejalo jasno poletno nebo. In tedaj je bilo prvič, da je dvignil glavo živahneje. Njegovo oko se je prvič zasvetilo ln o-zrlo se je začudeno okoli: Bilo je, kakor bi se zbudil iz dolgega trdnega spanja. Ali res še nikdar ni videl tega. kar vidi i ROJAKI SLOVENCI- RELIANCE FEDERAL 8AVIN08 k LOAN ASTN Vam nasaanja. da poeolujemo denar aa prvo kipo-teke .(First Mortgegee) pod najboljšimi pogoji la pred vsem. PO NAJNIŽJIH OBRESTIH aa sapadal straal meeta Chlcaga. - • V alnčalu. da rabite deaar sa poeoillo. obrnite se aa aaš erad. kateri alušt v polno sadovoljstvo sloveaake-ga naroda še aad 94 let. Točaa la poštena postrežba Vam Je aafotovljena prt našem podjetju. ; Za Vašo aakloajeaoat ae Vam priporoča LEO JURJOVEC Sr.. predeedaik ' • - • -nr- RELIANCE FEDERAL SAVJNGS •A LOAN ASSOCIATION 1104 WEST CERMAK ROAD. CHICAGO. ILL. - CANal 7*0 deva, krasna in zapeljiva, z zla tim vencem v laseh in ograjena v plašč, ki je bil pretkan z diamanti in dragulji. Lahno kakor ptica se je zibala v zraku. In ^jena roka je zableščala in pomig-nila mu je k sebi. In njena usta so se zasmejala, da so se videle vrste krasnih, slonokoščenih zob. Tedaj so se njegove prsi krčevito ' dvignile. Težak, koprneč vzdih se je iz vil iz njih. Oko se je zasvetilo v čudovitem ognju, in iztegnil je roke predse. In planil je proti svetlobi. Hitel je po stezi med travo z dolgimi lahkimi koraki. Odpadel mu je klobuk in lasje so mu mahali na čelo in po tilniku. Koprneče je iztezal roke po čudoviti prikazni. In tedaj ni čutil, da je zašel v smrečje, nI čutil, da je izgrešil stezo, in da se je začelo robido-vje zadirati v njegovo obleko.'In tedaj ni videl, da se je prikazen oddaljevala, da je bila svetloba vedno bledejša, da je krasna deva bila že izginila iz nje. Z vedno večjimi in hitrejšimi koraki je hitel skozi robidovje. stopil na plana Tam spodaj rZ nogami ae je mimo razprostira mesto, svetile so se strehe vi*! kih hiš in križi zvonikov. u