NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Gena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin.
Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste,
za večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 10. oktobra 1911.
c. Kr. poštne uran. št, 64.846 Kr. oorske „ „ „ 16.648
Vsebina :	Pregled o stanju kmetijskega zadružništva v Avstriji. Kolkovne, pristojbinske in davčne dolžnosti hranilnic
in posojilnic. Račja plemena. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Bilance.
Pregled o stanju kmetijskega zadružništva v Avstriji.
Prehajam k drugemu odstavku, k denarni spor a v na vi osrednjih blagajn in zadružnih zvez. Takih je v Avstriji po vseh deželah. Da, celo vec osrednjih blagajn in zvez je kakor pa dežel in tu najdemo zelo različne tvorbe, bolj različne kakor v Nemčiji. Pri nas nista niti dve organizaciji popolnoma enaki. Tako n. pr. imamo posebnost, ki je na Nemškem sploh ni, namreč da na kmetijsko zadružništvo uplivajo deželne uprave. Imamo zveze, ki so vse centralizirale v eni zadrugi; kot osrednje blagajne se bavijo z denarno izravnavo, oskrbujejo zastopstvo in propagando, revizije in celokupni blagovni promet, prodajo in nakup. Poleg takih enotno urejenih zvez so druge, ki imajo le posamezne naloge, n. pr. le denarni promet ali le nakup in prodajo. Zvez, ki bi se bavile le z revizijami, imamo malo v Avstriji. Revizije so navadno združene z osrednjo blagajno ali jih izvršuje deželni odbor. To poslednje je specifično avstrijska naprava; to ni državno nadzorstvo, ampak nadzorstvo avtonomne deželne oblasti.
Sploh pa se more opaziti, da more vkljub razliki v organizaciji vsak princip roditi uspeh, če je le uprava v pravih rokah. Vidimo, da v eni deželi dobro deluje ločitev, v drugi združitev v eni zvezi. Glavna stvar je pač vedno dobro vodstvo.
Nadaljna razlika obstoji v tem, da stoje mnoge zveze in osrednje blagajne naravnost pod vrhovnim nadzorstvom deželnega odbora, ki oskrbuje revizijo in zastopstvo, dočim so druge zveze bolj neodvisne in nimajo take podpore. Tudi tu se ne more reči, da bi bil en princip mnogo boljši kakor drugi. Po čistem zadružnem principu samopomoči in samouprave bi bilo sodelovanje deželnih odborov pač proti tem načelom. V to teoretično vprašanje se pa sedaj nočem spuščati. Glavno je, kakšen je uspeh. Deželnim odborom moramo biti zelo hvaležni, da v mnogih deželah prevzemajo na se trud izvrševati revizije in naravnost pospeševati kmetijsko zadružništvo. To je začetno delovanje kmetijskih zadrug zelo olajšalo.
v
Ce je nasprotno v drugih deželah uspela organizacija zadružništva in tvoritev zvez iz lastne inicijative prebivalstva in gre tako
tudi dobro, kar čisti zadružni misli odgovarja najbolj, kaže to, da se dado dobri uspehi doseči na ta ali oni način, če je le, kakor sem že povdaril, vodstvo v dobrih rokah. Če bodo te razmere ostale trajno, seveda ne moremo vedeti. Mogoče, da se nazori spremene. Deželni odbor kake dežele more n. pr. reči: Zakaj moramo vedno pomagati, sami si pomagajte! Za enkrat pa to vprašanje se ni zrelo in uspehi so prav zadovoljivi. Razlika v organizaciji se da razlagati zlasti s tem, da se je zadružništvo v Avstriji po posameznih deželah razvijalo na-slanjaje se na zgodovinsko razvite razmere, na krajevne razmere in tu in tam celo na osebne okolnosti, vsled česar so seveda morale nastati razlike. To velja tudi glede zveze denarnega prometa z blagovnim prometom Tudi tu nismo opazili kake posebne kvarnosti ali prednosti. Obnesla sta se oba načina, združitev in ločitev.
Omenil bi še, zakaj imamo v Avstriji toliko zadružnih zvez. Imamo jih namreč čez 40. Vzrok tiči v tem, da se nismo organizirali samo ločeno po posameznih deželah, ampak da so tudi male dežele, katere bi mogle z gospodarskega stališča skupno s sosedno deželo prav lahko tvoriti eno zvezo, napravile posebne zveze z ozirom na svoje posebne deželne razmere; dalje, da so v eni in isti deželi nastale 2 ali 3 zveze, ločene po narodnostih, kakor n. pr. na Češkem in Moravskem nemška in češka zveza, v Sleziji tri zveze, nemška, češka in poljska; ravno tako v Bukovini, in sicer ondi nemška, malo-ruska in rumunska zveza, potem na Tirolskem, Gališkem in v Dalmaciji. S tem, da se je zadružništvo ločilo po narodnostih, se je moglo mirneje razvijati in ni neposredno prišlo v dotiko z narodnostnim prepirom; zveze so marveč stopile med seboj v prijateljske odnošaje, kar je dovedlo do skupnega delovanja v Splošni zvezi. Seveda imamo po nekaterih deželah tudi izjeme, da po nekaterih krajih istočasno deluje več zvez, ki
po narodnosti niso ločene, zlasti na jugu. Tam so pokrajine, kjer posluje več zvez iste narodnosti in tu pride res nekoliko politične nianse v poštev ; res da tega ne vidimo radi; toda to je v zvezi s historičnim razvojem in rabili bomo še precej časa, da pridemo do drugačnih razmer. Razkol iz političnih nagibov ni primeren za naše zadružništvo.
/e poprej sem omenil denarno izravnavo med rajfajznovkami. Denarna sredstva posameznih osrednjih blagajn so zelo neenaka. Nahajamo dežele, kjer do-taka posojilnicam več hranilnih vlog kakor jih potrebujejo. Osrednje blagajne in posojilnice imajo potem mnogo denarja, tako da pridejo skoraj v zadrego, kaj ž njim početi; veliko vsote so naložile v vrednostne papirje in so jih v zadnjem času zadevale znatne kurzne izgube. V drugih deželah s hranilnimi vlogami ravno shajajo; zopet v drugih deželah imajo premalo denarja in to je gotovo najbolj neugodno. V tem zadnjem slučaju morajo zveze ali osrednje blagajne posluževati se tujega kredita, da morejo zadostovati kreditnim potrebam svojih zadrug, in morajo delati z zelo visokimi stroški. Iskati si morajo drag denar na javnem denarnem trgu. Pri tem opazimo nadaljno neugodnost, da kapitalistični elementi, katerih hočemo oprostiti naše kmetijsko prebivalstvo, zopet prihajajo po tem ovinku v kmetijski kredit in morejo uveljavljati svoj upliv. Zato se trudimo že leta in leta, da ustvarimo denarno izravnavo med zvezami in osrednjimi blagajnami raznih dežel. Z načrti, ki so bili v tem pogledu napravljeni, se sedaj nočem dalje baviti. Do danes so se vsi poizkusi ponesrečili. Toda obupati ne smemo, ampak moramo to vprašanje vedno imeti na dnevnem redu. Upati je vendar le, da se bo rešilo na ta ali oni način.
Približno sliko o denarnem prometu naših zadružnih osrednjih blagajn naj dado naslednje številke.
Splošni zvezi je bilo v letu 1908 pridruženih 22 osrednjih blagajn, oziroma zvez, ki poslujejo kot centralne blagajne za svoje zadruge. V teh osrednjih blagajnah je bilo včlanjenih 4891 rajfajznovk in 1319 ostalih zadrug, skupaj torej 6210 kmetijskih zadrug. Stanje deležev 22 osrednjih blagajn je znašalo 1,161.880 K. naložbe odvišnega denarja rajfajznovk koncem leta K 169,211.399, od osrednjih blagajn zadrugam dovoljeni kredit K 67,896.257 in celotni denarni promet vseh 22 osrednjih blagajn 1. 1908 K 927,016.693. Med temi 22 osrednjimi blagajnami niso zapopadene zadruge v Galiciji, češke raj-fajznovke na Moravskem, italijanske vTirolah in srbske v Dalmaciji. Dasi torej ti podatki ne zadevajo vseh kmetijskih zadrug v Avstriji, kažejo vendar, da je denarni promet
v
zadružnih osrednjih blagajn zelo znaten. Ce primerjamo posamezne osrednje blagajne med seboj, se kajpada pokaže velika razlika. Med tem, ko je naj večja zveza imela 1630 zadrug, jih je manjša štela le 44. Najvišje stanje vlog je znašalo pri neki zvezi nad 35 milijonov kron, pri drugih zvezah pa se zniža na približno 100.000 kron. Ravno tako je zelo neenako stanje dovoljenih kreditov. Se važnejše je razmerje med lastnim in tujim denarjem. Med tem ko pri 18 osrednjih blagajnah stanje vlog presega dovoljene kredite, so pri 4 osrednjih blagajnah zadrugam dovoljeni krediti višji nego vloge; te zadnje osrednje blagajne so torej prisiljene delati s tujim denarjem. Vsota vseh vlog, katere imajo osrednje blagajne od svojih zadrug, je mnogo višja nego vsota vseh kreditov, ki so jih zveze dovolile zadrugam. Ve bi imeli osrednjo denarno izravnavo med osrednjimi blagajnami, za katere ustanovitev pa dandanes ni nobenega upanja, potem bi se vse denarne potrebščine slabejših osrednjih blagajn mogle pokrivati s preostajajočimi vlogami močnejših osrednjih blagajn.
Kar zadeva zadružni nakup in prodajo, razmere tu še niso popolnoma
razvite. Rajfajznovke se le malo bavijo z blagovnimi posli. Pri nakupu služijo v spodnji vrsti zadružne organizacije zadružna skladišča in druge kmetijske zadruge. Te pa ne zadostujejo. Zato se z nakupom blaga pečajo še mučno kmetijska društva, kmetijske podružnice in druge organizacije, ki so osnovane po društvenem zakonu. Kmetijske podružnice pa imajo drugačne naloge nego zadruge in nimajo enake finančne podlage za take posle kakor zadruge. Vsled tega bo torej treba nakup polagoma spraviti v zadružne organizacije.
Tu se pokaže vzrok, zakaj je na Nemškem toliko ostalih kmetijskih zadrug. Ker je tamkaj v darmštadtski zvezi že mnogo let upeljana ločitev denarnega in blagovnega prometa, se je ustanovilo čez 2000 nakupovalnih zadrug Kasneje pa se tega načela niso več tako strogo držali; danes se tudi ondi rajfajznovke porabljajo za nakup. Novih nakupovalnih zadrug se snuje le malo, da, njih število se celo znižuje. Snovanje teh zadrug je zelo mnogo pripomoglo, da se je razvilo skupno nakupovanje blaga. Take nakupovalne zadruge niso težavne in nevarne ustanovitve, ker ne potrebujejo mnogo dragih investicij. Kar zadeva nakupovanje blaga v višji vrsti, v višjih zadružnih organizacijah, sem že omenil, da se to godi potom osrednjih blagajn in zvez na zelo različne načine. Pokazalo pa se je, da se tam, kjer je v eni osrednji zvezi združen denarni in blagovni promet, sicer pri nekaterih večjih zvezah poleg z denarnim prometom bavijo pridno tudi z nakupovanjem in se je to nakupovanje že znatno razvilo, pri drugih, posebno manjših zvezah pa zanimanje za blagovni promet ni tako močno razvito kakor pri onih zvezah, ki se izključno pečajo s to nalogo. To je tudi razumljivo. Osrednje zveze upravljajo v prvi vrsti glavnico svojih rajfajznovk ; denarni promet je poleg revizij njihova najvažnejša funkcija; trgovskim poslom niso posebno naklonjene. Mogoče
imajo tudi nekoliko strahu pred poslovnim rizikom. Pri teh zvezah, kakor vidimo, ni najti one prave sposobnosti za izpolnitev zadružnega blagovnega prometa kakor pri onih zvezah, ki so namenjene izključno blagovnemu prometu. Le-te imajo navadno v vodstvu trgovsko izobražene može. Seveda tudi tu ni brez napak.
Združitev denarnega in blagovnega prometa v eni veliki osrednji zvezi ima to prednost, da je na razpolago zadosten obratni kapital. Ako se bavi zveza z blagovnimi posli, se kapital rajtajznovk lahko dobro obrestuje. Tako n. pr. na Štajerskem, kjer je zveza na svoj račun napravila veliko osrednjo vinsko klet z velikimi zalogami, kar je vinorejcem gotovo v korist. Kapital je dobro naložen; za denar rajfajznovk jamči zveza. Kletarska zveza v Bocnu pa nasprotno obstoji sama zase, nima denarnih vlog, zato tudi ne potrebnega obratnega kapitala in si mora preskrbeti tuj denar ali pri samostojni osrednji blagajni ali na drug način. Seveda ni potrebne gibčnosti, če se je treba v blagovnem prometu posluževati tujega denarja. To je slaba stran ločitve. Druga slaba stran je pa to, da tam, kjer se bavijo samo z blagovnim prometom in delujejo vsled tega v načelstvu in pri upravi osebe bolj trgovskih nazorov, ti trgovski nazori včasih tako stopijo v ospredje, da se sklepajo iu in tam kupčije, ki bi za člane ne bile neobhodno potrebne. Nočem sicer očitati, daje tako pri vseh enakih zvezah in da se pogosto sklepajo riskantne kupčije; toda nevarnost obstoji, da z rizikom zvezano trgovsko delovanje privede dalje nego je to potrebno in priporočljivo z zadružnega stališča. Pri nas v Avstriji imamo priliko natančno opazovati vse organizacije in gledati njihove dobre in slabe strani. Nakupujejo se največ umetna gnojila, krmila, semenje, kmetijski stroji in orodje itd., pa tudi druge stvari, kakor je pač potreba v dotični deželi.
V nekaterih deželah še ni prave zadružne organizacije za nakupovanje. V takih deželah opravlja te posle deželni kulturni svet ali kmetijska družba, ker zadružne organizacije še niso sposobne, da bi mogle to nalogo same izvrševati. Vendar pa je to smatrati le kot prehodno stanje. Tem kmetijskim organizacijam nočem delati krivice. Nasprotno, biti jim moramo še hvaležni, da omogočujejo kmetskemu prebivalstvu, da je deležno onih prednostij, ki jih nudi nakupovanje na veliko. Brez dvoma pa je, da je to stvar, ki spada v stroko zadružništva in bi bilo treba, da jo prevzamejo zadružne organizacije.
Pri blagovnem prometu manjka ravno tako kakor pri denarnem prometu medsebojna zveza med posameznimi deželami. Pri trgovini in industriji vidimo, da se vsa trgovska podjetja združujejo v večje enote, kar jim je gotovo koristno. Mi smo pa v Splošni zvezi skupno postopanje nekaj let sem dosegli le za Tomaževo žlindro in kalijeve soli, za nekaj časa tudi za bakreni vitrijol. Drugače pa dela na tem polju vsaka organizacija sama zase in do skupnega delovanja še ni prišlo. To bi pa bilo važno posebno pri nekaterih predmetih, s katerimi trguje le malo tvrdk in so podvrženi velikim spremembam v cenah; posebno tu bi bilo potrebno, poslovno nevarnost porazdeliti s tem, da se napravi večja družba. Ker ni osnovana posebna centrala v ta namen, se z blagovnim prometom tu in tam nekoliko bavi Splošna zveza, ki pa vsled svoje organizacije kot društvo ne more nadomestiti samostojne trgovske centrale za blagovno trgovino.
Kolkovne, pristojbinske in davčne dolžnosti hranilnic in posojilnic.
V naslednjem hočemo podati vse važnejše predpise o kolkovinah, pristojbinah ter davkih, katere so dolžne plačevati rajfajzenske
- 289 —
hranilnice in posojilnice. Stvar je važna, ker je pogosto treba znati, kako naj se kolkuje ta ali ona listina ter kakšna pristojbina ali davek naj se plača. Vsled tega naj vsakdo to številko „Narodnega Gospodarja“, v kateri se nahaja ta sestavek, skrbno shrani, da jo bo imel pri roki, kadar bo kaj rabil.
Za hranilnice in posojilnice, ki so ustanovljene na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak., veljajo sledeče določbe :
a)	Kolkovine.
1.	Kol kovanje knjig.
Knjige in poslovni spisi posojilnic, ki se vodijo izključno o pravnih odnošajih zadruge do njenih članov, so kolka proste; nasprotno so pa podvržene kolkovini knjige in spisi, v katere so vknjiženi tudi pravni odnošaji zadruge do nečlanov (zadružna zveza, hranilne vloge), in sicer po tarifni točki 59 zakona o pristojbinah (§ 2 zakona z dne 21. maja 1873 in § 11 zakona z dne 29. februarja 1864). Kolkovanje knjig navadno oskrbi firma, ki knjige prodaja. Pri blagajniškem dnevniku, ki je podvržen kolku za 10 vin. od pole, se vzame kot podlaga za izmero pristojbine normalna pola v izmeri 2640 cm2. Pri glavni knjigi hranilnih vlog in posameznih kontov, ki so podvržene kolku 50 vin. za vsako polo, ima normalna pola površine 5040 cm2.
2.	Kolek pri legalizaciji podpisov in pri poverjenju pravil.
Vsled odloka c. kr. finančnega ministrstva z dne 8. novembra 1900, št. 55.100 (odred, list fin. min. št. 18 priloga), smatrati Je podpise na prošnjah za registracijo pridobitnih in gospodarskih zadrug po trgovski sodniji brez razlike, ali imajo podpisani še lastnosti proponentov ali so že člani načelstva, kot celoten podpis; vsled tega je legalizacija tega podpisa podvržena pristoj-hini samo 2 K (kadar se izvrši pred sodnijo
ali kakim drugim javnim oblastvom ali uradom), oziroma 1 K (kadar se izvrši pred notarjem), v katerem slučaju je pa treba plačati tudi notarsko pristojbino.
Za poverjenje pravil je plačati od vsake pole kolkovino 1 K (pri c. kr. notarju razven tega še notarsko pristojbino). Poverba onega izvoda pravil, ki se pridene kot priloga prošnji na c. kr. finančno deželno ravnateljstvo za priznanje pristojbinskih olajšav, se izvrši brez kolkovanja, toda v poverilnem besedilu je treba izrecno pristaviti. „V dosego pristojbinskih olajšav v smislu zakona z dne 1. junija 1889, št. 91 drž. zak.“
Vsled ministrske odredbe z dne 23. maja 1895, drž. zak. št. 74 pa lahko sodnijsko ali notarsko overovljenje odpade, če se na naznanilu nahaja podpis zadružne tvrdke in se podpisi onih, ki podpisujejo za zadrugo, že nahajajo v poverjeni obliki pri registracijski sodniji. Prepisom dotičnega sejnega zapisnika je na koncu pristaviti besedilo: „Resničnost prepisa se potrjuje,“ potem jih je treba datirati in podpisati s tvrdko. Toda tudi v tem slučaju se morajo podpisi podpisujočih nahajati v poverjeni obliki pri registracijski sodniji. To overovljenje, ki ga zadruga sama izvrši, je kolka prosto.
3.	Kolkovanje vlog na oblasti.
Vloge na sodnijske oblasti za vpis v zadružni register, o katerih se ima izvršiti javna razglasitev, torej za vpis hranilnic in posojilnic, novoizvoljenih članov načelstva, novoizvoljenega načelnika ali načelnikovega namestnika, izpremembo pravil in slednjič razpustitve zadruge je treba kolkovati s kolkom za 2 K prvo polo in vsako naslednjo polo s kolkom za 1 K. Ostale vloge (naznanilo zopetne izvolitve) so podvržene kolkovini 1 K za vsako polo. Priloge vlog pa treba kolkovati s kolkom za 30 vin. za vsako polo.
Prizive proti razsodbam registracijske sodnije je kolkovati s kolkom za dve kroni
za prvo polo, vsako naslednjo polo pa s kolkom za eno krono.
Vsi do sedaj omenjeni kolki se ne smejo prepisati.
Vloge na avtonomne ali politične oblasti kakor tudi na finančno oblast za priznanje pristojbipskih olajšav, ali vloge na te oblasti, ki se napravijo na podlagi posebnega ali splosno zakonitega ukaza, so kolkovine proste.
Pri takih vlogah in dopisih je pristaviti opombo:
„Kolka prosto po § 4 zakona z dne
1.	junija 1889, drž. zak. st. 91.“
4.	Kolkovanje pravnih listn.
Zadruge, katerim je finančna oblast vsled njihove prošnje priznala, da so izpolnile pogoje, ki jih zahteva § 1 zakona z dne
I.	junija 1889, st. 91 drž. zak., uživajo na podlagi določb tega zakona in zakona z dne
II.	junija 1894, št. 111 drž. zak., sledeče olajšave:
Zadolžnice članov se kolkujejo po I. lestvici, ako je iz besedila zadolžnice razvidno, da rok vračila ne presega dobe štirih let. Vendar so tu izvzeta hipotekarna posojila, pri katerih morajo biti zadolžnice kolkovane po lestvici II.
Enako se po L lestvici kolkujejo pogodbe za kredite v tekočem računu, pri katerih se da jamstvo s tem, da se zastavijo vrednostne listine ali se preskrbe poroki; vendar mora biti tudi v tem slučaju doba pogodbe na štiri leta omejena. Ako se da jamstvo s hipoteko, tedaj je treba kolka po lestvici II.
Poroštvene izjave, pri katerih se zadolžnice kolkujejo po lestvici L, so kolka proste.
Izjave o podaljšanju (prolongaciji) na zadolžnicah, ki so same kolkovane po lestvici I., se istotako kolkujejo po lestvici I., kadar prvotni in podaljšani rok skupaj ne presegata dobe štirih let.
Prejemna potrdila o vplačilih in izplačilih poslovnih deležev, hranilnih vlog, zneskov na tekoči račun, posojil in obrestij so kolka prosta. (Odlok c. kr. finančnega ministrstva z dne 21. maja 1907, št. 4401, izvestje c. kr. osrednjega urada za takse na Dunaju z dne 16. maja 1899, štev. 30.391/VI.)
Pri pravnih listinah naj se kolek tako prilepi, da pride ena vrstica besedila (ne pa napis, datum ali podpis) čez spodnji del kolka.
Pri posojilih, danih občinam, je upoštevati sledečo zakonito odločbo:
Občinam in drugim avtonomnim korporacijam je dovoljeno, da jim pri najemanju posojil, ki služijo v izpeljavo njim poverjenih javnih nalog ali v svrho konvertiranja, ni treba plačati kolkovine in neposrednih pristojbin. (Zakon z dne 25. marca 1902, drž. zak. št. 70.)
To oproščenje se nanaša osobito na izdajo zadolžnic, dalje na izdajo potrdil o prejemu vračila dospelih terjatev, poroštvenih izjav, izjav za izbris zemljeknjižnih vpisov kakor tudi vlog, naslovljenih na upravna oblastva.
Zgoraj omenjena avtonomna zastopstva, ki hočejo doseči oproščenje plačevanja teh pristojbin, morajo pri pristojni finančni deželni oblasti prositi za priznanje obstoječih postavnih predpogojev, ki so za to potrebni.
Kadar se da posojilo kaki vodni zadrugi, je treba pomniti, da uživa ta vrsta zadrug po zakonu z dne 4. januvarja 1909 drž. zak. št. 4, oproščenje od plačevanja kolkovine in neposrednih pristojbin. To (»proščenje se razteza na vse njeno uradno poslovanje, torej ni treba kolkovati pogodb in drugih listin za nabavo potrebnih denarnih sredstev ter listin, s pomočjo katerih imajo v evidenci vplačilo ali izplačilo posameznih znesk"V ali njihovo potrdilo.
— 291
b)	Neposredne pristojbine.
Za naslednja plačila je plačati mesto kolkov neposredno pristojbino v gotovini pri c. kr. davčnem uradu in sicer se plačilo odmeri od cele vsote po I. lestvici:
1.	Od skupne vsote med letom zadrugi vplačanih deležev in pristopnin. (Odlok c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva na Dunaju z dne 17. decembra 1895, st. 75.314, vsled odloka c. kr. finančnega ministrstva z dne 29. novembra 1895, štev. 42.790);
2.	Od vseh med letom članom vrnjenih deležev;
3.	Od skupnega zneska obrestij deležev, ki so se članom izplačale (zakon z dne 21. maja 1873, št. 87 drž. zak.).
Pristojbina, ki se je morala poprej od obresti hranilnih vlog plačevati, je odpravljena z zakonom z dne 11. februarja 1897, št. 57. drž. zak. Od obrestij, izdanih v tekočem računu z zvezo, ni treba plačati nobene pristojbine. (Odlok c. kr. finančnega ministrstva z dne 24. marca 1904, štev. 56.951 ex 1903.)
Za neposredne pristojbine je voditi poseben dnevnik, v katerega se morajo vpisovati zgoraj omenjena plačila, podvržena plačevanju neposrednih pristojbin.
Neposredne pristojbine se morajo plačati dvakrat na leto in sicer v prvih 14 dnevih meseca januarja in julija. Članicam nekaterih zadružnih zvez pa se je priznala ugodnost, da smejo plačevati neposredne pristojbine samo enkrat na leto in sicer ali do konca meseca junija ali pa do konca julija. Plačajo se neposredne pristojbine pri pristojnem davčnem uradu na podlagi izkaza, ki ga zadruga napravi sama in sicer v 2 izvodih, ki se oba izročita davkariji, kjer se 1 izvod obdrži, drugi se pa zadrugi vrne s potrdilom o vplačanem znesku.
c)	Rentni davek.
Rentni davek je bil vpeljan z zakonom z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak.
Po § 126, odstavek 6, so hranilnice in posojilnice oproščene od plačevanja tega davka od svojih prejemkov.
Dolžne so pa po § 133. zak. o oseb. dav. (11ji odstotni) rentni davek, ki ga morajo plačevati njihovi vlagatelji od izplačanih ali v dobro vpisanih obresti hranilnih vlog, tem na račun državnega zaklada odtrgati in izročiti državni blagajni.
Vendar so skoro vse posojilnice sklenile na vlagatelje odpadli rentni davek na svoj račun poravnavati in obresti hranilnih vlog brez odbitka izplačati ali glavnici pripisati.
Davek znaša 1 x/2 odstotka vsote v dotičnem poslovnem letu izplačanih in v dobro vpisanih (kapital izo vanih) obrestij hranilnih vlog.
Kreditne zadruge bi morale ta davek plačevati v prvih 14 dneh po preteku vsakega četrtletja. Rajfajzenskim posojilnicam pa je dovoljeno, da ga plačujejo samo enkrat na leto in sicer do konca meseca junija.
Plača se ta davek pri pristojnem davčnem uradu na podlagi posebnega izkaza (vzorec C/IIL), ki se dobi pri teh uradih.
Izkaz se napravi v 2 izvodih, ki se oba predložita davčnemu uradu.
Od izdanih obrestij tekočega računa z zvezo se rentni davek ne plačuje. Odlok c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva na Dunaju na podrejene oblasti z dne 14. maja 1906, št. 11823.)
d)	Naklade (deželne, okrajne, občinske).
Po členu 12, št. 6, lit. a in čl. 17, št. 1 izvrš. nared, k III. poglavja zak. o oseb. dav. je vsled § 133 zak. o oseb. dav. rentni davek prost deželnih ali občinskih doklad.
e)	Pristojbinski namestek.
Po § 2 zakona z dne 27. decembra 1880, št. 1 drž. zak. za 1881 so rajfajzenske hranilnice inposojilnice oproščene pristojbinskega namestka od premičnega premoženja; od nepremičnega premoženja pa morajo plačevati
pristojbinski namestek in sicer 1 ‘/2 odstotka s 25 odstotki pribitka.
f)	Pridobninski davek.
§ 84 črka e, zak. o oseb. davk. določa: Kreditne zadruge (hranilnice in posojilnice), katerih poslovanje odgovarja zahtevam zakona z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91, (t. j. rajfajzenske posojilnice) so oproščene pridobninskega davka.
g)	Davčna prostost rezervnih zakladov.
Vsled odloka c. kr. finančnega ministrstva z dne 4. februarja 1898, št. 49681 ex 1897 ne veljajo za hranilnice in posojilnice odločbe § 98 zak. o oseb. dav.
Vsled tega oblasti ne smejo zahtevati podatkov o rezervnem zakladu. Razven tega je c. kr. finančno ministrstvo odločilo z odlokom z dne 29. maja 1911, št. 24354, glede obrestij rezervnih zakladov, da se imenovane obresti ne morejo podvreči rentnemu davku (§ 133. zak. o oseb. dav.) ker ne more biti govora o kakem „prejemu“ obrestij, ker rezervni zakladi niso samostojni, od hranilnic in posojilnic različni pravni subjekti. (Prim. razsodba uprav, sodišča z dne 30- decembra 1908, Budw. št. 6562 F).
Rajfajznovkam torej od obrestij rezervnega zaklada ni treba plačevati rentnega davka.
h)	Poštne olajšave.
Po členu II. št. 4, zakona z dne 2. oktobra 1865, drž. zak. 108, so dopisi in vloge, ki se pošljejo na javne oblasti in urade vsled splošnega ali posebnega uradnega poziva, poštnine proste. V takih slučajih se mora na kuverto napisati sledeča opomba: „Vsled uradnega poziva (tu se navede ime oblasti) št. . . ., poštnine prosto“.
Po tem zakonu so dopisi oblastij hranilnicam in posojilnicam le tedaj poštnine prosti, kadar se izdado zaradi javnih interesov (ne pa morda v interesu dotične zadruge).
Razume se, da se od dopisov deželnega odbora ali drugih oblastij sme zahtevati od zadrug samo postavna poštnina (ne pa morda še kazen).
Frankirati se pa morajo vloge, ki jih zadruge pošljejo oblastem brez uradnega poziva. Tem je prištevati tudi vloge, ki se pošljejo na podlagi postavnih predpisov (kakor prošnje, predložitev rač. zaključka itd.).
Kačja plemena.
Kakor pri vseh drugih panogah živinoreje, imamo tudi pri racah poleg domačega plemena tudi čistokrvna plemena. Prvo je navadno produkt raznih križanj brez strokovne roke in brez smotra. Čistokrvnih rac pa imamo Kranjci, žal, zelo malo. Ko sem čital zadnjo izjavo ministrskega predsednika Gautscha o 37 °/o napredovanju v prešičo-reji in o znatnem napredovanju perutninarstva v Avstriji, mislil sem si: To pač glede perutninarstva ne velja za Kranjsko. Napredovala je pač Štajerska, osobito Češka in Moravska, Gorenje Avsrijska, a dvomim zelo, da je znatno napredovala Kranjska. Povodom predavanj sem se prepričal, kako malo smisla za perutninarstvo je še v mnogih krajih naše dežele. In čaka nas še veliko truda in dela, da povzdignemo to panogo na ono stopnjo, ki ji gre po legi glede na trg in na krajevno sposobnost, na oni višek, kjer bi lahko konkurirala s sosedno
v
Štajersko. Naše gospodinje bi še bile, a ti možje! Ti pa nimajo nikakega veselja in smisla za perutninarstvo.
Koliko neizkoriščenih voda imamo še na Kranjskem, koliko je še neizrabljene hrane v njej! Pridobiti bi se dalo še toliko na tem polju z racami in gosmi! Le pri mlinih jih vidimo tuintam.
Gospodar-mlinar mi je tožil, da mu hoče žena vse žito zakrmiti racam. Ko sem ga poučeval o pravilnem in pametnem krm-
mljenju rac, o razvadah, da stoje race vedno pred vežjo, če jim vsak trenutek zrnje mečemo ; o lenobi, ki se pokaže pri takem razvajanju; o mnogi hrani v vodi, kjer si jo morajo race same iskati, mi je odgovoril: „Res mi žena tako dela, zato pa sem nevoljen na to žival, ki vedno stoji pred hišo in kriči, ako ne dobi takoj hrane, žena pa brž leti z žitom v peham na dvorišče in jim ga nasuje. Ko bi tako delala, bi bilo pa že.“
Pri takem postopanju seveda ne bo dobička, reja rac se ne bo dobro izplačala. Iskanje hrane v vodi po racah in uporaba raznih ostankov kot račja hrana, ta nam izplačuje naš trud najboljše. In ravno za iskanje hrane so naše domače race prav pridne. Izmej čistokrvnih so najbolj znana in razširjena plemena, katera hočem navesti in kratko opisati.
Peking.
Ime nam že samo pove, da je ta raca doma v Aziji in sicer na Kitajskem. Udomačila se je tudi pri nas, je popolnoma aklimatizirana in kot taka utrjena in kljubuje podnebju. Priljubila se je perutninarjem zbog svoje teže, pridne paše in obilega mehkega perja. Mlada peking doseže 2 */2 do 'd1 ji kg, stara pa tudi 4‘/2—5 kg. Spoznamo jo najlažje po rmenkasto-belem perju ki je zelo mehko in precej razmršeno. Ker ima ravno mnogo mehkega, tudi „puh“ imenovanega perja za blazine, jo goje posebno v krajih na Češkem, kjer se pečajo z pridelovanjem perja. Glede mesa ni sicer na najvišji stopinji, a vendar nas zadovoljuje, ker je mesa precej in je tudi srednje dobro,
Tudi kot jajčarica ni slaba. Povprečno znese peking 100 jajee, a število se da dvigniti tudi na 120 — 130 pri dobri krmi. Označuje jo njen čokat, skoro štirioglat trup s pokončno držečim vratom in skoraj navpično stoječim repom. Kljun ni dolg in je rdečkasto-rmen, na dolgem vratu je nasajena debela glava z visokim čelom. Na vratu
ima pogosto pernate kodre, katerih pa ne zahtevajo sedaj več kot individualno vnanje znamenje. Nogi sta kratki in rdečkasti. Vsa njena hoja je bolj pokončna, zato je hrbet tudi nagnjen proti repu.
Peking redimo lahko tudi brez vode. Pomniti pa je, da tako vzrejene race nimajo perja tako izrazite barve, ki to pleme karakterizuje.
Sploh je reja brez vode tudi v drugem smislu nekaj težavneja. Na suhem rejene race ležejo več neoplojenih jajec nego one na vodi. Samec je na suhem zelo len. Race se počutijo le v vodi dobro in se najraje v vodi oplojajo. Jajca teh rac so oplojena dobro, ako nima samec preveč rac. Racman sme imeti le 4 race, kar je glede na plo-dovitost najprimernejše število, nikdar pa ne več kot 6. Na suhem rejene race nam ležejo največ oplojenih jejec ob deževju. V takem mokrem vremenu se počutijo najbolje, samec je takrat živahen in oploja pridno.
Ako želimo število oplojenih jajec zvišati, damo takim racam nekaj vode v posodo, katero smo v zemljo potopili, ako ni pripravnega bajerja.
Pri racah se pa prav pogosto poraja slučaj, da se samec briga le samo za eno raco, drugih ne mara. Tu pa je težko. Ne pomaga nič druzega, nego premeniti racmana, ki nima teh lasnosti.
Aylesbury.
To pleme je iz Angleškega in je zelo priljubljeno tako ljubiteljem rac, kakor perutninarjem. ki iščejo dobička pri reji tega plemena. Vzrok je ta, da krasna vnanjost silno ugaja, na drugi strani pa to pleme zadovoljuje povsem s kakovostjo mesa in tudi precej s količino jajec. Prekaša s finim mesom peking, a v številu jajec pa zaostaja zanjo. Ne priporočam pa tega plemena tam, kjer ni vode, ker ne vspeva tako kakor peking-raca.
Sportsmanom jo je prikupila njena lepa, elegantna vnanjost. Nosi se jako lepo. Njen
- 294 —
precej dolg trup je videti vitek, dasi doseže to pleme 3 x/2—4 x/2 kg teže. Karakterizu-je jo njen život, ki ga nosi popolnoma vodoravno. Tudi tesno ob trupu ležeče perje jo dela vitkejšo in lepšo.
Kjer gre za perje, je peking boljša od aylesbury, kjer pa za meso, je zadnja na prvem mestu, kajti peking se goli večkrat in takrat je ni mogoče zaklati. Ker ji tudi perje vedno izpodrašča, porabi mnogo krme za tvorbo tega.
Kljun je dolg, ozek in mesne barve brez marog. Na dolgem in jako elegantno zakrivljenem vratu je glava s ploskim čelom. Hrbet je dolg in vodoraven, rep pa koničast in prav malo dvignjen navzgor. Perje je čisto snežno-bele barve.
Rouen.
Njena domovina je na Francoskem. Od tam se je razširila po vsej vzhodni in severni Evropi, osobito po Nemčiji, kjer pa ne doseže one velikosti in teže kakor v svoji domovini. To pleme prištevamo večjim radi velikosti in množine mesa. Raste pa počasneje od prvih dveh plemen, a dorasla se da prav dobro opitati.
Grlede na koristnost tekmuje z aylesbury. Podobna ji je tudi po dolgem, zleknjenem in vodoravnem trupu, a v barvi se loči bistveno od nje. Po barvi je zelo podobna divji raci. Njena glava je rjava, le ob straneh nekoliko svetlejša, rjavo je perje po vsem životu, na hrbtu pa je še temnejše rjavo. Vsako pero je obrobljeno temnejše, V perutih pa ima takozvano zrcalo, ki je zelo višnjevo.
Kljun je dolg in ploščat, samčev ze-lenkasto-rmen z črno liso, samičin oranžno-rjav z temno obrobo. Perje je tesno ob životu ležeče, vrat pa precej dolg in krasno zakrivljen. Tudi rouen doseže težo 3 x/2— 4 x/2 kg.
Italijanka.
To pleme, je doma na Laškem. Po vnanjem je podobna peking, samo da nima po-
končne hoje. Izrazite barve nima. Nahaja se v vseh barvah; tako dobimo čisto belo a tudi rjavo, podobno divji raci. Da je v barvi tako različna, je vzrok, da jo niso nikdar na barvo gojili. To je tudi vzrok, da ni tako razširjena, kakor zasluži z ozirom na svojo plodovitost. Tu vidimo, da je v lastnostih enaka drugim kokošjim plemenom v svoji domovini; kajti tudi italijanska raca je isto tako pridna jajčarica kakor laške jerebičarice, kar jo posebno priporoča za rejo kot koristna žival. A v kakovosti mesa so zopet enake laškim kokošjin plemenom. Njeno meso je tudi iz debelih vlaken in nima finega okusa, ki pa se da zboljšati s primernim opitanjem. Dorasla in opi-tana tehta 3 — 4 kg.
Indijska tekalka.
Njena najboljša lastnost je izvanredna plodovitost. Tekalka je manjšega plemena, zato ne porabi toliko hrane za rast in ohra-njenje trupa, obrne jo pa v tvorbo jajec. Od tod večja plodovitost manjših plemen. Samec meri od kljuna do konec repa 75 cm.
v
Čudno pa je, da ima to plodovito pleme tudi zelo dobro meso, ki ga je posebno na prsih precej. Tudi kosti je drobnih, zato je priljubljeno. Priporoča je pa tudi hitra rast.
Samec je silno priden za oplojevanje, zato so tudi jajca na suhem rejenih rac dobro oplojena in taka reja ne dela težav.
To pleme se je že precej razširilo radi pridnosti rac-jajčaric in je tudi razni zavodi priporočajo. Na trgu seveda ne more reno-mirati radi nezadostne velikosti, kakovosti mesa pa še večina ne pozna. Je pa dobra zimska jajčarica.
Po svoji vnanjosti je podobna peking; ta ima namreč ravno tako pokončno hojo, da život visi od vrata proti repu.
Svoje ime je dobila zbog svoje velike živahnosti in urnosti, kar nimajo druga račja plemena.
Stanovitne in enotne barve pa tudi to pleme nima. Samica je razne barve v vseh niansah, samec pa je marogosto-siv.
V zadnjem času zelo priporočajo racmana-tekalca za križanje z Aylesbury. A vsaka tri leta je sestaviti nov tropo, ker je parenje zaroda med seboj zelo slabo. Pač pa se sme pri racah, nastalih iz križanja, odbrati krepke samice in jim pridejati zopet čistokrvnega samca.
Druga, manj znana plemena so:
Švedska raca, podobna Aylesbury, samo da je višnjevo-siva z belimi prsi.
Cayuga je izbornega mesa in čisto črnega, v zeleno se spreminjajočega perja.
Mošus ali turska raca, ki je dobila po duhu mesa, ki spominja zlasti pri samcu ob času parjenja na mošus.
Smaragdka, ki je dobila ime po sma-ragdno-zeleni barvi, a glede koristi ni boljša od naše domače race.
Race sovražijo ljudje pogosto tam, kjer lahko uidejo v bližnje polje, zlasti v zelnik in napravijo v svoji požrešnosti mnogo škode. Zavarovati pa je race mnogo lažje, nego kokoši, ker ne letajo. Ako ogradimo prostor z ograjo, ki je 30—35 cm visoka, pa smo obvarovali polje pred njimi.
Zupan.
Vestnik Zadružne zveze.
Pri odpošiljanju denarja na Zvezo potom c. kr. poštne hranilnice se dogajajo v zadnjih časih nerednosti. Posojilnica sicer odpošlje denar, a istočasno ne obvesti Zveze. Vsled tega leži denar dalj časa nedvignjen na Dunaju in nastajajo prav po nepotrebnem zgube pri obrestih. Zadružna Zveza torej prosi vse svoje članice, da se v tem oziru točno ravnajo po danih jim navodilih in s posebno, v ta namen izdano dopisnico obveste Zvezo, kedaj in koliko denarja so odposlale na njen račun. Dopisnice naj se vedno pravočasno pri Zvezi naroče. Onim posojilnicam, ki bi ne upoštevale teh navodil, bo Zveza prisiljena neavizirane vloge v tekočem računu obrestovati nekoliko pozneje.
Dopisnice z mesečnim pregledom o denarnem poslovanju se Zvezi tudi zelo neredno dostavljajo. Prosimo v prihodnje v tem oziru več točnosti!
Štajerski pododbor Zadružne zveze naznanja:	Glavna skupščina pododbora
Zadružne Zveze v Mariboru se vrši v četrtek, dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih Katoliškega delavskega društva, Flößergasse 4 v Mariboru. Dnevni red obsega poleg običajnih točk razna za razvoj spodnještajerskega zadružništva važna vprašanja. Razpravljalo se bo zlasti o osamosvojitvi spodnještajerskih zadrug. Vsaka zadruga naj pošlje vsaj enega zastopnika, močnejše zadruge in zadruge blizu Maribora pa po več zastopnikov.
Pododbor Zadružne zveze v Mariboru šteje sedaj 107 članic. Na glavni skupščini se bo podala zanimiva statistika glede števila članov, stanja hranilnih vlog, posojil, naloženega denarja in izposoji!, iz katere bo razvidna velika moč članic pododbora.
Tečaji za nadzorstvo se bodo vršili meseca novembra v Mariboru in Celju. Vse one zadruge, pri katerih ne deluje nadzorstvo, se bodo pozvale, da pošljejo člane nadzorstva v tečaj. Pokazalo se je namreč, da je začelo nadzorstvo pri vseh onih zadrugah, katere so poslale lansko leto nadzorstva v zadružni tečaj, delovati. Čas in spored tečaja se bo pravočasno javil.
V zimski sezoni se bodo priredili okrožni zadružni shodi v Križevcih, Kozjem, Hočah, Ponikvi, Laporju, št. Jurju ob juž. žel., Gornjem Gradu, Hajdinu, Vidmu, Skalah in v Veliki Nedelji. Celo Spodnje Štajersko je razdeljeno v 11 okrožij in v vsakem okrožju se vrši en okrožen zadružni shod. Natančen spored teh shodov se bo pravočasno javil.
Zadružni tečaj, ki bo trajal cel teden, se vrši meseca januarja 1912, in sicer se začne v ponedeljek po Sv. Treh Kraljih. Podrobnosti se bodo prijavile začetkom meseca decembra.
Zadružna šola v Ljubljani. Pouk na zadružni šoli v Ljubljani, ki traja 6 mesecev, se prične dne 3. novembra t. 1. Pogoj za vsprejem v zadružno šolo je dopolnjeno 16. leto starosti in dovršena ljudska šola. Tisti, ki jo žele obiskovati, naj pošljejo ravnateljstvu krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in vstopnine 5 kron. Šolnine ni treba plačevati.
Zadružni pregled.
Nove zadruge. Tekom meseca julija in avgusta t. I. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge:
Na Kranjskem;
Vodice (dež. sod. Ljubljana), Kmetijsko društvo v Vodicah, r. z. z o. z.
Loški potok (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska zadruga v Loškem potoku, reg. z. z o. p.
Stari in Novi Kot (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska zadruga Stari in Novi Kot, r. z. z o. p.
Št. Peter (okrož. sod. Rudolfovo), Kmetijsko društvo za občini št. Peter, Belacerkev in okolico, r. z. z o. z. v Št. Petru pri Novem mestu.
Na Koroškem:
Št. Janž v Rožu (dež. sod. Celovec), Živino-lejska zadruga za Št. Janž v Rožu in okolico, r. z. z o. p.
Na P r i m o r s k e in:
Po ljub in (dež. sod. Gorica), Mlekarska zadruga v Poljubinu, r. z. z o. z.
V Dalmaciji:
Popoviči (okrož. sod. Dubrovnik), Potrošno obrtna zadruga u. n. o j. u Popovičima. Sv. Štefan (okrož. sod. Kotor), Ribarska zadruga u Sv,. Štefanu, protokolirano udruženje z ograničenim jamstvom. Oskorušu o (okrož. sod. Dubrovnik), Potrošno-obrtna zadruga z o. j. u Oskorušnu. Izbrisane iz zadružnega registra so bile tekom meseca julija in avgusta t. 1. :
S vet j e (dež. sod. Ljubljana), Mlekarska zadruga na Svetju, vsled končane likvidacije. Dobliče (okrožna sod. Rudolfovo), Kmečka hranilnica in posojilnica v Dobličah (Bela Krajina).
Jesenice (deželna sod. Ljubljana), Konsumno društvo za Jesenice in okolico, vsled končane likvidacije.
Stara Oselica (dež. sod. Ljubljana), Kmetijsko društvo v Stari Oselici, vsled končane likvidacije.
V zadružništvu jc moč! Kako daleč sega v narodno gospodarstvo zadružna organizacija, to se vidi posebno dobro po onih deželah, kjer je zadružno gibanje že nekoliko starejše. V Nemčiji, n. pr. so našteli ob pričetku letošnjega leta nič manj kakor 30.555 zadrug, ki so štele
okoli A1!» milijonov članov. V prvi vrsti je omenjati kreditne zadruge, katerih je bilo 17.493, potem slede kmetijske produktivne zadruge (3745), konsumna društva (2310), kmetijske surovinske zadruge (2064), stavbinske zadruge (1056) in 1703 raznovrstnih obrtnih zadrug. Celokupni promet teh zadrug je znašal skoraj 23 milijard mark! Lastnega premoženja so imele zadruge 640 milijonov mark, tujega pa 4172 milijonov mark.
Državno društvo avstrijskih zadružnih uradnikov se je ustanovilo dne 23. septembra t. I. na Dunaju. Namen društvu je, varovati in pospeševati pravne, gospodarske, duševne in socialne interese svojih članov, ki so nastav Ijeni pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah in njihovih zvezah, izdajanje periodičnega strokovnega časopisa, ustanovitev kreditnega zavoda za zadružne uslužbence, brezplačno posredovanje služb, ustanovitev dobrodelnih in podpornih zakladov za svoje člane in njihove družinske ude in pospeševanje strokovne izobrazbe s tem, da se napravi knjižnica, se prirejajo predavanja, se podeljujejo podpore v učne svrhe in potovanja itd. Načelnikom je bil izvoljen tajnik Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug, dr. Otto Neudörfer.
Gospodarske drobtine.
Prcmovanjc živine. Deželni odbor kranjski priredi to leto sledeča premovanja goveje živine: dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v Dobre-poljah,
dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne v Kranju, dne 28. t. m. ob 9. uri dopoldne v Vipavi, dne 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v Šmar-jeti na Dolenjskem.
Premovali se bodo biki, krave, junice in teleta. Sesajoča teleta se morajo pripeljati na premovanje s kravami. Ob tej priliki se bodo nakupovali od strani deželnega odbora biki od 3 mesecev do 1 leta stari. Nakupovale se bodo tudi mlade juničice, katere še sesajo in starejše. Za lepe juničice, katere bodo redili posestniki za pleme, razdeljevale se bodo vzrejevalne premije.
Razen teh premovanj priredi deželni odbor še posebna premovanja in nakup telet ter mladih bikov.
Takšna premovanja se bodo vršila:
dne 17. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Selcih,
dne 17. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne v Zalem logu,
dne 18. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Stari Loki,
dne 18. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne v Poljanah,
dne 19. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne na Bledu,
dne 19. oktobra t. 1. ob V* 1 2 3 4 4. uri popoludne v Boh. Bistrici,
dne 20. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoludne v Horjulu,
dne 20. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne na Vrhniki,
dne 21. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Dolskem,
dne 25. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Vodicah,
dne 26. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Trnovem,
dne 26. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne v Košani,
dne 27. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Blokah.
Pri teh premovanjih se bodo delile vzre-jevalne premije za lepe sesajoče in tudi starejše juničice. Sesajoča teleta se morajo pripeljati na premovanje s kravami. Posestniki, ki rede vsaj polovico telet od števila krav skozi eno leto, dobijo lahko vzrejevalno premijo 50 K za eno lepo juničico. Kedor redi več kot polovico telet od krav skozi celo leto dobi lahko dve vzrejevalni premiji po 50 K.
Ob tej priliki se bodo nakupovali tudi niladi biki od 3 mesecev do 1 leta kakor tudi mlade junčice od strani deželnega odbora. Za Dolenjsko je deželni odbor odstopil celo akcijo c- kr. kmetijski družbi kranjski.
Perutninarska razstava je vsled raznih 0vir, zlasti pa vsled prepičle priglasitve k razstavi preložena na poznejši čas, kar naj vzamejo na znanje vsi, ki so se priglasili. Odbor jih job enem prosi, da se udeleže razstave na Pomlad in med znanci agitirajo za obilno udeležbo. Na Dolenjskem se je lanska razstava izborno obnesla, v središču pa se odlikujemo po nebriž-
nosti in čakamo, da nas vse druge dežele pre-kose, potem šele capljamo za njimi.
Odbor.
Državni proračun za leto 1912 izkazuje: Potrebščin 2.916,685.263 K, pokritje pa 2.916,990.343 K; torej izkazuje 305.081 K prebitka. Potrebščine se razdelijo: na najvišji dvor 11,300.000, kabinetna cesarjeva pisarna 191 650, državni zbor 4,140.243, državno sodišče 68.965, ministerski svet in upravno sodišče 4,466.000, prispevek za skupne zadeve 346,187.937, notranje ministerstvo 56,187.270, domobransko ministerstvo 101,507.310, naučno ministerstvo in kultus 113,313.687, finančno ministerstvo 866,527.065, trgovinsko ministerstvo 233,634.342, železniško ministerstvo 762,184.710, poljedelsko ministerstvo 61,467.307, pravosodno ministerstvo 89,338.286, ministerstvo javnih del 113,225.240, uprava državnih poslopij 4,500.089 K.
Vabilo na izredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Artičah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. oktobra 1911 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice.
Dnevni red:
1.	Volitev povečanja načelstva.
2.	Sprememba nadzorstva.
3.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občui zbor
Živinorejske zadruge
regislrovane zadruge z omejenim jamstvom
v Stari Loki,
ki se bo vršil dne 29. oktobra 1911 ob pol 4. uri v prostorih g. Jeločnik v Stari Loki.
Spored:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Potrdilo letnih računov.
4.	Volitev tajnika in blagajnika.
5 Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
Nače'stvo.
Ako bi pa ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši na istem prostoru čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov.
Bilanca	
Ljudske hranilnice in posojilnice	
v Moravčah,	
reg", zadr. z neomej. zavezo,	
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva.	K
Posojila		252.200-40
Tekoči račun z zvezo .	.	33.831 —
Inventar premični	.	.	178-.60
Inventar nepremični.	.	.	19.513 50
Zaostale obresti posojil	1 972-07
Delež pri .Zadružni zvezi“	1.000 —
Delež pri kitarski zadrugi	100 —
Gotovina 31 decembra 1910	5.359-20
Skupaj .	.	314.154-77
Pasiva.	K
Deleži 		404 —
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanirni obrestmi	309.348-61
Predplačane obresti posojil	450-02
Predplačana najemnina	45 —
Rezervni zaklad ....	2 248-49
Čisti dobiček		1.658 65
Skupaj . .	314.154 77
Denarni promet ... K	411.109 86
Stanje članov začetkom 1. 1910 .	170	
Prirastlo		. .	34
Odpadlo		. . 2
Stanje koncem 1 1910	.	. . 202
Bilanca	
Okrajne posojilnice	
v Mokronogu	
registr. zadruga z neom.	zavezo
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva	K
Posojila		 .	181.308 02
Inventar premični .	.	.	531 41
Zaostale obresti posojil	9.32033
Vrednost tiskovin .	.	.	20-—
Delež pri .Zadružni zvezi“	1.000 —
Zamudne obresti .	. .	393 28
Tekoči račun s členi .	.	37.983 55
Naložen denar ....	3 000 -
Gotovina 31. dec. 1910	5 00515
Skupaj .	.	238.561-74
Pasiva.	K
Deleži		3.690-—
Hranilne vloge s kap. obr.	207.437-19
Tekoči račun z zvezo . .	19.542 —
Predplač. obresti posojil .	62-67
Rezervni zaklad ....	7.429-30
Čisti dobiček		400 58
Skupaj . .	238.561-74
Denarni promet ... K	352.783 23
Stanje članov začetkom 1. 1910	187	
Prirastlo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1910	.	.	. . 186
Bilanca
Hranilnice in posojilnice v Mengšu,
reg zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Obresti deležev .	.	. . Tekoči račun s člani Delež pri »Zadružni zvezi“ Delež pri Slamn. zadrugi . Delež pri Unionu .	. . Delež pri Zadružni tiskarni Delež pri Ljudski posojil. Gotovina 31. dec. 1910	248.367-96 140.555 — 61-20 1.916 — 200 — 49 493 21 1.000-	— 1.000	— 1.000	— 1.000-	— 4-— 7.399 91
Skupaj .	.	451.997 28
Pasiva.	K
Deleži		990—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	435.174-70
Predplačane obresti posojil	171.25
Rezervni zaklad .	.	.	.	13F57.43
Cisti dobiček		2 103-90
Skupaj .	.	451.997-28
Denarni promet ... K	597 105 03
Stanje članov začetkom 1.	1910 . 479
Prirastlo		...	25
Odpadlo		...	9
Stanje koncem 1. 1910	... 495
Bilanca	
Kmečke hranilnice in posojilnice
v Št. Jurju ob Taboru,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri Zadružni zvezi . Naložen denar .... Gotovina 31. decemb. 1910	58.191— 246-42 1 030-40 600--67.833-40 1.523-71
Skupaj . .	129.424-93
Pasiva.	K
Deleži 	 Hranilne vloge s Kapitali-zovanirni obrestmi .	. Rezervni zaklad .... Čisti dobiček		495 — 127.657-33 509-78 762 82
Skupaj .	.	129.424-93
Denarni promet ... K 275.173-65 Stanje članov začetkom 1. 1910	.	88
Prirastlo.........................12
Odpadlo........................... 1
Stanje koncem 1. 1910	....	99
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
pri Sv. Jurju ob južni železnici
registr. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva. Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	. Inventar nepremični .	. Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin .	.	. Delež pri Zadružni zvezi Delež pri Zadružni tiskarni Obresti od tega .... Naložen denar .... Tekoči račun s člani .	. Poätna hranilnica . .	. Gotovina 31 dec. 1910	K 410 327-71 58 334 -1.468-80 7.404-39 7.565 98 250— 1 000 — 1.000— 304-28 139.884-41 29.691 85 326-65 9.40t-9l
Skupaj . .	666.959-98
Pasiva.	K
Deleži		1.121 —
Hranilne vloge s kapitali zovanirni obrestmi .	.	654.520-41
Predplačane obresti posojil	1.359-85
Dolg na rentnini za 1. 1910	408 11
Rezervni zaklad z obr	7.256 —
čisti dobiček		2 294-61
Skupaj . .	666.95998
Denarni promet ... K	792.971 81
Stanje članov začetkom 1. 1910	.	349	
Pristopilo		
Izstopilo		. .	7
Stanje koncem I. 1910	. . 366
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
pri Sv. Jurju ob Ščavnici,
registr. zadruge z neom zavezo, z dnem 31. decembra 1910
Aktiva.	K
Posojila ....... Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Prehodni zneski .... Naložen denar.... Nevzdig obresti nal. den Gotovina 31. decem. 1910	122.910 — 529 28 1.133 31 53 70 29 306-17 1	059 83 2	262-22
Skupaj . .	157.254-50
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapilaM-zovanimi obrestmi .	. Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad .... č'sti dobiček . . .	• .	2.200 — 151.246 55 996 18 1.607-H 1.204-63
Skupaj . .	157.254-50
Denarni promet ... K 209.92801 Stanje članov začetkom 1. 1910	. H®
Pristopilo .	• •..................
Izstopilo...........................
Stanje koncem 1. 1910	. . . . S®"
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Št. Janžu na Dravskem polju,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	. Zaostale obresti od posojil Vrednost tiskovin . . . Delež pri „Zadružni zvezi“ Delež pri kmet pos. Ptuj Gotovina 31. decembra 1910	85 456 52 294-93 176-69 600-— 5 — 494.14
Skupaj .	.	87.027-28
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	. Tek. račun z zvezo .	.	. Predplač. obr. posojil . . Tek. račun s člani . . . Rezervni zaklad .... Cisti dobiček .....	248-— 69.892-27 13.721-— 989 93 400'— 895-42 880-66
Skupaj .	.	87.027-28
Denarni promet ...	K 14303708 Stanje članov začetkom	1 1910	98 Prirastlo	26 Odpadlo	— Stanje koncem 1. 1910	....	124	
Bilanca	
Kmečke hranilnice in posojilnice	
v Mozirju,	
reg. zadr. z neom. zavezo, ,	
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva posojila	 tekoči račun z zvezo .	. “tventar premični	. . ‘•»ostale obresti posojil Delež pri Zadruž. zvezi "»ložen denar	 Gotovina 31. decem. 1910	K 131 530 — 23.217 — 26886 586-54 600 — 36.598 81 3.885 59
Skupaj . .	196 686-80
Pasiva. Deleži. Ranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . ‘' edpkčene obr. posojil . ezervni zaklad z obr. . . usti dobiček		K 290-— 194.36904 889-35 679-87 458 54
Skupaj . .	196.686-80 ženami promet ... K	329 857 01 lHnje članov začetkom 1 1910 .	113 rirastlo Odpadlo	 , Stanje koncern 1. 1910	.... 145	
Bilanca
Hranilnice in posojilnice v Št. Petru pri Nov. mestu,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva	K
Posojila	 Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Delež pri Zadružni zvezi . Gotovina 31. decem. 1910	90.578-— 287-77 642 07 600 — 1 880 35
Skupaj . .	93 988 19
Pasiva.	K '
Deleži	 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	. Tekoči račun z zvezo .	. Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad z obrestmi Cisti dobiček		254 — 63.560 95 21.160 — 246-96 355 32 410-96
Skupaj . .	93.988 19
Denarni promet ... K 111.04.1'43 Stanje članov začetkom I. 1910	109
Prirastlo............................  19
Odpadlo................................ 1
Stanje koncem 1. 1910	....	127
Bilanca
Spodnještaj. ljudske posojilnice
v Mariboru,
registrovane zadruge z neom. zavezo s koncem meseca decembra 1910
Akti va	K
Posojila		1,130.394-39
Inventar premični .	.	.	1.294-45
Zaostale obresti posojil	7.697-65
Delež pri Zadružni zvezi .	1 000 —
Tekoči račun s člani .	.	13.559 96
Gotovina 31. dec 1910. .	2 099 92
Skupaj .	.	1,156.046-37
Pasiva.	K
Deleži		3 664 —
Hranilne vloge s kapitali	
zovanimi obrestmi .	.	1,082 956-35
Tek račun z Zadr. zve o	38 287 69
Predplačane obresti posojil	7.330-03
Naložen denar		16.409-65
Nevzdignjene obresti glav.	
deležev		65 —
Razpoložni zaklad . . .	41001
Rezervni zaklad . . . .	1.350 —
Cisti dobiček . . . . .	5.573 64
Skupaj . .	1,156.046-37
Denarni promet . . K	3,462.958-36
Stanje članov začetkom 1.	1910	.	283
Pristopilo		
Izstopilo		...	3
Stanje koncem 1. 1910	.	... 435
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Št. Petru na Notranjskem,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila................ 735.852-61
Inventar premični . . .	1 371-90
„ nepremični	.	,	27.246-68
Zaostale obresti posojil	.	22.254-44
Tiskovine............... 250 —
Delež pri Zadružni tiskarni 1.000 — Delež pri .Zadružni zvezi“	1.000-—
Delnice pri Unionu .	.	.	2.500-—
Delnice pri opekarni	.	.	1.000-—
Stalna vloga............ 5.000'—
Gotovina 31. decem. 1910	1 025 38
Skupaj	.	.	798.501 —
Pasiva.	K ■'
Deleži.......................... 1.132-—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi	obrestmi	.	.	512 888-88
Tekoči račun z zvezo .	259.630-—
Predplačane obresti posojil 785-53 Rezervni zaklad ....	18.820 70
Cisti dobiček............ 5.243 89
Skupaj	.	.	798 501 —
Denarni	promet ...	K	1,020.063-80
Stanje članov začetkom 1, 1910	. 544
Prirastlo.............................39
Odpadlo.............................. 17
Stanje koncem 1. 1910	.... 566
Bilanca
Posojilnice v Makolah,
vknj. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila		 .	370.660-96
Zaostale obresti posojil	7.035 30
Naložen denar: a) pri „Zvezi“ ....	129.767-50
b) pri posojilnicah .	.	95.237-57
c) v poštni hranilnici .	146-26
Delež pri „Zadružni zvezi“	1.000-—
D žavni papirji ....	1.395 —
Prehodni izdatki ....	1.696-22
Inventar.		1.443-67
Nerabljene knjižice .	.	.	103-40
Vrednost posestva: a) poslopij		27.554 40
b) zemljišč		13.300-
Gotovina .......	13.037-74
Skupaj . .	662 378 02
Pasiva.	K
Deleži		3.880 —
Obresti deležev . .	26-50
Hranilne vloge . .	.	562.479 25
Kapitalizovane obresti .	22.511 46
Predplačane obresti posojil	2.960 20
Posebna zaloga . .	43.392-43
Splošna zaloga ....	25 239-74
Cisti dobiček		1.888 44
Skupaj . .	662.37802
Denarni promet ... K 577.399-10 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 1433
Prirastlo........................19
Odpadlo..........................64
Stanje koncem 1. 1910	. . . . 1388
- 300 —
Bilanca
Kmečke hranilnice in posojilnice
v lliijheiiburgu,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910
Aktiva.	K
Posojila.................116 121'15
Inventar premični .	.	307'28
Zaostale obresti posojil	478 80
Vrednost kolekov	. . .	51—
Delež pri „Zadružni zvezi'	600'—
Predplačane obresti Zvezi
za 1. 1911.................. 124-84
Gotovina 31. grudna 1910_________795 M
Skupaj	.	.	118.432	73
Pasiva.	K
Deleži........................ 1.195-—
Hranilne vloge s kap. obr.	78.136-36
Tekoči račun z zvezo . .	36 667 —
Predplačane obresti posojil	965-38
Tekoči račun s člani	.	.	595	34
Rezervni zaklad ....	222	67
Cisti dobiček......... 650	98
Skupaj . .	118.432 73
Denarni promet ... K	325.061-92
Stanje članov začetkom 1. 1910 .	177
Prirastlo .........	63
Odpadlo........................... 1
Stanje koncem 1. 1910	....	239
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
na Rovih,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva	K
Posojila...................... 56	479'36
Tekoč' račun z zvezo .	.	57.012	45
Zaostale obresti posojil .	462	34
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000' —
Delež pri Zadružni tiskarni	1	000-—
Delež pri Ljudski posojil	4'—
Naložen denar ....	20	363-63
Gotovina 31. decem. 1910	4.529	38
Skupaj	.	.	150.851 T6
Pasiva.	K
Deleži.......................... 494	—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi	obrestmi	.	.	148.647 70
Preplačane obresti posojil	36	33
Rezervni zaklad ....	1.436'12
Cisti dobiček . . . .	.	237	01
Skupaj	.	.	150.851-16
Denarni promet ... K 155.523-86 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 239
Prirastlo ............................ 8
Odpadlo............................... 3
Stanje koncem 1. 1910	• . . . 244
Bilanca
Hranilnice in posojilnice na Robu,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ Delež pri Unionu.... Stalna vloga	 Gotovina 31. decem b. 1910	225.472-57 107 13 3 251 13 I.000-— 500-— 2.000 — 4.273-62
Skupaj .	.	236 604-45
Pasiva.	K
Deleži		478—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	.	185.665-69
Tekoči račun z zvezo .	.	38 162"—
Predplačane obresti posojil	375-73
Rezervni zaklad ....	10.476 97
Cisti dobiček		1 446 06
Skupaj . .	236.604 45
Denarni promet ... K	278.570-14
Število članov začetkom 1.	1910 . 235
Prirastlo		
Odpadlo ......	
Stanje koncem 1. 1910	...	239
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice
v Naklem,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Delež pri Zadružni zvezi . Delež pri Ljudski posojil. Gotovina 31. decembra 1910	60.545-50 8.T13-179 18 354-72 1.000 — 4— 1 79301
Skupaj .	.	72.589-41
Pasiva.	K
Deleži		396'-
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	69.975-44
Predplačane obresti posojil	166.21
Rezervni zaklad .	.	.	.	1.74)-36
Cisti dobiček		310 40
Skupaj . .	72.589-41
Denarni promet ... K	100.962-17
Stanje članov začetkom 1	1910 .	90
Prirastlo ......	
Odpadlo		... 2
Stanje koncem 1. 1910	. .	99
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
Raba,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva. Posojila	 Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ Tekoči račun s člani .	. Gotovina 31. dec. 1910	K 140 315-56 187-74 877-23 600— 8.486-94 5.520-38
Skupaj .	.	155.987 85
Pasiva.	K
Deleži		494—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	119.753—
Tekoči račun z zvezo .	31.232—
Predplačane obresti posojil	808T0
Rezervni zaklad .	.	.	.	1 776-91
Cisti dobiček . . . ,	.	1 923 84
Skupaj .	.	1 »5.987 85
Denarni promet ... K	231.666.26
Stanje članov začetkom 1.	1910 .	177
Prirastlo		...	70
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1910	. . . 247
Bilanca	
Gospodarskoga društva u Movražu pri Buzetu,	
reg. zadr. z ogr. jamstvom	
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva.	K
Vrijednost robe .... Potraživanja na robu kod zadruž. in nezadružnika Vrijednost pornič, invent. Predpl. užitninu za g. 1911 Nal denar pri posojilnici Dio kod „Zadružne sveže* Gotovina koncem god. 1910	1.002-41 1.359-52 234-06 40— 10-52 10— 193 72
Skupaj . .	2.850-23
Pasiva.	K
Djelovi	 Zajmovi . . . .... . Dug za robu nezadrugarom Tekući račun pri zvezi .	. Rezervni zaklad z obr . . Cisti dobiček		873— 342— 874-	72 604-59 104-59 51 42
Skupaj . .	2.850 23
Novčani promet	...	K 19.54235
Broj članova	početkom	1. 1910	.	81
Priraslo .......................... *
Odpalo......................... '
Broj članova koncem 1. 1910 .	.
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze.
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.