16 S ICv. - Korneliji*" 17 t Rrne sv. Frand. 18 P Kv.-Jožef K. + 19 S Kv. - Januarij* "20 N 16. pobink. 21 P Matevž 22 T Tomaž Vil. 23 S Tekla <£ 24 0 Mati B. TJamil. 25 P Kleofa + 26 S Ciprijan in Just. 27 N 17. pobink. 28 P Venceslav 29 T Mihael SQ S Jeromij Q Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od "boja do emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENEH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 185. CHICAGO, ILL., PETEK, 18. SEPTEMBRA — FRIDAY SEPTEMBER 18, 1936 letnik (VOL.) xlv Se nikake odločitve v Španiji - Manj Ljute bitke za Madrid še vedno v teku. — Vladne obrambni ne čete se tekom revolucije znatno -izboljšale; . tudi z vojnim materijalom je vlada dobro založena, da je zdaj zmožna podvzeti splošno ofenzivo. — Ljudstvo . baje na strani vlade. Madrid, Španija. — Tekom tega tedna sicer ni manjkalo bitk na raznih španskih bojiščih", vendar ni to splošnega položaja nič izpremenilo. Potek civilne vojne stopa skoraj že v tretji mesec, a je še vedno popolnoma neodločeno, na kateri strani bo končna zmaga. Uporniki imajo sicer zaznamovati nekaj pridobitev, kakor zavzetje mest Irun in San Sebastian, a so te pridobitve le lokalnega pomena in nimajo vpliva na splošno situacijo. Najbolj ljuti in trdovratni boji se še vedno bijejo za pre-stolico Madrid samo. Obe stranki se zavedate važnosti teh pozicij in ste zato poslali na ta bojišča svoje najboljše čete. Posebno krvavi boji se Vrše v okolici mesta Talavera, jugozapadno od \ Madrida. Številni napadi, ki jih izvajajo uporniki drugega za drugim, pa so jim prinesli le neznaten uspeh, samo par korakov zemlje. Vladne čete izvedejo namreč v vsakem sluča- KONFERENCA Z BANKIRJI HOMA TI JE NA KITAJSKEM Predsednik denarnih želi sodelovanja zavodov. Umor nekega Japonca vzročil napetost. po- ... Sangaj, Kitajska. — Odno-šaji med Kitajsko in Japonsko Washington, D. C. — Po jkončani konferenci z načelniki velikih zavarovalninskih družb, ki jo je imel predsednik Roosevelt pretekli torek, se je ugotovilo, da namerava predsednik v kratkem sklicati še podobno konferenco z so se zadnje dni zopet znatno bank;n-i. Njegov namen je, da poostrili m Japonska je po-!ge razmotriva o sodelovanju slala šest svojih bojnih ladij |med denarnim zavodi in vla-ob južnokitajsko obrežje, "da |ao Po konferenci je načelnik varuje svoje interese," kakor |neke zavarovalnice podal iz. se glasi uradna objava. Na- jjav0) v kater; gg je pohvahlo petost je nastala, ko je bil v |Izrazi, 0 delovaniu v]ade te_ mestu Pahkoi ubit neki Ja- kom depres]>) da je sit ponec od množice Kitajcev. Stabilizirala. Japonska zahteva, da se uve- de temeljita preiskava, toda v omenjeno mesto je prispel polk kitajskega vojaštva, ki je s silo preprečil vsa poizve-dovanjo. Japonska trdi, da se godi to z odobritvijo kitajske vlade. ju protinapad in pridobijo na-(tukajšnjih parkov j? zaj izgubljene pozicije. SMRT POBRALA ROJAKA Chicago, 111. — Po daljši bolezni na želodcu, na kateri je trpel več mesecev, je podlegel to sredo rojak Frank jEržen. Truplo pokojnika leži jna njegovem domu, 2202 W. TOWNSENDU NI DOVO- j21st P1- od koder se bo Ppd LJFN PROSTOR ZA jvodstvom Zefranovega po-ZBOROVANJE igrebnega zavoda vršil pogreb Chicago, 111. — Pri vodstvu to soboto> 19- sept., s sv. ma- dr šO ob 10. uri v cerkvi sv. Šte-ka_ fana. Prispel je ranjki iz sta- PREDSEDNIK V SKRBEH ZARADI EVROPE Washington, D. C. — Pri pogovoru s časnikarji prete- klo sredo je predsednik Roo- Francoski delodajalci pristali sevelt izrazil svojo skrb TOVARNARJI POPUŠČAJO zaradi napetih razmer v Evropi. Te razmere, pravi, mu bodo bržkone tudi onemogočile, da bi prihodnji mesec nastoi-pil daljše kampanjsko potovanje proti zapadni obali. Mednarodna situacija je namreč taka, da mu ne dovoljuje, la bi se predaleč odstranil od Washingtcna. KRIZEMJVETA — Varšava, Poljska. — V mestu Wysokie Mazowiecki je prišlo pretekli torek do ljutih , protijudovskih izgredov, v katerih je bilo ranjenih 50 Judov. Izgredi, med katerimi so se napadale judovske trgovine, so se razširili tudi na sosednje kraje. — London, Anglija.— Upanje Anglije, da bi se že to soboto mogla začeti pogajanja za novo lokarnsko pogodbo, je padlo v vodo:, ko ste se Nemčija in Italija v torek izrazili, da niste še dovolj pripravljeni, in da se naj pogajanja odlože. —„ „ . . — Pariz, Francija. — Po Kakor se izražajo razni |kor lani Father Coughlin. Od- !reRa kraja v }etu 111 S1~ štiriletnih pripravah se je dc- opazovalci, si je kriva vlada ;bita mu je bila namreč proš- jCer va®* Britof, občina Pre- ,segi0) da bo med Londonom in ____ Townsend naletel na isto1 šama, da še ni napravila konca revoluciji. Ako bi bila pred mescem dni podvzela splošno in odločno ofenzivo, bi bil v par dneh' zadušen upor. Vlada sama pa izjavlja, da ob za-1 septembra. Vodstvo parkov četku revolucije ta ofenziva .mu je na njegovo prošnjo sponi bila mož mogoča. Ni imela j 'očilo, da ne dovoljuje svojih iia. da bi njegova organiza-pri Kranju. Tukaj za- parjzom vozji spalni vlak, na •iia. ki se bori za starostno :nušča P°IeS soproge Ane dve katerem bodo potniki lahko okojnino. smela imeti zboro-|hSeri' Olgo in Ano, ter enega prespaIi vseh 319 milj dolgo vanje, v Soldiers Fieldu, ki je ,brata in eno sestro bilo določeno za 26. ali 27. izrekamo iskreno sožalje namreč dovolj vojnega materijama, niti ne izvežbanega irostorov za zborovanja poli-ičnega ali ekonomskega zna- vojaštva, kakor tudi ne zmož- |čaja, ter povdarilo, da smatra nih častnikov, kajti, kakor iTownsendovo organizacijo za Znano, je skoraj 80 odstotna [politično zato, ker je obljubi-Večina rednega vojaštva v iia svojo podporo več politič-uporniških vrstah in to voja-|nim kandidatom. Kakor zna- katerim'pot Preko angleškega kanala bo namreč celi vlak prepeljan ha krovu nekega parnika. — Dunaj, Avstrija. — V nekem tukajšnjem sanatoriju torek bivši "VARUHI USTAVE" ZBO RUJEJO Chicago, 111. — Republikance umrl pretekli ci so proglasili ta četrtek za .predsednik Grčije, 81 letni A. svoj propagandni dan. Ta dan,Zaimis. Prisiljen, da je pustil je namreč bila obletnica, ko predsedništvo, je bil v okto-se je pred 149. leti sprejela |bru 1935, ko so prišli na ustava Zed. držav, in pod krmilo rojalisti in pozvali na-crinko te proslave so tukaj- zaj izgnaneera kralja. na pogajanja z vlado. — Še vedno obstoja možnost, da se industrija podržavi. Pariz, Francija. — Napeti položaj, ki je vladal v torek zaradi spora med delodajalci in delavstvom v tekstilnih tovarnah v Lille, se je v sredo znatno omilil, ko so tovarnarji popustili od svojega trdovratnega stališča in pristali na to, da se bodo pogajali z vlado. Pogajanja so se pričela v sredo zvečer v Parizu in sta jih vodila za vlado min. predsednik Blum in notranji minister Salengro. Od svoje prvotne ostrosti pa je popustila tudi vlada sama; dočim je sprva objavila, da bo ona raz-sojevala o sporu, je pozneje svojo izjavo izpremenila in pristala na pogajanja s tovarnar j \ Napetost pa nikakor še ni odstranjena. Ako namreč ta pogajanja ne bodo uspešna, je možno, da bo vlada prisiljena, narekovati svoje ukaze in pogoje delodajalcem, s či-ner utegne priti, kakor je pilo že včeraj omenjeno, do podržavljenja industrije. Pristaši radikalne ljudske ronte so pripravljeni, z orož-em braniti svojo vlado, kako so naznanili, kajti menda ibstoja nevarnost, da nacijo-lalisti ne poskusijo nekaj podobnega, kakor je zdaj v Španiji. t% Jugoslavife. Neznani napadalci so streljali na 72-letnega posestnika in gostilničarja Radaja v Cerini pri Čatežu. — Slovenske gorice ponovno obiskala toča, ki je uničila še to kar je ostalo. — Razne novice in vesti. Stvo je ob izbruhu upora oku- n do konca leta lansko število, nekaj nad 100,000. I'1 ustave, češ, da je ta doku- v velikih mestih zahtevalo ŠTF.- ' nent ogrožen od Roosevelta. neovirano nrodaianje pijač. SlRTTF AMF.R. SLOVENCA so podeželski kraji v pretežni večini glasovali proti temu. NOV AVTO PRINESEL DEKLETU SMRT Chicago, 111. — E, H. Hart, 7712 Eastlake terr., je kupil lov avto, ki mu ga je izbrala ijegova 20 letna hči Elizabeth. Ker se je avto kupil po njenem okusu, naj se ga tudi ona nauči voziti, je dejal oče n peljal preteklo sredo zve-•er dekle v garažo, da se napadi ravnanja z mehanizmom, ter jo pustil tam. Celo noč se iekle ni vrnila v hišo. Ko pa e zjutraj stopil oče v garažo, je našel hčer tamkaj mrtvo, zastrupljeno od plinov. operiral, a je nesrečnež hudim poškodbam podlegel. Kaj je dovedlo neznane zločince do tako proznega dejanja, ni znano. --o- Uničenje po toči Sv. Ana v SI. goricah, 25. aug. — Pred kratkim je bilo poročano, kako je uničevalna toča in huda ura prizadela Mali vrh, Ledenik, Žitence, Zg. Gošteraj in Jurjevski dol. Pred dobrim tednom je pa toča obiskala drugi del SI. goric, tako Sv. Trojico, Osek, Senor-sko in precejšnji del Pesniške doline. Toča se je vsula med hudo ploho in viharjem, ki je omil in ruval drevje iz zem-je. Povzročila je strahovito razdejanje kot pretekli teden v ostalem delu Slov. goric. Pa-lala je toča, debela kakor orehi. Hude so trpeli vinogra-ii, kjer je skoraj vse oklesti-la. Prizadeti so tudi sadovnjaki, kjer je oklestila ne-godno sadje in listje, slive so jile skoraj zrele in so jih vmetje mislili prodajati, a sedaj jih ne bodo mogli, ker so povečini razklane. Tudi polja kažejo žalostno sliko, ker je toča zbila v tla skoraj '.relo proso in mlado ajdo, koruzi pa je popolnoma oklestila listje, radi česar ne bo mogla dozoreti. Prebivalstvo boi letos v hudi bedi, ker so spalnice. Misleč, da on tišči juničeni pridelki, ki so glavni /rata, so tik ob ključavnici ^ohodek v dobrih letih. Škoda večkrat prestrelili les -—- po- (po toči v tem delu je še nežna se tudi vbodijaj z nožem ocenjena in gre gotovo v sto- __ter naposled vlomili v spal- .tisoče. nico in tudi tam streljali na vse strani. Po zidu, šipah, vratih, posteljah r— povsod je Grozodejstvo v Cerini Cerina, 27. aug. — Ob navadni uri se je 72 letni gospodar Martin Radaj podal prejšnji teden v četrtek zvečer k počitku. Njegova spalnica je v pritličju ob cesti, zraven pa gostilniška soba. V zgornji sebi je spala s svojim možem J, ... :rva J starejša hčerka Kristina Vrančičeva. Zakonca sta prišla k očetu, ki je vdovec, na počitnice in njuna 12 letna hčerka Marija je spala v spodnji sobi pri sta-fem očetu. Kmalu po polnoči je tolpa neznanih zločincev začela streljati s ceste skozi )kna v gospodarjevo spalnico. Napadalcev je bilo kakih 10 ili 12, oboroženi so bili s ka-rabinkami in drugim strelnim orožjem, nekateri so nosili nekakšne uniforme in bili so menda tudi maskirani. Tako trdi hlapec, ki jih je videl, ko so po divjaškem napadu bežali v hrib. Nesrečnega Martina Radaja je zadelo menda že v zn-|četku napada, ko se je zbudil. Strel mu je prebil trebuh ter mu na dveh mestih raztrgal čreva. Vnukinja se je skrila pod posteljo. Zločinci so vdrli skozi glavna vrata v gostilniško sobo, streljali vsevprek po štirih prostorih, vdrli skozi vrata lokala na hodnik in razbijali po vratih gospodarjeve NAVDUŠUJEJO SE ZA VOJNO zato, da bo otvorila v dogled-nem času dolgo napovedovalo splošno ofenzivo, in prerokuje se ji, da bo imela z njo uspeh, češ, da je ljudstvo v splošnem še vedno zvesto vladi in je sovražno uporniškemu vojaštvu, ki je pahnilo državo v sedanji krvavi pekel. Nesreča v Trbovljah Pri zrušenju takozvanega vse preluknjano in razbito od girokego pročelja se je pripe-krogel. V spalnici se pozna tjia hudo nesreča, ki bi kma-okrog 20 strelov. V zgornjo ]u zahtevala več človeških sobo so se slišali klici zločin- 'življenj. Oni rudarji, ki so cev: Zdaj imaš dosti! [zrušenje pravočasno opazili Vrančičeva sta v zgornji so- js0 zbežali. Franca Dežmana, bi iskala sredstva za obram- stanujočega v Stari Glažuti, bo, med tem je pa streljanje |je pa piast. premoga podsula prenehalo. Prišedši v pritličje, sta v spodnji sobi našla hudo ranjenega očeta. Bil je pri zavesti in povedal je, da je zadet v trebuh. Spravila sta ga n mu zdrobila prsni koš. -o- Novo Marijino svetišče V krasni Planici, ki je znana po širnem svetu, se je to •v zgornjo soibo ter vzela s se-'poletje dvignila Marijina ka-boj tudi hčerko. Po nekaj mi- pela, devet in pol metrov dol-nutah se je tolpa vrnila in spet streljala posebno po spal- Skupina miličnikov, ki so se priglasili za službo v španski armadi, pri vežbanju pred vojašnico v Madridu. Kakor se iz napisa razvidi, se ta stotnija imenuje po Karlu Mark su. ga in šest široka. Slovesno blagoslovitev kapele je opra-nici. Oddanih je bilo vsega jvii sam ljubljanski škof dr. skupaj nad 50 strelov is več Gregorij Rožman v nedeljo vrst strelnega orožja. Zločinci so streljali tudi po dvorišču, streljali so tudi za deklo, ko je skozi zadnja vrata hiše tekla v Čatež, klicat na pomoč. Na torišče strašnega zločina so prihiteli dva z lovskimi puškami oborožena moža iz Čateža in orožniki iz Ribnice in Krške vasi. Hudo ranjenega Martina Radaja so zgodaj zjutraj odpeljali v brežiško bolnišnico. Prvo pomoč mu je nudil primarij g. dr. Cholewa, ki ga je tudi 23. augusta s sv. mašo, kateri je prisostvovalo veliko število planinskih izletnikov in drugega ljudstva, ki je ta dan prihitelo da bo pričujoče pri zredni slavnosti blagoslovitve planinske kapele. -o- S strehe je padla Čevljarjeva žena Ana Dru-:ovič iz Maribora je padla s trehe tako nesrečno, da si je poškodoval hrbtenico. Širite amer. slovenca Stran 2 ♦AMEiMKANSKI SLOVENEC Vmt, Ig. SgptemKra 1933 " Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; ..$5.00 .. 2.50 Za cclo leto Za pol leta Za četrt leta ..................-................... 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ..................................$6.00 Za pol leta _______________________________ 3.00 Za četrt leta .................................... 1-75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________________ For half a year ________________ For three months ___________ ......$5.00 ______ 2.50 _____ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...................................$6.00 For half a year ___________________________ 3.00 For three months _______________________ L75 Single copy ..................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Že davno znano OTVORITEV NOVEGA URADA STAVBINSKEGA IN POSOJILNEGA DR. North Chicago-Waukegan, III. Slavnostna otvoritev in ogledovanje (open house) novega urada Slovenskega Stavbinske-ga in Posojilnega društva (North Shore Building & Loan Association) v North Chicago bo v nedeljo 20. septembra od 2-4 ure popoldne. Uljudno se vabi vse delničarje in prijatelje tega stavbinskega in posojilnega društva, da si nove prostore ogledajo. Novi lastni urad se nahaja na 1101 Park Ave. (listi fisti in Park Ave. (Prescott St.). Urad bo odprt vsak delavni dan od 9. do 12. ure dopoldne in 1. do 5. ure popoldne. Telefon urada je North .Chicago 5048. V eni prihodnji izdaji bomo opisali zgodovino 15 letnega delovanja, in priobčili sliko novega urada. Vabljeni ste torej da se udeležite te slavne otvoritve novega urada. S pozdravom, North Shore Building & Loan Association Math Ivanetich, tajnik --o- KAJ NOVEGA V JOLJETU? Joiiet, III. Kaj je neki spet novega v Jolietu, bo ta in oni vprašal, ko bo videl dopis iz našega mesta. — Ta in oni morda niti ne ve, da se je zgradila nova hiša na pokopališču sv. Jožefa. Za zgraditev te hiše se je najbolj trudil naš znani faran John Barbich iz Vine Pri prepirčku, ki se je pojavil v krogih naših socialistov radi Molekovega koraka, je g. Jontez, novi urednik "Enakopravnosti", na strani g. Moleka. Vsak po svojem prepričanju. Pri "Proletarcu" so imeli malo popra tudi za g. Jonteza, in ta popra malo nazaj. Na sebi je vse skupaj vihar v časi vode, vse bo ostalo pri starem. Vsaj jasno pa pove g. Jontez, ko piše: "Za nas mora biti glavno vprašanje, kako iztrgati slovenskega delavca v Ameriki kleri-kalizmu, dočim je vprašanje politične in ekonomske osvoboditve ameriškega ljudstva izpod kapitalistične nadvlade problem, ki ga bodo morali rešiti ameriški delavci in far-merji .'. ." Dalje modruje: "Naše glavno delo je na kulturnem polju. (In na gospodarskem)". Da je "gospodarsko" postavil v oklepaje, je vrlo značilno, ker "glavnega" dela bi bore malo bilo, ko bi ne bilo službe pri g. Jon-tezu in g. Moleku, kar pa na sebi ni nič napačnega, ker za prazen trebuh je potreben kruh, in če v trebuhu kruli, se z glavo nihče ne žuli za — kulturo. Poučuje svoje bravce: "Le, če se bomo trdneje vsidrali na teh dveh poljih, lahko upamo, da bomo vrgli ta arogantni klerikali-zem nazaj v defenzivo. In klerikalizem je največji sovražnik slovenskega delavstva v Ameriki. Dokler se da St. Želja se mu je »polnila, naš delavec v Ameriki voditi klerikalizmu, tako dolgo je Zidarska dela je imel v oskrbi Jožef Marinčič, za cimermana je pa bil Leo Plander. Seveda, za stroške plačati so pa izbrali g. župnika Rev. J. Plev-nika. Kedaj bo poslopje oddano svojemu namenu, bo pa gotovo v cerkvi oznanjeno. To je spet nekaj dobrega. To pa, da veste, še ni vse. Tam na Theodor streetu je meja, ki meji Joiiet in Lock-port. Na tej meji je pa zgradila Marička Zdravljevič, po domače Martinova, veliko dvorano, katera se bo imenovala West Side Garden Ilall in ta bo dana v promet v soboto. Kakor se čuje, so že izbrali najboljši orkester ali godci, ki bodo kratkočasili številne goste, ki se bodo udeležili velike otvoritve. Torej, v soboto in nedeljo vsi k Marički na Theodor Street. Novinarja iz So. Chicage in pa Vidmarja iz Chicage še posebej vabimo, da se bomo po domače zavrteli. Pridite pa tudi vsi lz Jolieta, Rockdale in Lockpor-ta. 'Če bo pi-eveč gnječa, bc*-mo pa po domače razrinili. V nedeljo zjutraj, to je. 18. septembra, zagledam enega tudi izgubljen za vsako ameriško delavsko gibanje. Zato ga moramo iztrgati klerikalizmu, česar pa ne bomo dosegli z direktno politično akcijo — nismo doslej in ne bomo še, če kaj vemo." Jej, jej .. Ta predrti klerikalizem. Recimo, da je do 150 tisoč Slovencev v Ameriki. Le kakih 20 tisoč jih je nekako v območju "klerikalizma", ko imajo nekaj župnij, nad sto tisoč jih je izven in več ali manj pod vplivom "kulturnih" naporov raznih nasprotnikov klerikalizma, pač katoličanstva, in zdaj sam g. Jontez pomoli pod nos vsem voditeljem teh sto tisočerih, da "doslej nismo ničesar dosegli in ne bomo še" ... in vse to menda radi tistih par mandelcev, ki stojijo pod vplivom — klerikalizma. Rdeča slovenska gospoda! Roke na prsa. Nad 30 let se zaganjate v ta — klerikalizem, prav s pikom ste nad njim, pa sami priznate, da nije dosti, in zopet sami kričite, da jih je tam toliko tisoč in tu toliko množic, in vse dvorane napolnjene, in do 10 tisoč na pikniku itd. pa "nismo dosegli". Ali j.e res ta klerikalizem kriv, kakor pravite, ali pa je delavstvo le toliko brihtno, da vam ne naseda preveč, ko imate le — obljube za jutri, in — gospodarsko niste uspeli?? In zdaj razglašate še kot novo smer, da je boj zoper klerikalizem — glavno. In vzemimo drugo amerikansko delavstvo, ki prav gotovo ni, vsaj ne do 95% pod vplivom kakega — klerikalizma Pravim, res škoda je, da ni mnogo doseglo in se mora vsaj hudo še boriti na gospodarskem, ekonomskem in socialnem polju, pa je kak "klerikalizem" pri tem delavstvu kvečemu le kak — slovenski bavbav. Bežte, bežte . . tisti, ki pač živite pri tem boju zoper klerikalizem, se zaganjate v ta bavbav, ampak delavec ne more živeti le od take gonje, zato in le zato — nismo dosti dosegli. Stvar izgleda, kakor bi vsaj pri Slovencih bili žami kaplani nastavljeni pri podjetjih, kjer gara slovenski delavec, pa bi bilo treba t.e kaplane pobiti, da pride delavec do boljšega kruha. V Rusiji ni niti sledu kakega — klerikalizma, pa je kruh po 20 letih hudo — osoljen, in obljub na koše. -o- Vsako dekle je tako dobro, kakor nje smehljaj. Na Irskem, pravijo, da je največ samic. V Moskvi so zgradili palačo sovjetov, o kateri pravijo, da je največja stavba na svetu. Letna produkcija jajc v Ameriki znaša okrog 2,690,-000, . . , •, - Tl1 , , . , , . nov, saj je znano, da najdeš Ju-zato ker je tudi razvidno, da bo- '______° Ljubljana, 26. avgusta. sem se sčasoma popolnoma pri-Kakor v vsaki vojni, tako je'vadil jezika in tudi drugače mi tudi sedaj v španski mnogo be-|je bilo še nekam po volji. L. guncev, ki so vrgli .puško v ko- j 1934. sem postal podnarednik in iruzo in odšli iz krvave Španije, |sem služil v drugem polku. Vse-kamor je pač kdo mogel. Ni ga skupaj so bili v tej španski 'imorda slučaj, da je med temi be-Igunci tudi nekaj naših državi ja- mo tudi mi morali kazati izgubo ; na bondih, za to svetujem, da tudi ta zadeva posojil spravimo v red,-tako da se bodo posojila vje-nala z državnim zakonom, in da bomo zopet pričeli prejemati obresti. Kakor je Mr. McDonald nam na prvi seji vse dobro pojasnil glede enih naših posojil, in ker smo vseeno odštevali svoto, katera je bila več ko pa njih vrednost v letnih poročilih, kateri so bili poslani na Aktuarja, po katerih poročilih je bila računana naša solventnost, in ker ne bo nič škodovalo sedaj ni solventno-sti, ampak dosti pomagalo, za to svetujem, da se rešimo sledečih bondov: $4000 Victory Ice & Ice Cream Go. Bldg., 614 %, Chicago, 111., due Aug. 1, 1938; $3500 Mayflower Hotel, Washington, D. C., 6 , due April 1, 1948; $3000 Book Washington Bldg, Detroit, Mich., 51/0%, due June 1, 1948; $4000 So. Central Comm. Bldg,, Chicago, 111., 61,4%, due May 25, 1938; $4500 Marbro Theatre, Chicago, 111., 611/2 %, due Jan. 20, 1938 ; $2000 Park Central Hotel, N. Y„ 6%, due Dec. 1, 1935; $3000 32 So. State str. Bldg., Chicago, 111., 6%, due May 15, 1943. Ti bondi so bili kupljeni v času ko so bila posojila težko za dobiti, in ko je bil vsaki rumen papir zlato. Ti bondi nam v poročilih samo kažejo velike številke, ampak male vrednosti, za to še enkrat svetujem in priporočam, da se to reši ko pride na dnevni red, tako da bomo potem lahko v .naših prihodnjih poročilih kazali pravo denarno vrednost. Poročilo tajnika se vzame na znanje. POROČILO BLAGAJNIKA Brat blagajnik John Petrič poroča, da se popolnoma strinja s knjigami tajnika, ter tudi on svetuje, da se spravi v red zadeva posojil, kateri se ne vjema-jo z držav, zakonom. Ko so bili bondi kupljeni so bih vredni dolar za dolar, prišli so pa slabi ča- j goslovana, kamorkoli prideš. Včeraj se je oglasil v našem u-redništvu celo neki Slovenec, doma iz Škocjana na Dolenjskem, ki ga je nemirna življenjska pot privedla sedaj tudi na špansko bojišče, od koder se mu je po dolgih ovinkih le posrečilo, da je •ušel in prinesel svoje bogate doživljaje v domovino, ki jo je že pred več leti zapustil. Takole je legiji le trije polki." LEGIJA V SLUŽBI REPUBLIKE pripovedoval o svojih doživetjih v tujini: "Bilo je leta 1925. Doma v Škocjanu na Dolenjskem nisem imel nikake prilike, da bi dobil tako delo, da si lahko kaj prihranim. Zato sem se odločil, da grem v tujino in tam poskusim svojo srečo. Šel sem najprej preko severne meje v Avstrjo, nato v Nemčijo in dalje na Francosko, kjer sem si končno mislil, da bo še najboljše, če se javim za tujsko legijo. Kaj radi so me sprejeli in me takoj odposlali z nekaterimi drugimi v Afriko. Malo težko se je bilo Dolenjcu navaditi na strašno vročino, ki nas je naravnost morila, vendar pa sem se vsega privadil, kakor so se morali tudi drugi, ki so v svoji zaslepljenosti sami od se- "Našo tujsko legijo so španski oblastniki vedno porabljali, kadar je bila potrebna kaka intervencija tudi v notranjosti Španije same. Ko je lefca 1934 izbruhnila vstaja v Asturiji, sno bili poslani vsi trije polki v to deželo, da zatremo vstajo. Vojni minister je bil takrat voditelj ljudske akcije Gil Robles, predsednik republike pa Alcala Zamor-ra. Prestati smo morali zelo srdite in krvave boje s komunisti in anarhisti. Za to najbolj priča dejstvo, da je ostal na bojišču cel polk naše legije. Po kratkem času je bil upor potlačen, mi smo opravili svojo dolžnost in so nas poslali nazaj v Tetuan." LETOS 2. JULIJA ' "Poslej nas niso poklicali v evropsko Španijo vse do letošnje revolucije. Nenadno smo bili vsi podčasniki in častniki poklicani pred našega poveljnika kapitana Juana Garcia Martineza 2. julija. Kapitan nam je le sporočil ukaz glavnega poveljstva, da se moramo pripraviti na odhod v Malago, vendar pa moramo namen svojega potovanja mo- «i, in tako so padli v ceni, in tudi j celih 60 dni, vendar pa človek, obresti niso plačali. To pa ni krivda gl. odbora, ker pri tem ni imel gl. odbor nobene moči.. Zahvali se za skupno in složno sodelovanje, ter upa da bo članstvo pre videlo da gl. odbor dela kar najboljše more. Poročilo blagajnika se sprejme. POROČILO GLAVNEGA NADZORNIKA ZAx REVIZIJO KNJIG S svojim delom je ta odbor vestno in natančno pregledal vse knjige in račune gl- tajnika in blagajnika in smo našli da se iste nahajajo v najboljšem redu, kakor tudi Družbene vrednostne listine na banki. Kar se pa tiče knjigovodstva, se vrši v glavnem uradu (Dalie na 4. stroni.) be, kakor . az, sli v to peklensko ' „ , ' m • , — ib-nH i»tvu prikriti. Nihče od nas nj vročo deželo. Tu 111 bilo nikoli] . ... . miru, neprestano smo morali držati puško v rokah, ker smo bili vedno v nevarnosti, kdaj nas bodo napadli bojeviti Arabci in nas vse skupaj pobili. Odločil sem se, da grem odtod za vsako ceno, ker slabše ne more biti nikjer drugod. Konec leta 1926 so Arabci ujeli eno našo kompa-nijo, v kateri sem bil tudi jaz. Prav za prav smo sami malo pomagali, da so nas ujeli. Posrečilo se mi je še prej prodati vso svojo vojaško opremo in orožje in sem za vse to dobil lep denar 1,700 frankov. Arabci so me s štirimi drugimi mojimi tovariši obsodili na smrt. To je bilo 13. maja 1926. Neki narednik Slovenec, ki je doma iz Fužin, nam je tu pomagal, da smo zopet ušli. Skrivali smo se noč in dan, da nas ne bi spet dobil v roke Arabec, tako da smo končno le srečno prišli do španske meje. Tu so nas seveda takoj prijeli in zaprli. V zaporu smo sedeli ki ni prav preveč razvajen kakor mi Kranjci, lahko reče, da se nam ni prav preveč slabo godilo. Lahko bi bilo še slabše. Takoj so nas začeli spraševati, zakaj smo ušli iz francoske tujske legije. Ker smo dejali, da zato, ker smo prodali orožje, so nas spustili, ker so pač gotovo smatrali, da to še ni tako velik greh. Ko eo nas spustili na svobodo, smo odšli vsak na svojo stran, dva sta šla v Belgijo, .eden celo v Šanghaj, jaz pa sem se odločil, da vstopim v špansko legijo. V Tetuanu smo ostali samo štiri dni prosti. Imel sem v žepu 700 pezet. Nato sem bil vpisan v legijo. Sprva je bilo malo bolj nerodno, ker nisem znal jezika. V triletni šoli "Platon", v kateri so se šolali vojaki za podoficirje, vedel nič točnega, za kaj gre. Mislili smo si le to, da je pač v Španiji upor proti vladi in nas pošiljajo tjakaj kot najbolj zanesljive čete in zato, ker pač nihče na Španskem ne bo žaloval za nami, če nas pobere bojni vihar. Pozneje pa smo dobili tisti častniki in podčastniki, ki smo bili člani fašistične organizacije "Falaga Espanol", katero je vodil sin pokojnega španeskega diktatorja Prima de Rivere, strogo tajno naročilo, da odbe-remo iz vseh legijonarjev tiste vojake, kateri so zanesljivi, ker da se začne sedaj reševati špansko nacionalno vprašanje pri korenini in da se očisti Španija tistih, ki rušijo njeno tradicijo in stoletne temelje španske kulture. Izvršili smo ta povelja in res odbrali vse tiste, ki so bili zanesljivi. Cez nekaj dni pa smo se že pripravili tako, da vsak trenutek lahko vstopimo na ladje, ki so bile za nas pripravljene in zasidrane v pristanišču." (Dalje prih.) •-—o- KONZUL ZAPUSTIL ŠPANSKO MESTO Washington, D. C. —~ Državni department objavlja, da je ameriški konzul v mestu Bilbao v severni Španiji zapustil svojo službo in se z 18 drugimi Amerikanci umaknil 11a ameriško ladjo Kane, ki jih je odpeljala v Francijo. Ta korak se je izvršil, ko je poveljstvo uporniške armade v ponedeljek po radio objavilo, da se bodo okrog pristanišča mest Bilbaoi in Santan-der položile v morju mine in ne bo nobena ladja mogla po polnoči v ponedeljek več iz njih. Najboljše pivo oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od JOHNA KOCHEVARJA West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177 Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Petek' 18. septembra 1936 4 f USODNA ZENA Ivan Slivnik. 5E 10. POGLAVJE. Pri večerji je Romana prvikrat sama od sebe nagovorila Viktorja Trtnika. "Janko mi je povedal, gospod inženjer, da želite videti tovarno," je dajala mirno in fino, kakor je bila njena navada. Vprašujoče jo je pogledal s svojimi izrazitimi temnimi očmi./'Zelo bi me veselilo, gospodična, ako smem upati vašega dovoljenja." Lahna rdečica ji je obletela lice pod njegovim pogledom. "Prav rada vam dovolim." Viktor se je naklonil. "Srčna hvala za to dovoljenje. Vem, da ga dajete le v redkih slučajih." "To je res. V vsaki stroki je treba skrbno varovati kupčijske skrivnosti." "Ali se bojite, da bi utegnil biti jaz, kot strokovnjak, nevaren tem vašim skrivnostim?" je vprašal on smehljaje. Zmajala je z glavo. "Ne — tega se ne bojim. Baš ker ste strokovnjak in veste ceniti vrednost takih skrivnosti, se lahko zanesem, da so pri vas docela varne." Spet se je naklonil. "Hvala vam za dobro mnenje. Kdaj se smem oglasiti?" "Kadar vam drago. Naročila bom, naj vas spuste neovirano v tovarno; treba Vam bo le povedati ime." Romanin obraz se je bil v tem razgovora oživil, in Viktor si je moral priznati, da je zelo zanimiva in prikupna ženska. "Ali bo neskromno, gospodična, če vas poprosim, da bi mi sami razkazali svoje kraljestvo?" je vprašal nato. Lahna rdečica ji je vnovič izpreletela obraz. "Neskromno pač ne; z veseljem vam ustrežem, ako želite." "Ah, Viktor, mar hočeš res v tisto dolgočasno tovarno?" se je zdajci vmešala v pomenek Beatrika ter ga ošinila z medle-čim pogledom. Prav nič ji ni ugajalo, da se ukvarja Viktor z Romano namesto z njo. Toda Viktor se ni obrnil k nji s tistim mehkim, ljubečim nasmehom kakor vedno doslej. Mirno in stvarno je odgovoril : "Meni se torišča dela ne zde tako dolgočasna kakor tebi, Beatrika. Narobe, nadejam se videti marsikaj zanimivega." Beatrika se je pokujala in grdo pogledala Romano, ki se je bila predrznila odjesti ji Viktorjevo pozornost, četudi le za nekaj minut. "Tudi mami se zdi naravnost pregrešno pusto tam zunaj," je dejala. Gospa Sibila je pokimala. "Da, samo enkrat sem bila tam. Strašno je. V delavnicah je neznosen zrak, v strojnicah pa tak glušeč hrup, da človeku ni obstanka." "In tisti strašni smrad vsepovsod!" je vzkliknila Beatrika drgetaje. "Kar slabo se mi stori, če pomislim nanj," je povzela gospa Sibila. "Moj mož ni smel nikoli v moje sobe, kadar se je vrnil iz tovarne razen ako se je prej preoblekel. Kjer je hodil, je nosil s seboj tisti duh." Rahel, ironičen posmešek je zaigral [Viktorju okrog ust. "Da, vonj dela ni ustvarjen za občut- ljive živce. Rad vama verjamem, da se ne moreta sprijazniti z njim." Romana je naglo okrenila obličje k njemu ter ga vprašujoče pomerila z očmi. Zdelo se ji je, da zveni v njegovih besedah nekaj skrito porogljivega, Sploh jo je presenečala umerjenost, katero je kazal nocoj proti Beatriki. Beatrika pa ni začutila žela. "Kadar začutim tisti duh, se vedno spomnim bolezni in drugih neprijetnih stvari", je povzela z ljubko grozo. Toda Viktor se nocoj ni menil za niene umetnije, naj so ji še tako pristojale. Spet se je obrnil od nje ter pogledal Romano. "Kdaj smem potemtakem priti?" "Izvolite sami določiti čas." "Ali vam je prav, da se oglasim jutri popolne?" "To se ve." "Zelo vam bom hvaležen." Romana je sklonila glavo in smatrala razgovor poslej za končan. Gospod Trt-nik je bil govoril z njo že itak dosti več nego drugače. On pa se nocoj kar ni mogel nakram-Ijati s tem pametnim, tihim dekletom; venomer jo je nagovarjal in pritezal k svojemu razgovoru. Beatriki to ni bilo po-všeči. "Ah, kako dolgčas je poslušati važna besedovanja o kupčiji!" je vzkliknila čez nekaj časa z očitno nestrpnostjo in jezno namrdnila obraz. Tedaj je Romana umolknila in vstala, hoteč oditi takoj po večerji, kakor je bila navajena. Toda Viktor jo je ustavil. "Rad bi se še pomenil z vami o svojem najnovejšem izumu, ki sem ga šele nedavno dovršil. Za novo uspavno sredstvo gre, čigar sestavine sem dobil v indijskem rastlinstvu. Hotel bi se pogoditi s spodobno tovarno o izkoriščanju tega izuma. Morda bi zanimal vas? Upam, da vas nocoj ne kličejo več kake poslovne dolžnosti. Ali bi mi darovali še nekaj minut svojega dragocenega časa?" Romana se je ustavila. Tih nasmešek ji je zletel preko ustnic. Bil je prvi smehljaj, ki ga je Viktor videl na tem mladem obličju. Očaral ga je s svojo nenavadno milino. "Opravka imam res da tudi še nocoj," je odgovorila Romana, "toda razume se, da vas bom poslušala z velikim zanimanjem." Tako govoreč sta stopila v sosednji salon in Viktor je primaknil Romani stol. Prvikrat je govoril Viktor z žensko o takšnih rečeh; čuditi se je moral, kako izvrstno je bila Romana poučena in kako temeljito je umela razpravljati o vsem. Njen način govorjenja je bil neobičajno mikaven in zanimiv. Ni se izražala s suho moško stvarnostjo, marveč tako, da je dobival predmet toplo, prijetno življenje. Viktor se je tako poglobil v razgovor, da niti ni opazil Beatrike, ki je ležala ku-jaje se v naslonjaču, in njene matere, ki je večkrat pomembno zazehala, nazadnje pa z vidnim nezadovoljstvom odšla iz sobe. (Nadaljevanje s 3. str.) našega tajnika Franka J. We-dica na jako praktičen način, za kar gre priznanje sobratu glavnemu tajniku in blagajniku. Pogled tega tudi omenim da smo pregled knjig potrdili s prisego pred javnim notarjem. — V tem smislu in enako poročata tudi ostala dva nadzornika. S tem zaključujem svoje poročilo in ostajam vam udani sobrat Andrew Glavach, prvi gl. radz. DSD, Poročilo prvega nadzornika se sprejme. Brat drugi nadzornik Jacob Štrukel, poroča o reviziji knjig, da je našel vse v najlepšem redu in da se popolnoma strinja s prvim nadzornikom. Nadalje tudi poroča, da kakor je njemu razvidno da kar je bilo gl. zborovanju predloženo glede sprejemu novih certifikatov, in da se posojila spravijo v red, da je A. D., 1936. (Seal) FRANK J. WEDIC, Sec'y. Na to pride debata glede novih certifikatev na kar brat tajnik ponovno razloži, kako bi Družbi koristilo slučajno, da bi to sprejelo, in zato predlaga in brat Drašler podpira, da ko prejme gl. odbor vse listine, pojasnila in račun lestvic, da se prvo posvetuje s Državnim Komisarjem, in potem se pa da članstvu zadeva v pretres. Enoglasno sprejeto. Na to pride na dnevni red zadeva posojil. Ker se nekaj časa nobeden ne oglasi, zatorej se zopet oglasi brat tajnik na kar pravi, da kakor je že svetoval da to je važna stvar, in da si on šteje v dolžnost predložiti gl. odboru ter skupnemu članstvu, vse zadeve katere morajo biti spravljene v red, in zato je on tudi pripravljen v tej zadevi vzeti vse kritike. Kajti, človek ne sme samo misliti na kar se je v zadnjih danov zgodilo, ampak mo- fAuujmimiug PISANO POLJE J. M. Trunk tudi on zato da se s tem deluje, , ., naprej, ker vidi da je za v ko- J* tud)' ^hko predviden ter rist naše Družbe. Poročilo dru- T^tJ0.^]** gega nadzornika se sprejme. Brat tajnik prebere resolucijo katera je bila poslana od Državnega Insurance Departmenta ter predlaga, in brat Glavach podpira, da se sprejme sledeča resolucija. Certified Copy of a Resolution duly passed by the Board of Directors of the Holy Family Society of U.S.A. on the 31st day of July, A. D., 1936. At a meeting of the Board of Directors of the Holy Family Society of U.S.A. held on the 31st day of July, A. D.; 1936 at the office of the Supreme Secretary, a quorum of said Board was present, and, on motion, the following resolution was duly passed by said Board; "WHEREAS, under an Act of the General Assembly of the State of Illinois, entitled 'An Act relating to fraternal beneficiary societies', approved April 2, 1936, and in force July 1, 1936, and such other Acts as may be hereafter passed amendatory thereof and supplementary thereto, is required to appoint the Director of Insurance, or his successors in office, its true and lawful attorney on whom all process of law may be served; RESOLVED, That the President and Secretary be, and they are hereby authorized to make, constitute, and appoint under the corporate seal of The Holy Family Society of U.S.A., the Director of Insurance, or his successors in office, its true and lawful ATTORNEY, in and for the State of Illinois, on whom all process of law, whether mesne or final, against said Society, may be served in any action or special proceedings against said Society in the State of Illinois, subject to and in accordance with all the provisions of the statutes and laws of said State of Illinois now in force, and such other Acts as may be hereafter passed amendatory thereof and supplementary thereto. And the said Attorney is duly authorized and empower- bati je brat tajnik predlagal in j vsestransko podpirano, da se ,prodajo bondi, katere je brat tajnik svetoval v njegovem po ročilu, in namreč za najboljše cene, in da se potem kupijo drugi po navodilu Insurance Departmenta. Enoglasno sprejeto. Brat Štrukel predlaga in brat Glavach podpira, da kampanja za nove člane in članice ostane do 1. januarja 1937, in da nagrade in plačilo za zdravniško preiskavo ostane po starem. Enoglasno sprejeto. Prebere se pismo od Narodni Adresar kot prošnjo za pomoč, se vzame na znanje. Brat Glavach, ter tudi predsednik društva sv. Ivana Krsti-tela štev .13 v Chicagi, 111., prosi za pojasnilo glede certifikatov mladinskega oddelka, ako imajo kakšne rezerve katera se bi rabila ko prestopi član(ica) v odrasli oddelek. Brat tajnik poroča, da je to zadevo že večkrat predstavil Ak-tarju, in Državnem Insurance Departmentu, in da na vse odgovore je bilo rečeno, da ni mogoče, ker so lestvice mladinskega oddelka samo 15c mesečno. Brat tajnik nadalje poroča, da bo to zadevo zopet prinesel v pretres, ko se bo reševale stvari odraslega oddelka. Brat Glavach tudi vpraša ako bi Družba imela pravico investirati denar v Slovenian Federal Home Loan Association, ter priporoča investicije. Ta stvar se vzame na znanje in da se obenem tudi posvetujemo s Insurance Departmentom. Ker se še nahaja v našem stroškovnem skladu primanj-klaj, in zato da ne bomo ob koncu tega leta kazali še večji pri-manjklaj, zatorej je bilo predlagano in vsestransko podpirano, da se meseca oktobra razpiše v ta namen posebni asesment za vse člane(ice) svoto 50c, tudi všteti člani (ice) kateri so na rezervi, ter tudi poslan na gl. urad meseca oktobra. Enoglasno sprejeto. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, in se nobeden več ne oglasi, je predsednik zaključil Zgražanje. General Franco je menda izjavil, da bi moralo najmanj tristo tisoč ljudi umreti "biti pobitih," preden bi prišla Španija do pomirjenja. Tako poroča "Proletarec." in se hudo zgraža. Že zdaj je mnogo tisoč bilo umorjenih, niso morda le padli v borbi, borba še traja, lahko pride skupno do tega števila. Kje je krivda? Levičarji bodo rekli da pri desničarjih, in nasprotno. Krivda pa je, in če bi bil le eden umorjen, umorjen, pravim. Kdo naj določi krivdo, kdaj se bo krivda kaznovala?? Drugo je, da pišem. Vsaj pri "Proletarcu" bodo hudo trdili, da je krivda na strani desničarjev ali rebelov, in prav zato se zgražajo. Isti Proletarec" pa in z njim vs! španski levičarji trdijo na vse pretege da ni nobenega Boga, ne hudiča ne briča, ne pekla, ne nebes, ne duše, ne sodbe, ne plačila, ne kazni. To je nauk ateistov. Po tem nauku teh materialistov je človek le neka žival, se rodi in izgine, ko je nekaj časa jedel in pil. Tristo tisoč ljudi bi bilo pač kakor tristo tisoč — muh, umorjenih ali padlih muh. Kaj bi bilo po nauku teh ateistov na tem ? Krivda, kje? Kako? Kje je krivda, če fliknem muho, ki mi seda na nos? V bistvu med človekom in muho po nauku ateistov ni nobene razlike. Ali ni rdeča in ateistična gospoda hudo — hinavska, ko se zgraža, da bo jih morda padlo ali umrlo toliko? He? * Tam v Sharonu, Pa. Ne vem, kako je tam, ampak nekaj vidim v "Prosveti," kjer je zapisano: "Kar je drugim narodom cerkev, to je nam naš Dom, nekako svetišče, kjer se zbiramo v veselih in tužnih dneh našega življenja. Kadar se rodi v družini dete, se veselica ta- koj izve v Domu, in večkrat nas veseli oče pokliče, da pijemo na zdravje novorojenčka in materi, in kadar se prikrade med nas smrt, se novica najprvo izve v Dciru. Vsakega našega rojaka spremljamo na zadnji poti v Dom. kjer se opravijo društveni ooredi..." Ali je to vse tam v Sharonu? Sicer notica ničesar ne pravi, da bi kakega otroka tudi krstili, morda ga, niti ne, da bi kakega rojaka cerkvene pokopali morda ga, 'ampak lahko je tam v Sharonu tudi brez krsta in brez cerkvenega pogreba, ko trdijo, da je Dom tem Slovencem — cerkev? Kako utegne biti? Dom in v Domu je lahko vse pošteno, ampak če je Don Slovencem neka — cerkev, bodo ti Slovenci posebne sorte. * Zarota v Rusiji. Še dosti jih bo. V francoski revoluciji so grizli drug dru gega, tudi v Rusiji je tako, in povsod, kjer se polastijo moči ljudje, ki človeka proglasijo za golo razvito žival, saj je dosti hudo celo s človekom, kakršen je v resnici, ako kdo hoče to razumeti. Neki barbarizem ne bo nikoli iztrebljen, morda omiljen, ampak niti ne omiljen, če je človek le žival, ali če se človeka potiskuje na stopnjo le nekako razvite živali, in naj se ti "živalarji" še tako ustij o in pridušujejo, da bodo prinesli — civilizacijo in celo kulturo. Peperlepep. Danes ta zarota, jutri druga» kdor je hitrejši. Pri zaroti v Rusiji je neka' lepih ruskih imen, pa se ne vidi vsega, kar je pod imenom, ampak nekaj je tudi še pristnih judovskih imen in to se lahko vidi, in judovski element bo prevladal, dasi ne pri imenih na zunaj. Jud je Jud, če tudi izpremeni ime. -o- Čitaite oglase in podpirale tiste, ki podpirajo katolišk« list "Arner. Slovenec!" "American Steel & Wire." Vabi se vse članstvo, kakor tudi naše sosede in rojake iz Waukegana ter Slovake in Hrvate, da nas na pikniku po-setijo. Za razne potrebe na izletu bo vse dobro preskrbljeno. Joseph L. Drasler, tajnik -o- !Z URADA DR. SV. TERE- ed, as the Agent of said Society (sejo s molitvijo ob 5:45 uri zye. (to receive and accept service of\^er process in all cases as provided (Dalje) TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec1 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS by the laws of the State of Illinois, and such service shall be deemed valid personal service upon said Society. Said appointment is to continue in force for the period of time and in the manner provide by the statutes of the State of Illinois, and until another Attorney shall be duly and regularly substituted." I HEREBY CERTIFY, that the above is a correct copy of the vote or resolution of the Board of Directors of the Holy Family Society of U.S.A. authorizing the appointment of an Attorney for the State of Illinois, upon whom all process of law may be served. In Witness Whereof, I hereunto set my hand and seal of the said Holy Family Society of U.S.A. this 4th day of August GEQRGE STONICH, pred. FRANK J. WEDIC, zapis. »niiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiniiiiiiiiimniiiiimniiHiiiiiiiiiiiiK Dopisi lokalnih društev v. □umiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiniiiiNiiiiiiHiiiHiriiiiuiiininiiHt« IZ URADA DR. SV. DRUŽI-NE ŠT. 6, DSD. North Chicago, III, Cenjeno članstvo. V prvi vrsti vam naznanjam, da se bo vršila prihodnja seja našega društva prvo nedeljo v mesecu oktobru in sicer bo to 4. oktobra. Seja se prične ob 1. uri popoldne v šolskih prostorih. V nedeljo 20. sept. bo imelo naše društvo svoj izlet ali piknik in sicer na prostorih ZIJE ŠT. 16, DSD. Chicago, III. Naznanja se vsem članicam, da se udeležijo prihodnje mesečne seje dne 28. septembra ob pol osmi uri zvečer v cerkveni dvorani. Nadalje sfe prav lepo zahvalim društvu, ki mi je za moj godovni dan podarilo "set" samopojno pero in svinčnik. Prav lepa hvala. Najbolj sem pa dolžna zahvalo društvenim odbornicam in sicer predsednici Mary Kremesec, blagajničarki The-resi Pintar in nadzornicam Mrs. Stajer, Mrs. Zunich in Mrs. Kovačič ter Benedik, ker so se domislile in kupile tako lepo darilcu. Drage mi sosestre, vedno se bom spominjala na vas ki ste se žrtvovale za to meni tako drago stvar, zato vam kličem še enkrat najlepša hvala društvu in vsem, ki so darovale. — Še enkrat vas opominjam in prosim, da se udeležite prihodnje seje, ker včasih je na seji prav slaba udeležba, da se komaj lahko seja začne, kar je pa žalostno. — Sesterski pozdrav in na-svidenje na seji. Amalia Anzelc, ta j. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevoi 2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534 ROJAKI SLOVENCI! R.Y ALT. Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pohabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, dalo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti na-grobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo koijist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1018 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787