MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
mrrnaWiM la ifnMi Mariber, Oeapeeka •*. tl / Teletoe areitaUHv« 3440, oprav« 3460 Uhaja ril nedelj« le prasaUov vsak daa eb 16. ari / Velja ■saiBaa preja—a e upravi a« po po*« 10 01«, deetavljea m dom M Dle / OgM pe »aalha / Optaea apr« j a— M ogleaal oddelek »Jetra- v Ljubljeni , Pa«bd »alra.nl rafi— •». «L4W
JUTRA'
n
Rim* Berlin* Dunaj* Budimpešta
1TAL1JANSK0-NEMŠKA FRON TA PREKO SREDNJE EVROPE.
Meseca decembra lanskega leta je vzbu f je pa nasprotno obljubil, da ne bo več I
tlilo v evropskem tisku veliko zanimanje Uotovanje italijanskega podtajnika v ministrstvu zunanjih zadev g. S u v i č a (Suvicha) v Berlin in na Dunaj. Že i takrat se je zelo odločno zatrjevalo, da J je namen 'Savičevega potovanja posredovanje zaradi pomirjenja med Nemčijo in Avstrijo, ki sta se bili po H i 11 e r j e-v i zmagi in uvedbi D o 11 f u s s o v e i diktature vse bolj oddaljevali druga od [ druge. Da to ni ugajalo Italiji, je popolnoma razumljivo, saj šteje tako N e m-| č i j o kakor Avstrijo za svojo zaveznico in gradi prav na teh dveh nem-\ ških državah vse svoje srednjeevropske in sploh zunanjepolitične načrte. Zlasti je zavezništvo z Nemčijo Italiji predragoceno, dasi ji prav glede glavne zahteve ne more ugoditi, namreč glede ukinitve avstrijske samostojnosti. Italija ra-M samostojno in v vsakem oziru °d nje odvisno Avstrijo že zato, da ji tvori zvezo z glavno podonavsko zaveznico, z Madžarsko. V tem neugodnem položaju je bilo zato treba najti neko rešitev, ki bo vsaj na nek način rešila vprašanje po pregovoru: da bo volk sit in bo koza ostala cela!
Državni podtajnik Suvie je torej pre-iel od g. Mussolinija nalogo, da ustvari 'rted Berlinom in Dunajem ne-^kšen modus vivendi, da bosta lahko % složno služila italijanskim zunanje Političnim namenom. Nemški in avstrijski tisk sta bila takrat nenavadno redkobesedna in nista zlasti o glavnem de-Iu Savičeve misije prav ničesar poro-m V ostalih listih smo pa brali, da Mussolinijevemu odposlancu ni vse tako uspelo, kakor si je želel. Od kod so i listi prejeli svoje zadevne informacije nam ni znano, zdi pa se, da so bile netočne. Vsaj neki znaki zadnjih dni kanejo, da je njegov pritisk na Hitlerja in bollfussa toliko zalegel, da so se resno pričeli iskati temelji za končni Sporazum, ^udariti moramo, da nam zaenkrat še "’so na razpolago nobena uradna ali vsaj PoWadna potrdila tega mišljenja, da pa se iz raznih znakov in^ govoric da že Vsaj približno slutiti, v oern obstoja dolženi načelni sporazum, oziroma na četni vrtiSe zgradilo novo boljše razmerje ■ ieve Nemčije do Dollfussove
v V r!] ali narobe.
V	b rlBtm je zahteval Suvič, kakor vse kaže. da opUste zaenkrat vsako misel na zavcjevanje }„ priključitev Avstrije k
'Nemčiji, na Dunaju je pa predlagal opu-Mitev boja proti narodnemu socializmu.
‘ ankega dela ni imei ne pr} Hitlerju ne hri Dollfussu, vendar sta se menda naposled le oba vdala. Hitler je opustil misel na aneksijo Avstrije, zlasti še, ker
*	m« 11' bll° treba obvezati, da bo Av-ijo za vse večne čase p,u.stil kot samostojno državo. Baje se glasi sporazum “Bo, da sc zago ovi avstrijska saimo-(ojnost tako dolgo, dokler bo v velja-vl zloglasni pakt štirih velesil. Dolifuss
preganjal narodnih socialistov, marveč bo priznal Adolfa Hi 11 e r j a kot duhovnega voditelja vsega nemškega naroda in bo z narodnimi socialisti celo delil vlado. Vendar naj bi se narodna socialistična stranka v Avstriji organizirala popolnoma samostojno, kot samo-avstrijska stranka. Sporazum naj bi se realiziral letos meseca januarja, ali najpozneje februarja. Do takrat naj se pa polagoma ustvari obojestransko znosno stanje, prehajajoče v prijateljsko sodelovanje. Oznanilo tega je bilo prikrito sporočeno že v novoletnem D o 11 f u s s o-v e m govoru, ko je govoril sicer še o samostojnosti Avstrije, vendar pa že o enotnosti nemškega naroda in njegove politike napram ostalemu svetu. Drugi akt je bila izpustitev voditelja avstrijskih hitlerjevcev Frauenfelda iz zapora, kateri so sledile nato še izpustitve wol-lersdorfskih internirancev. Kdor zasleduje vse te dogodke vsaj malo pazljivejše, bo takoj zaslutil, da Se v Avstriji zares nekaj pripravlja.
Toda sporazum med Nemčijo in' Avstrijo, ki ga je hotel doseči Suvič, j ni bil cilj, marveč samo temelj za tisto glavno, kar hoče fašistična Italija. To glavno je zveza Italije z vsemi njenimi prijateljicami in zveza med prijateljicami samimi. Ta zveza bi obsegala: Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko in naj bi popolnoma nadomestila tisto, kar se je Italiji ponesrečilo na Balkanu, ko je snovala zvezo Grčije, Bolgarije in Turčije proti mali antanti. Svoja balkanska prizadevanja je Italija docela opustila takoj, čim se ji je izmaknil glavni steber, ki naj bi nosil vso zgradbo — Bolgarija! Italija se zato umika poražena z Balkana in meče vse svoje karte na srednjo Evropo, nemško in madžarsko. Blok Italije, Avstrije, Nemčije In Madžarske, ki se snuje, naj bi bil političen, vojaški in gospodarski. Vse štiri države naj bi tvorile v vsakem oziru močno medsebojno povezane enote. Od tod tudi avstrijska in madžarska zahteva po enakopravnosti, za kakršno se že dolgo bije Nemčija! Ta zveza, obsegajoča dve velesili in dve mali državi (kakšna podobnost z vojno zvezo Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije!), bi družila okoli 120 milijonov Uudl, torej le okoli 10 milijonov manj, kakor jih šteje irancoski blok brez Rusije!
Ta blok, ki bi segal doli od Sicilije pa gori do Baltika, bi rezal Evropo na dve Polovici. Na zahodu bi bil objet od mej
| Naj večji škandal povojnih let
AFERA GOLJUFA ALEKSANDRA STA VIŠKEGA IN NJENE POSLEDICE. DE-MISIJA FRANCOSKE VLADE? OGOL JUFANI SO TUDI MADŽARSKI REVIZIONISTI IN NEMŠKI NARODNI SOCIALISTI.
PARIZ, 8. januarja. Aiera goljufa Aleksandra Staviskega in njegove Munici-palne banke v Bajonu, zavzema vedno večji obseg. Stavisky, ki je ogoljufal stranke, banke in države za milijarde in sedaj brez sledu Izginil, ni zamajal samo bajonskega občinskega sveta, marveč tudi vlado samo. Zatrjuje se namreč, da je vmešan v afero kolonialni minister Dalimier, katerega je ministrski predsednik Chautemps pozval, naj odstopi, česar pa ni storil, ker zatrjuje, da je nedolžen. Vendar s tem stvar še ni urejena. Chautemps je sklical za danes sejo vlade, kateri bo najbrže predsedoval predsednik republike Lebrun. Govori se, da bo Chautemps predložil ostavko celokupne vlade. V tem primeru bi dobil zopet mandat za sestavo nove, v katero bi vstopil tudi Herriot. Policiji se še ni posrečilo izslediti Staviskega, pobegnila pa je sedaj tudi še njegova žena z otroki. V Jugoslaviji bo zlasti zanimalo to, da je Stavisky, ki je bil poklicen goljuf največjega kova In je že prej radi goljufije kaznovan, nastopal po vojni pod imenom Sergej Aleksander, bil v zvezi
z madžarsko vlado in je delal za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Pod to firmo je izvabil iz Madžarske okoli 40 milijonov pengov. Prav tako ga je podpirala tudi Nemčija. Govori se, da je prejel okoli 60 milijonov za to, da bi pridobil francoske, zlasti levičarske poslance, za popuščanje napram Nemčiji. Dasi je Stavisky večino denarja porabil zase, je vendar res pridobil nekaj poslancev za načrte Madžarov in Nemcev. Zlasti je delal z lastnikom lista »La Volontč« Albertom Dubarryjem, ki je dal svoj list na razpolago za to propagando. Dubarry Je bil včeraj aretiran. Tako postaja afera Stavisky največji bančni in tudi politični Škandal zadnjih let, pred katerim stopa v ozadje celo afera Iwarja Kren-gerja.
PARIZ, 8. januarja. Pariški policijski predsednik Chiappe je bil danes suspendiran s svojega mesta. Ugotovilo se ie namreč, da je izročil Chiappe znanemu sleparju Staviskemu, ki je poneveril nad milijardo frankov, ponarejene dokumente, s katerimi se je Staviskemu posrečilo brez ovir pobegniti iz Francije.
Tltulescu zahteva omiljenje kurza
POGAJANJA ZA VSTOP ZUNANJE GA MlNISTPJk DR. TITULESCA 1 NOVO Vl.ADO DR. TATARESCA.
BUKAREŠTA, 8. januarja. Kljub temu, da je kralj Karol že podpisal ukaz o imenovanju nove viade s pred sodnikom dr. Tatarescom na čelu, se vlada še vedno ni sestala, ker zahteva zunanji minister Tltulescu kot pogoj za vstop v novo vlado omiljenje izredno ostrih ukrepov vlade napram protirežimskim organizacijam, zlasti proti »Zeleni gardi«, ker so nastale za radi teh vladnih korakov v državi pre napete razmere in silno razburjenje
prebivalstva. Po konferenci z novim predsednikom liberalne stranke Konstantinom Bratianom je ministrski predsednik dr. Tatarescu obljubil nekoliko popustiti, vendar se Titulescu s tem ni zadovoljil in je odšel včeraj v Sinajo, kjer Je bil sprejet pri kralju v avdijenci. Doslej Titulescu še ni podal nobenega točnega odgovora, vendar je upati, da bo prevzel tudi v novi vladi svoj dosedanji zunanje-politični resor.
Razorožitev pred reformo Društva narodov
SIR SIMON ZOPET V LONDONU. MUSSOLINI DAJE PREDNOST RAZORO ŽITVI PRED AKCIJO ZA PREOSNO VO DRUŠTVA NARODOV. LONDON, 8. januarja. Predsinočnjlm se je vrnil semkaj zunanji minister sir John Simon.
LONDON, 8. januarja. Po informacijah diplomatskega dopisnika »Da!ly Tele-grapha« so angleški politični krogi z re-
- —	     I	hii^ivoki	puillivill niu^l gj | fSm
' r a n C i j c in B e 1 g i j e, na vzhodu pa ; zultati razgovorov mod sirom Simonom
Poljske, češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije. Če nas znaki ne varajo in je Suvičeva misija v Berlinu in na Dunaju zares uspela, potem moramo pričakovati že v prihodnjih dneh tudi f o r m e 1 n o sklenitev zveze Rima, Berlina, Dunaja In Budimpešte.
Gospodarski svet male antante
PRAGA. 8. januarja. Zasedanje gospodarskega sveta male antante se bo prl-eio danes popoldne v tukajšnji Istrakov-Ai akademiji in ga bo otvoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Pod* ' hto programa tega zasedanja bodo tvo-'ila pogajanja glede gospodarskega sodelovanja držav male antante, kakor so b'la določena v lanskem Juniju in pozneje. \ jugoslovanski delegaciji je med družni odličnimi gospodarskimi strokov-njaki tudi bivši trgovinski minister in
in Mussolinijem nad vse zadovoljni. Mussolini je pristal na angleško stališče, da je razorožitveni problem nujnejši, kakor pa reforma Društva narodov. Zdi se, da Italija ne bo stavila nobenih predlogov glede reforme Društva narodov pred
letošnjim poletjem. Sir Simon se bo danes najbrže sestal z ministrskim predsednikom Macdonaldom, kateremu bo podrobno poročal o svojih rimskih razgovorih. Jutri ali v sredo se bo nato sestal k seji taknimenovani razorožitveni odbor angleške vlade, tej seji pa bo sledila takoj seja celotnega kabineta. Verjetno je, da bosta poklicana angleška veleposlanika v Parizu in Berlinu v London, kjer bosta prisostvovala vladnim posvetovanjem.
Kralj in kraljica v Zagrebu
ZAGREB, 8. januarja. Včeraj popoldne se je Nj. Vel. kralj Aleksander zopet vrnil z Bleda v Zagreb. Kljnb nenapovedanemu sprejemu so Se zbrale po vseh ulicah,, ki vodijo h kraljevemu dvorcu, ve-
generalni tajnik ljubljlnske Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič.
NOVA ŽELEZNIŠKA KATASTROFA
DURBAN, 8. januarja. Preteklo noč _____________________________________
se je zgodila pri Donn^brooku v Nata- j like’ množice’ občinstva, kfšo kralja nav « težka železniška nesreča, ki je za-1 dušeno pozdravljale, ntevala več človeških žrtev. Na nekem ZAGREB, 8. januarja. Davi ob 9. url ovmku je zaradi prenagle vožnje sko- je prispela iz Beograda semkaj NJ. Vel. cil s tira osebni vlak, v katerem se je kraljica Marija. Na kolodvoru so Jo pri vozilo okrog 200 potnikov. LokOmo- čakovali mnogoštevilni odličniki in dvor
tiva in 6 vagonov je padlo v prepad ob progi in sc razbilo. Na mestu je obležalo 5 mrtvih domačinov in pa strojevodja.
ne dame, ki so ji izročile šopke cvetja. Ob viharnih o.vacijah zagrebškega prebivalstva se je kraljica odpeljala v kraljevi dvorec.
Rusija stopi v Društvo narodov?
LODNON, S. januarja. »Daily Herald« objavlja senzacionalno vest, da se vodijo med Parizom in Moskvo pogajanja glede eventualnega vstopa Sovjetske Unije v Društvo narodov. Moskva načelno ni proti temu, vendar pa stavi razne pogoje, zlasti glede reforme procedure pri Društvu narodov. Vstop Sovjetske Unije v Društvo narodov bi pomenil popoln preobrat v evropskih političnih razmerah, ker bi mogla potem Franclja paralizirati vpliv Anglije in Italije, kar je tudi namen njenega prizadevanja.
Dnevne vesti
Seja širšega odbora Pomožne akcije
Letošnja akcija bo razpolagala s 700.000 dinarji.
Pretekli petek zvečer je bila v mestni posvetovalnici seja širšega odbora Pomožne akcije za siromašne sloje Mari-boia. Sejo, ki so se je udeležili zastopniki mestne občine in predstavniki raznih mariborskih humanitarnih društev, ie otvoril in vodil mestni župan g. dr. L i p o 1 d. Uvodoma je podal poročilo o delovanju Pomožne akcije, ki je bila osnovana že pred 4 leti kot prva v naši državi in je zlasti v lanskem letu mnogo pripomogla za omiljenje brezposelnosti in bede. Nabrala je lani 574.370 Din gotovine in raznega blaga za 175.000 Din, skupno torej 750.000 Din. Pri razdeljevanju podpor in pomoči pa je vodila točno evidenco vseh brezposelnih in podpore potrebnih ter natančno ugotovila, kdo med siromaki je pomoči najbolj potreben. Zato je očitek, da so podpore deležni tudi nepotrebni in delomrzneži, popolnoma neumesten.
Lani je bilo delovanje Pomožne akcije otežkočeno, ker je banovina uvedla bed-nostni fond, v katerega mora prispevati tudi Maribor. Lani pa so naše kraje zadele tudi razne katastrofe, tako, da je dobil Maribor iz tega bednostnega fonda samo 250.000 Din. Med drugim je župan dr. Lipold naglasil, da tudi v letošnjem letu lahko računa Pomožna akcija z vsoto 700.000 Din. Vodil je zadevne konference in se pogajal z raznimi pridobitnimi sloji, ki so se soglasno izrekli, da bodo tudi letos podprli delovanje Pomožne akcije. Industrijci bodo darovali 350.000 Din, zbirka po hišah pa je vrgla 250.000
Din. Poleg tega pa je odbor pripravil in uvedel še druge zbirke. Občani so se prošnjam in apelu častno odzvali. Akcija je dobila 3 vagone drv, več tisoč kilogramov živil, ki jih bo razdelila po nakaznicah.
Število pomoči potrebnih je letošnjo zimo naraslo na 1.237. če računamo, da ima povprečno vsaka rodbina 3 člane, znaša to 12 odstotkov vsega prebivalstva. Iz tega sledi, da je v Mariboru velika beda in da je Pomožna akcija tembolj potrebna. Iz denarnih sredstev se bodo v pretežni večini izvršila preko zime javna dela, za katere je določenih pol milijona dinarjev. Ostali znesek pa se bo porabil za mezde in druge izdatke.
Iz fonda Pomožne akcije bo izvršena kanalizacija pod Kalvarijo, kanalizacija Kosarjeve ulice, ureditev Betnavske ceste, Delavske ulice, Metelkove ulice, Fo-chove ulice in vozne poti na Kalvarijo. Stroški za material so predvideni na Din 41.762, za prevoz 116.500 Din, za mezde pa 384.402 Din. Uvedla pa se bo tudi ogrevalnica v Ljudski kuhinji. Posluževati pa se je bodo smeli samo oni, ki nimajo sredstev, da bi doma kurili, ali pa sploh nimajo doma. Odbor jim bo dal nakaznice, ki jih bodo morali v ogreval-nic5 predložiti. Na ta način ne bodo mogli ogrevalnice izkoriščevati razni delomrzneži, kakor se je to zgodilo prvo leto.
V	vodstvo akcije je bil izvoljen tudi predsednik Rdečega križa, prvi državni pravdnik g. dr. Jančič.
Profesor Franc Jerovšek 801etnlk. Nenavadno telesno in duševno čil slavi jutri šolski svetnik profesor g. Franc Jerovšek svoij 80. rojstni dan. Jubilant je znana in markantna mariborska osebnost ter ga visoko čislajo vsi, ki ga poznajo, Od leta 1886. pa do decembra, 1927., torej dolgih 41 let. je nepretrgoma poučeval na mariborski klasični gimnaziji. V tej rekordni dobi je šlo skozi njegove razrede tisoče in tisoče dijakov. Vsi, ki jini' je bil profesor, se ga spominjajo z globoko hvaležnostjo m mu kličejo za njegov 80. rojstni dan: Še na mnoga le;ta!
Iz sodne pisarniške službe. V 9. položajno skupino, so napredovali sodni kanc-listi gg. Stefan Puschauer pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Josip Koren v Murski Soboti in Albin Hadner v Gornji Radgoni.
Promocija. Pretekli petek je bila na ljubljanskem vseučilišču promovirana za doktorico filozofije gdč. Silva Trdinova, profesorica in literarna delavka iz Maribora. Čestitamo!
Novi učitelji. Za učitelje so bili nastavi Ijeni naslednji abiturienti: Ervin Rot-fnan v Sebeborcih v Prekmurju. Mira Kolškova v Razborju pri Slovenjgradcu, Frah G run d v Benici pri Dolnji Lendavi, Nada Gajškova v Rankovcih pri. Murski Soboti, Adolf Grum pri Sv. Miklavžu v Slovenjgradcu in Avguštin Spendl v Pincah pri Dolnji Lendavi.
Iz odvetniške zbornice. Izvrševanju advokature se je odpovedal g. dr. Ferdo Čeme, odvetnik v Dolnji Lendavi, in bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika odvetnikov. Za prevzemnika njegove ^pisarne je bil imenovan g. dr. Marijan Stupica, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Smrt zaslužnega obrtniškega organizatorja. V petek zjutraj je umrl po daljši bolezni v Celju tamkajšnji ugledni in splošno znani obrtniški organizator in javni delavec g. Ivan Rebek, star 70 let. Njegova smrt je globoko odjeknila v vs.eh obrtniških, nacionalnih in gospodarskih vrstah. Saj je bilo Rebkovo ime tesno zvezano s prerodom in nacionalno osamosvojitvijo slovenskega obrtništva, zlasti na bivšem Štajerskem, pozneje pa tudi s strokovno organiziranostjo in napredkom obrtniškega stanu v obče. Pokojniku, ki je bil vedno nad vse zaveden narodnjak in javni delavec ter steber narodnjaštva na vročih celjskih tleh, bodi •hranjen v vsej naši javnosti najtoplejši, rajni spomin, njegovi težko prizadeti
•	modni rod, ;ni pa izrekamo svoje iskre-•>/-. sožalje’
Tragična smrt obrtnika. Na tragičen način si je končal v noči na 4. t. m. življenje bivši prevaljski ugledni mesarski mojster g. Franc Pridger, ki je bival v zadnjem času v Pamečah pri Dravogradu. Naj počiva v miru!
Pravoslavni Božič v Mariboru so slavili tukajšnji verniki pravoslavne cerkve skupno i vojaštvom mariborske garnizije v solnčnem, mrzlem vremenu in v prav veselem razpoloženju. V soboto popoldne je odšel ob pol 14. uri čez Glavni in Slomškov trg ter Gledališki in 'Trubarjevi ulici dolg sprevod v gozd pod Kalvarijo po »badnjak«. Za vodstvom sprevoda se je razvrstila kavalkada častnikov, vojaška godba na prostornem vozu. voz z »badnjakom«. ves v pisanih trakovih, nato pa dolga vrsta kočij in avtomobilov in zopet kavalkada podčastnikov in vojakov z nekaterimi civilisti. Obrede, ki so tradicionalni ob tej priliki, je' opravil tukajšnji prota g. Trbojevič. uakar je odšel sprevod najprej v meljsko vojašnico, kjer je oddal del »bad-njaka«, nato pa je nadaljeval svojo p&t skozi mesto ob gostem špalirju civilnega prebivalstva še čez most v vojašnice na desnem bregu Drave.
Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. Jutri, dne 9. januarja 1934 na rojstni dan Ni. Vel. kraljice Marije bo svečano bogoslužje v tukajšnji stolni mestni župnijski cerkvi ob 9. uri. Vsi gg. šefi in predstavniki državnih uradov, ustanov, zavodov in društev so vabljeni, da bogoslužju prisostvujejo.
Častniki mariborske garnizije prirede na dan 9.'januarja družabni večer v prostorih »Kazine«. Vabila, ki so bila poslana za 17. ČH. 1933. 1., veljajo tudi za ta družabni večer. Začetek oh 21. uri. Obleka poljubna.
Spored slavnostnega koncerta, ki bo dne 12. t. m. s prijaznim sodelovanjem ge. Mitrovičeve, bo sledeči: L Dvorak: Slavnostna overtura »Domov muj«. vaja vojaška godiba pod vodstvom kapelnika g. Svobode; 2. Wiextemps: Koncert za gosli, op. 10, allegro moderato; gosli igra g. Taras Poljanec, na glasovirju ga spremlja g. Galatia iz Ljubljane; 3. Mas-senet: »Werther«, III. dej., L scena; 1 Čajkovskij: »Onjegin«, II. dejanje, veliV ■ scena Tatjane s pismom, poje ga. Mitr< vič s spremljevalen pomnoženega o: kestra, ki ga dirigira g. A. Mitrovič.
Seja mestnega sveta. Prihodnja se' mestnega sveta bo v sredo ob 18. uri ' mestni posvetovalnici. Na dnevnem re ! du so razne zadeve komunalne politike.
»Pravkar st® bili filmani«. Po Mariboru hodi s fotografskim aparatom v roki že dolgo neki gospod, ki fotografira brez vsakega privoljenja pasantov vsakogar, ki se mn zljubi ter mu nato izroči listek, ki pravi, da dobi sliko tam in tam. Te slike se potem izdajajo vsakomur, kdor pride ponje in pridejo tako velikokrat v nepoklicane roke. Kolikor smo poučeni, smeio fotografi izdajati slike §amo tistim, ki so se fotografirali in je vsaka zloraba kaznjiva. Mar za tega pocestnega fotografa to ne velja? In kako pride človek do tega, da ga na cesti brez dovoljenja fotografirajo in potem iz-vesijo njegovo često zanič sliko v javni izložbi? Prosimo zato obrtno oblast in mestno policijo, da napravi tudi v tem oziru red! Molčali smo dovelj dolgo.
Izjava Akademske podružnice CMD v Ljubljani. Prejeli smo: Velika knjižna akcija, ki jo je izvedla v Ljubljani akademska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani s sodelovanjem srednješolskih organizacij (»Žar« in SJSU »Preporod«) je na tem, da se zaključi z zadnjimi odpo.šiljatvami knjig v kraje, odkoder smo dobili prošnje. Knjige so bile poslane predvsem v kraje, kjer je bila potreba najnujnejša; med drugim so prejele knjige tudi narodne organizacije v neposredni bližini mesta Maribora. Blagohotno smo bili opozorjeni na to, da se čujejo med maj'i nrskihi občinstvom glasovi obžalovanja, da se niso knjige, nabrane v Mariboru, odpremile takoj iz Maribora na potrebna mesta, češ, da doslej ni bilo slišati, da bi se knjige iz knjižne akcije sploh razpošiljale. Na te neosnovane govorice, ki jih pobijajo že zgoraj navedena dejstva, smatramo, da je dovolj odgovorjeno, če povemo do tičnemu ;občinstv;i«<-da ni navada, da bi se obešale na veliki zvon zadeve narod-no-obrambnega značaja, posebno če so delikatnega značaja. V kolikor se pa tiče knjig nabranih v Mariboru, izjavljamo, da do danes nismo od vodje te akcije v Mariboru niti prejeli niti mogli sprejeti prav nobenega poročila niti o poteku niti o uspehu. Smatrali smo, da so se knjige nabrane v Mariboru od vodij te akcije samostojno darovale potrebnim krajem. Prosimo, da se ta naša izjava blagohotno vzame na znanje in upoštevajo navedena dejstva.
Opozorilo članom kmetijskih podružnic. člani kmetijskih podružnic obeh mariborskih okrajev se opozarjajo, da bo še' ta teden centrala razposlala navodila na vse podružnice v obeh okrajih glede ugodnosti, ki jim jih nudi kmetijska družba Ker okrožnice ne bodo objavljene v časnikih, naj skrbe podružnice, da bodo obveščeni vsi člani.
Mvcek (Scampolo) na Sokolskem odru v Studencih. Zadnja uprizoritev te igre v, soboto je dosegla zopet v vsakem oziru popolen uspeh. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, tako, da je vnnqgo ljudi moralo oditi, ker ni bilo več prostorov na razpolago. Vsem tem javljamo. da *se bo igra še enkrat ponovila meseca februarja, ker so sedaj za ta mesec že zasedeni vsi dnevi.
Iz »Nanosa«. Društvo »Nanos« se tem potom vsem ceni. darovalcem za božičnico najtopleje zahvaljuje. — Ker je predavanje dr. V. zaradi bolezni predavatelja' zadnjič odpadlo, bo v četrtek ob 20. uri v Narodnem domu. — Društvo obvešča tem potom vsa društva, da priredi- v soboto, dne 3.- februarja t. 1. v vseh prostorih Narodnega doma veliko dobrodelno prireditev.
Kino Union. Do vključno torka eden najboljših filmov Harryja Piela, »V raju plartin« (Sledovi V snegu) s Harryjem Pielom v glavni vlogi. Senzacionelni in ljubavni film napete vsebine, poln humorja. tirolskih plesov in petja in izredno lepih naravnih zimskm posnetkov tirolskih gora.
Grajski kino. Od danes dalje predvajamo najlepši in nanvečji film doslej: »Cesarski lovci v ognju. (Na polju časti). V glavnih vlogah D. lielmova in K. L. ■)iehl. Ta film je mojstrsko delo filmske ndustrije in se dejanje vrši v naših ne-Jrešenih krajih Gorici, Trstu, Vidmu in h Soči. Ne zamudite prilike ogledati si > nadvse krasen film.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca vzroči kozarec narsvite Franc Jožeio-i grenčice, če ga popijete vsak dan zju-raj na tešče, lagodno, milo iztreblienje črevesja
Na. o tuno &.ea««.šie
REPERTO*^.
Ponedeljek, 8. januarja. Zaprto.
Torek, 9. januarja. Zaprto.
Sreda, 10. januarja ob 20. uri:	»Ma.j
FIoramye«. Red C.
Četrtek, 11. januarja ob 20. uri: »Scampolo«. Prvič.
Dve dramski premieri v gledališču. V
najkrajšem času bo premiera komedije Daria Nicodemija »Scampolo«. Delo zaradi svoje zabavno in duhovito pisane vsebine splošno ugaja ter ga uprizarjajo povsod vedno znova. Režira Vladimir Jkrbinšek. Mariborsko občinstvo bo za- , nimalo, da debitira v naslovni ulogi Branka Rasbergerjeva. ki je ob nedavnem nastopu v komediji »X. Y. Z.« — vpri-zorila jo je Zveza brezposelnih intelektualcev — pokazala prav lep talent. V »Scampolu« igrajo še Udovičeva, Starčeva, Skrbinšek. P. Kovič, Harastovič. Furijan in Medven. — Druga dramska premiera bo tudi v kratkem. Uprizore češko veseloigro »Okence«. Napisala jo je znamenita igralka praškega »Narodnega divadla« Olga Scheinpflugova. Delo je napisano efektno ter bo izborno zabavalo. V glavni moški ulogi privatnega docenta Jonaneka nastopi gl. režiser J. Kovič, ki je ^Okence« tudi zrežiral. Sicer so še zaposleni Zakrajškova, Bar-bičeva, P. Kovič, Nakrst, Grom, BH. Medven, Furijan in Gorinšek.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Otvoritev važnega mostu. Kakor je znano, je odnesla narasla Savinja ob zadnji veliki povodnji med drugimi tudi starodavni leseni kapucinski most v Celju in je bila tako pretrgana za daljšo dobo vsaka cestna prometna zveza za vozila na banovinski čeffl' thč'd' jem in Zagrebom. Gradbeno podjetje inž. Dukič in drug iz Ljubljane je zgradilo nov lesen most, ki je-bil'v soboto definitivno izročen osebnemu in vozovnemu prometu.
V	smrt zaradi bolezni. Ko se je pretekli petek popoldne vrnila z dela v Hut-terjevi tovarni domov v Loško ulico žena 341etnega delavcu in dolgoletnega biljeterja v tukajšnjem gledališču Alojza Wutteja, je našla stanovanje zaprto, česar ni pričakovala. Ker je bilo vse njeno trkanje zaman, je obvestila o tem policijo, ki je morala vrata s silo odpreti. Nudil se ji je pretresljiv prizor. Na kljuki ob steni je visel Wutte obešen in že mrtev. Domneva se, da je nesrečnež. izvršil samomor že okrog 11. ure dopoldne. Policijski zdravnik dr. Zarjan je mogel ugotoviti le smrt in je odredil prevoz trupla v mrtvašnico. Pokojnik je bolehal že dalje časa za želodčnim rakom in ga je trdno prepričanje, da je ozdravljenje izključeno, tako prevzelo, da .ie v trenutku duševne zmedenosti posegel po vrvi in si končal mlado živlrnje.
Poledica zahteva nove žrtve. Na poledenelih tleh je padla 45letna zasebnica Avgusta Mandlova iz Maribora tako nesrečno, da si je zlomila levo ključnico. Enaka nezgoda se je pripetila 21 letnemu ključavničarskemu pomočniku Vinku Ven gustu iz Maribora, ki .sv ie poškodoval levo nogo in pa'15letni železničarjevi hčerki Frančiški Malčkovi \z Radvanja, ki si je zlomila desno nogo nad kolenom. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Dve taMni. Delavec Ernest Katrašnik iz Gubčeve ulice je prijavil policiji, da mu je nekdo odnesel pločevinasto kad. vredno 50 Din. V zadnjih dneh pa je bil odpeljan hotelskemu slugi Konradu Lorberju, uslužbenemu v hotelu »Orel«, dvokolesni voziček za prevažanje prtljage s kolodvora, vreden okrog 250 Din.
Črn pes volčjak se je zatekel k trgovki Mariji Vrhunčevi v Maistrovi ulici, kjer ga dobi lastnik.
Ne zamudite ogledati si najboljšega ju-goslov. univerzalnega artista !!!V*”" v »Veliki kavarni«.
V	M a i ibor u
c.
PoSulčevanje naše dece ob me i
Letošnje božičnice. — »koledarček za nemško mladino« — OBUPNE narodnostne razmere.
Gospod urednik! Vedno ste se vneto zavzeli za naše obmejno ozemlje, zato dovolite, da potom »Večernika« poročam vsem obmejnim prijateljem v zaledju o trenutnih razmerah trk ob severni meji.
- :*>d vsem iskrena iivala dobrosrčnim Mariborčanom, kj so potom CMD iii kluba SPD »Meja« darovali denar in blago za naše obmejne šole! Iz poslanega in s pomočjo domačinov smo priredili skromne, a tem bolj prisrčne božičnice liajsiromašnejši obmejni deci. Otroci in starši so se ginjeno zahvaljevali za darila, Z obljubo, da ostanejo zvesti naši ljubi domovini, sp se poslav-Vali pred počitnicami od slovenskih učiteljev in prijateljev šole. Razdelila ie vsa i'a Šola blaga v vrednosti pribl. 1000 do 2000 Din. Za današnje čase razmeroma Velika, a z ozirom na potrebe zelo skrom 'ia vsota.
Nekaj dni pozneje so bile božičnice na avstrijskih obmejnih šolah, o katerih se je tudi preko meje k nam raznesel glas da so bile: sijajne. »Deutscher- Schulver-ein-Sudmark« je obdaroval vso deco (po veliki večini s 1 o v e n s.k o!) s celimi oblačili, z obutvijo, šolskim i polrebšči: nami in propagandnimi knjigami. Vsi odrasli, ki so bili navzoči, na so-prejeli cele kupe čtiva »za praznike«. To so večinoma božične izdaje časopisov in revi-ie starejših datumov, V Arvež in Lučane ^ .od vodstva centi alnega. narodnoobrambnega društva »Siidmark« prispel velik tovorni avto. ki je za vsako obmejno šolo ob štajerski me.ii pripeljal vrednosti v znesku 5000 šilingov, kar znaša po naši vrednosti 45.000 Din za vsako šolo! .
Ves ta denar so zbrale podružnice širom Avstrije, mnogo je prispevala znana »milijonska zbirka grošev«, ki je baje odlično uspela. Posebno je poudarjalo vodstvo, da je letošnja božičnica plod avstrijske zvestobe za »bedrohtes Qrenzgebiets, torej so prispevki iz Nemčije izostali. Tudi vsakoletno »Wacht .Rheiiu je nadomestila znana štajerska : »Hocli vom Dachstein an, bis zum S a v e s t r a n d ...« (!) Sicer io tudi v Mariboru včasih prepevajo, ne da bi spoznali njen pomen. (?) Skratka: organizacija obrambnega dela v c e n-t r a 1 ti e m društvu se je izkazala v Avstriji vsa leta kot zelo uspešno zbiranje prispevkov y prid obmejnemu ozemlju.
Vsako leto smo v časnikih poudarjali Pomen enotnega obrambnega dela, vendar še vedno opažamo, da ie naše zaledje gluho ir- narodnoobrambno delo razbito na nešteto liliputanskih društvec, ^' rešujeio našo mejo, Žal večinoma z — bedami, dejani je pa malo!
Zanimalo vas bo tudi, da je vsak otrok slovenskih staršev onstran meje prejel »Koledarček za nemško mladino« (Jahr-biichlein fiir die deutsche .lugend). Vsi članki in pesmice so prežeti z nemško narodno mislijo. Priporočajo . samo nemško pisavo, zahtevajo .od otrok, da. iztrebijo vse jezikovne tujke ih da se poslužujejo izključno nemščine. Na nekem mestu pravijo: »Mi. Nemci imarrio razen našega jezika še neko posebnost, ki nas druži in odlikuje, pred vsemi drugiihi narodi: dragoceno obleko jezika, nemško pisavo — gotico. Kdor se odvrne od nje in rabi latinsko pisavo, zavrže š tem dragoceno dobrino, in 'žaisii vesoljno nemštvo!« Tega navodila se avstrijske obmejne šole točno drže. Obupno ie de’-stvo, da slovenska mladina onstran meje na Štajerskem piše in čita samo še — gotico!
Tudi mladina moro biti član >Schul-verein-Siidmarke«, ki je edino društvo,,] za katero se dela propaganda po šolah;. Krajevni odbori so v stalnem stiku s šolami svojega območja, kjer pobirajo me-
sečne prispevke in jih pošiljajo centrali. Parola »Fiir die Grelizkinder« je po štajerskih šolah prešla v kri vsemu učiteljstvu in vsej šolski mladini. Tudi s teh
vidikov moramo presojati sijajne uspehe potujčevanja slovenskih družin ob štajerski meji!
Pri nas se žal tudi v pogledu sodelovanja šol, pri narodno-obrambnem delu cepijo sile v vse druge smeri. Po naših šolah pobirajo za Rdeči križ. Jadransko stražo, Mladinsko Matico, zamorčke in druge, zadevščine Razumljivo, da CMD ne more priti na vrsto! Temu primerna je tudi pomoč obmejnemu ozemlju !
Vsiljevalo se vam bo vprašanje: »Ali So .vidni vplivi nemško propagande tudi na naši strani?« Resnici na,ljubo moram ugotoviti da upliva vsakoletno božično obdarovanje »Seiiulverema« zelo propagandno za Avstrijo. Zadeva vzbuja videz. kakor, da je Avstrija brez vsake krize, bogata in srečna in hoče osrečiti tudi. slovensko deco. da bo zadovoljna v svoji »domovini';. Na žalost nimamo sredstev, da bi paralizirali tako rafinirano propagando. Z žalostjo se vdajamo vatal‘zmut ko vidimo, da so stoteri naši klici po koncentraciji narodno-obramb-nega dela ostali le klic vpijočih ob meji.
M e j a s.
Propaganda za naše morje
Občni zbor »Mornarske sekcije Jadranske straže«.
Včeraj dopoldne ob 10. uri je bil v dvorani hotela »Pri zamorcu « prvi redni občni zbor mornarske sekcije »Jadranske straže« v Mariboru, ki ga je otvoril v navzočnosti zelo lepega števila članov predsednik sekcije g. Drago Jug. Med drugimi sta bila navzoča tudi zastopnika krajevnega odbora JS. predsednik g. dr. Rapotec in tajnik g. Pirc. Predsednik g. dr. Rapotec je imel daljši govor o velikem pomenu mornarstva. pokreta »Jadranske straže« in pa njenih mornarskih sekcij, ki združujejo v svojem okrilju bivše mornarje vojne in trgovske mornarice.
Nato je predsednik sekcije g. Jug podal v svojem predsedniškem poročilu petek dosedanjega živahnega delovanja sekcije, ki je bila ustanovljena komaj pred pičlimi tremi meseci in je že zabeležila lepe Uispehe. Vidno se je udejstvovala z javnimi nastopi tudi pri vseh zadnjih nacionalnih svečanostih in prireditvah. Članov šteje sekcija kljub kratkemu obstoju že 60, nedvomno pa se bo to število še znatno dvignilo, ker je med bivšimi mornarji, ki jih je v Mariboru in okolici več sto, izredno veliko zanimanje za svoj organizacijski pokret.
Po poročilih ostalih funkcionarjev, ki
so bila razveseljiva, zlasti pa ugodno blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno. da so bili iz sredstev sekcije denarno podprti že trije brezposelni člani, sledile volitve in je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik g. Jug, podpredsednik g. Jarc. tajnik g. Rozman, namestnik g. Čaks. blagajnik g. Žagovec, namestnik g. Vencelj, odborniki gg. Jereb. Kokot. Lipuž. Močivnik, kapitan bojnega broda Milenkovič', dr. Dobovški, GoršiČ in Salamon, v nadzornem odboru pa sta gg. Gomivnik in Hiibl.
Sklenjeno je bilo, da se ustanove v bodočem poslovnem letu razni odseki, med njimi kulturni ,n vodnospOrtni. Na podlagi dosedanjega dela je opravičeno upanje. da se bo mornarska sekcija s svojimi člani, bivšimi vrlimi mornarji, uspešno širila in delovala kot močna nacionalna organizacija v mariborskem obmejnem življenju.
Elifna prireditev naših akademikov
V	petek zvečer je priredilo v veliki unionski dvorani agilno »Društvo jugo-slo\atuk'h akad^miko r-j Maribbru« svoj tradicionalni elitni ples, štirinajsti po številu. To svojo vsakoletno prireditev prirejajo naši akademiki v idealnem stremljenju, da podpro svoje revne člane, je pa akademski ples v Mariboru nedvomno ena najelitnejših prireditev v vsej plesni
Obvestilo!
NABAVLJALNA ZADRUGA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI je otvoril a dne 5. jan. 1934 v zgradbi Podpornega društva Sel/uslužbencev id vpokojencev v Ljubljani na Sv, Petra cesti štev. 25 (preje hotel Tratnik) za člane zadrug včlanjenih v Zve*i na!\—’ j a I n i h zadrug državnih uslužbencev
zadružno
prenočišče
Na razpolago so udobne sobe z eno, dvema in tiemi posteljami. Cene Soba s toplo in hladno tekočo vodo, centralno kurjavo, kopalnico in tskso od Din 16.— do 22.— za osebo.
Prenočevati morejo železničarji, nčitelji in drugi državni in samoupravni uslužbenci in vpokojenci (ter njihovi družinski člani), ki so členi katerekoli zadruge, ki je včlanjena v Zvezi nahav.ljalnih zadrug državnih uslužbencev. — Državni uslužbenci! Poslužujte se te koristne in potrebne zadružne ustanove in prenočujte v ta-družnem prenočišču.
NABAVLJALNA ZADRUGA
uslužbencev državnih železnic V Ljubljani.
sezoni. Vsako leto pa se prireditelji potrudijo, da nudijo udeležencem plesa kako novost in tako ne zaostajajo za sličnimi sodobnimi prireditvami v drugih kulturnih središčih. Letos je visela v dvorani. okusno okrašeni po načrtih cand. arcli. Danila Ftirsta, velika corona pen-dente. nedvomno prva v Mariboru. In še neka druga novost je bila tu, ki je udeleženci ne bodo pozabili: sodelovala je namreč godba, kakršnih smo slišali doslej v mariborskih plesnih dvoranah bore malo. Res nad vse izvrstni »Ronny-jazz« ljubljanskih akademikov je v polni meri opravičil še preskromno reklamo, ki so jo delali zanj mariborski vi-sokošolci. Škoda, da teh odličnih godbenikov nimamo večkrat med seboj! Ples je otvoril kmalu po napovedanem začetku z županjo go. Lipoldovo poslevodeei podpredsednik DJA cand. ing. Tone Ger-mek. za njima pa so se zvrstile dame častnega komiteja, ki je prevzel pokroviteljstvo nad plesom, z aktivnimi akademiki ter vsa ostala zbrana mnogoštevilna družba, v kateri smo opazili med drugimi mestnega župana g. dr. Lipolda. okrajnega glavarja g. dr. Senekoviča, mestnega poveljnika generala g. Hadžiča i. dr. Neprijetno pa se je opažala odsotnost mnogih akademskih starešin iz Maribora in okolice, ki očividno niso čutili dolžnosti podpreti aktivnih viso-košolcev. Kljub temu pa je pričakovat), da je prireditev žela tudi v gmotnem pogledu tako lep uspeh, kakor ga je v moralnem.
Janko Furlan:
Nace Zemlia
(Po ustr.em izročilu.)
(Dalje.)
.Strahopetci stel Seveda vam je prav, da Se Nace Zemlja bije za vašo čast in dobro ime. dočim se vi skrivate. Le modrovati znate in besedičiti, kakor rajnka »Ti si rekla, da sem jaz rekla, da ie ona rekla«... £>a bj pa kai ukrenili, tesrn «*! Bp^de, he! A največja beseda Je lažja od ušje smeti. Do groba in še Preko njega vas bodo tlačile krivice, če tie mahnete po njih. v moji pušči odskakujejo iskre samo iapod udarcev. In ho tam rastlo in rodilo, a komu delam? Naša zemlja ima dva gospodarja: gospoda, ki ukazuje in siromaka. Hi jj hlapčuje. Tudi moja pušča bo skoraj od dveh, boste videli, in to radi tega, ker ji bodo moje roke vdahnile življenje...«
»Naša je zemlja, tvoja pušča«, so kričali in dvigali težke roke.
»Naša je v trpljenju, v veselju ni!«
Nace je zadel v živo in ni bilo iz množice	Globok	vzdih	je	završal.
Nacetove sicer tako mrke oči so žarele kot dva oglja. Oziral se .ie po vaščanih.
»Zemlja vam ni dala Vrenkih rok samo za suženjsko delo, anipnk tudi za svobodo. Zato vas vprašam:
Kdo od vas mi bo pomagal, ko bodo spet kmalu pridrveli inmeobkolili? Skušali me bodo ujeti in spraviti .v grad. Dobro veste, kako je tam in kaj me čaka. Faniko pa.. .«
Debele solze so mu zalile oči in je utihnil.
Tedaj je stopi! predenj stasit in širo-kopleč mladenič kakih štiriindvajsetih let in mu pomolil svojo močno desnico.
»Jaz ti bom pomagal«, je rekel z odločnim glasom.
Bil je Tone Božič, najkrepkejši, a tudi najlepši fant v vasi.
»Jaz tudi, jaz tudi«, se je slišalo 'tz množice.
Tudi ženske so se vmešale in kričale.
»Le dajte jih, hudiče, da jim bodo viseli jeziki, pomagale vam bomo!«
Ena od njih pa se je prerila do Naceta.
»Nacek«, je pričela s proseče-tresočim glasom, »daj mi v pesti onega prekletega {ligarja in boš videl, da mu pretipljem vsa rebra! Ti ne veš še, kaj je ta odpadnik svoje krvi, a toliko več znam jaz...«
Zaihtela je in si pokrila obraz z žulja-vimi rokami.
»Daj mi ga,« je jokala, »saj se bom maščevala na krščanski način!«
»Dobro,« dejal Nace vidno vzrado-ščen. »Čakajte mojih povelj!«
In je odšel v hišo.
»Pa še kakšno dušo ima Nace!« je govoril prileten mož, ko so se razhajali.
»Iz tega se znajo razviti težke stvari,« je mrmral sosed.
•	»Težke ali ne. a prav bi bilo. da to hlapčevanje preneha. Prav pravi Nace, da se ie treba enkrat postaviti v bran. Kdor sedi na mehkem, se ne žgane od tam, če ga ne prežene sila. Naši predniki so plačali gosposki dovolj davka in tudi naš je dovolj velik. Pa kar je najhujše: Nobene pravice nikjer, kakor da bi bili mi iz enega, gosposka pa iz drugega žegna. In vedno pravim, da prav ta zemlja hoče prostih ljudi.«
Taka je bila beseda očeta Toneta Božiča. ko je vzvalovilo skozi vas:
Nič grajskega več biča.
Ne fligarja — hudiča.
Devinskim bo odklenkalo in Štanjelskim odbrenkalo.
Pozno v noč je smuknil Nace v rov in se spustil v nižino in hitel po opolzkih steriah proti votlini. Pred njo se rov iz-oži v jajčasto okno, da komaj more mož skozi. Pod njim je gladka poševna stena, ki se spušča v stranski rov, velik za malo kuhinjo. Poznalo se je, da je Nace v tem podzemnem prostoru kot doma in da je stalno obiskan.
Parkrat je tiho zažvižgal.
»Za pravdo!« se Je tiho oglasilo in takoj nato je pristopil nizek in čokat mož.
»No?« je vprašal Nace.
»Stefan me pošlje k tebi z naročilom, da se nocoj potrudiš malo bolj proti Devinu, ker je zadržan in ne more do sem.«
»Pojdem takoj, le da tebi prej dušo privežem. Samo glej, da se preveč ne spozabiš kot je tvoja navada!«
Izvlekel je iz svoje torbe steklenico črnine in mu jo potisnil v roke. Mož ie segel po steklenici z velikim poželenjem, jo nagnil in pil v globokih požirkih. Izpraznil jo je v dušku.	:r. :
»Saj sem rekel, da nimaš tolažnika miru in te muči vinska trakulja.«
»To je zajčja kri. Nace, in če jo enkrat okusiš, ti razprši zle misli. Ej, naš teran, po kaplji naj bi ga pili.«
»Modre besede, fant moj, ki pa naj veljajo vsem, le tebi ne. Nocoj ga ne dobiš več, sicer požene kuzmet v lokev ob poti tebe in tvoje kljuse! Pojdiva!«
Nace pod zemljo ni bil Nace nad zemljo. Vse njegove kretnje, telesne in duševne, so se tukaj popolnoma ločile od onih na solncu. Kot prerojena je bila pod temi stenami njegova beseda. Kakor hitro pa sta stopila moža pod nebo. je bil spet prejšnji Nace. »Za pravdo!« je zamrmral in hitel po kamenlti poti v breg, pracej obrastel z razkrečenimi hrasti in gabri, in krenil na levo v grmičje. V »Mandrišču« — tako so pravili temu bregu — se je skrivala v gošči poševna, daleč v notranjost zemlje segajoča »pej-ca«, kakor imenujejo tam take votline. Semkaj je zavil Nace, se usedel na skrajni in najožji konec jame in zakuril nekaj suhljadi.
(Se bo nadaljevalo.)
.htt .
Denis Diderot:
Skrivnosti samostana
»lo je torej vest, da sem izgubila proces?« sera vprašala.
»Vsebina mi ni znana. Zdi pa se mi, da ie bjl gospod Manouri zelo zamišljen. Naročil mi je, naj vam pismo takoj izročim.«
S temi besedami mi je izročil pismo, ki mi je zdrknilo na kolena. Ostala sem nema. a ko me je pismonoša vprašal, če
ne bom nič odgovorila, sem dejala:
»Ne.«
To je bil ves moj odgovor; potem sem zopet zapadla v dolgo molčanje in nisem vedela, kaj naj storim. V samostanu je prepovedano brez dovoljenja predstojnice sprejemati pisma, zato sem ji morala pokazati todi to. Ko sem šla k njej, se mi je zdelo, da je ta pot brez konca in kraja , ujetnik, ki ga vodijo na morišče, ne bi mogel iti počasneje. Redovnice so me opazovale od daleč, da ne bi ničesar izgubile pri naslajanju nad mojim trpljenjem in ponižanjem. Potrkala sem. Vrata so se odprla.
Predstojnica je bila v družbi redovnic. Komaj sem jo opazila. Pogled mi je ostal uprt v tla. Z drhtečo roko sem ji izročila pismo; vzela ga je ter mi ga vrnila, ko ga je naglo prečitala. Odšla sem v svojo cclico, vrgla se na posteljo ter tako ostala dolgo, ne da bi bila pismo sploh prečitala. Svoje sobe nisem zapu-
Roman.	22
stila niti tedaj, ko bi morala li kosilu, komaj okoli tretje ure. Nekatere redovnice so se že zbrale. Ob vhodu na kor me je pričakovala predstojnica ter mi naročila, da moram klečati izven kora. Prisostvovala sem službi božji izrinjena iz družbe ostalih. Po pobožnosti so vsi odšli, ne da bi se bil kdo zmenil zame. Vstala sem zadnja in odšla za njimi. Ker so mi prepovedali družbo v cerkvi, sem se je tudi v jedilnici izogibala. Premišljevala sem na vse strani o svojem položaju in doumela, da so me vsi zapustili. Mnogi obiski so bili odklonjeni; sprejeti sem smela samo gospoda Manourja.
Čakal ime je v govorilnici. Nisem vedela, kaj bi mu dejala, pa tudi on je molčal in me dolgo žalostno gledal.
»Ste prejeli moje pismo?«
»Nisem ga niti prečitala, vendar poznam njegovo vsebino. Sreča me je zapustila.«
»Kako postopajo z vami?«
»Nihče se doslej še ni zmenil zame, vendar mi preteklost sama pravi, kakšna bo bodočnost. Ostane mi samo ena tolažba; ker se nimam česa nadejati, bom prenašala lažje trpljenje in bom preje umrla. Korak, ki sem ga storila, se redovnici nikoli ne odpusti. Ne prosim Boga, naj omehča srca mojih sovražnikov, marveč naj mi da moči za prenašanje
/oort včerajšnje nedelfe
Smučarske tekme vsenaokrog
Klubski dan smučarjev. Dobre snežne razmere.
Kakor znano, je bil včeraj smučarski klubski dan, ko so morali izvesti svoja tekmovanja vsi klubi. Dočim sta izvedla MSK in SK Železničar svoje tekme včeraj pri Ruški koči, je SSK Maraton dovršil smuška tekmovanja že na dan Treh kraljev, in sicer na terenih okrog Činžata.
Rezultati klubske tekme SSK Maratona so bili naslednji; Seniorji: (prva skupina 16 km) 1. Zdravko Stangl 1:17 27-
2. Škamlec 1:20.16; 3. Knuplež 1:25.14;
4.	Seidler 1:25.41; 5. Kemperle 1:26.42; 6. Laznička 1:362, Seniorji (druga sku-Pina 8 km): 1. Skof 43.8; 2. Kramberger 43.58; 3. Kebrič 53.54. Juniorji (prva skupina 8 km): 1. Bauman 49.45, 2. Seidler 50.10, 3. Sattler 52.58. Juniorji (druga skupina 4 km): 1, Polouc 28.35, 2vŽebot 28.45. Dame (4 km): 1. Lizika Kreinerje-va 25.56, 2. Zinka Vršičeva 31.43, 3. Cirila Rijavčeva 34.33. Popoldne se je vršila tekma v smuških likih na progi 1 km z višinsko razliko 400 m. Naslov klubskega prvaka v smuških likih si je priboril Polouc v času 1.41, 2. Seidler 1.47,
3. Goleč 1.50. Izven konkurence je dosegel najboljši čas Zdravko Stangl z 1.10, med juniorji pa talentirani Božo Gajšek z 1:24.
Tekme so se vršile pod osebnim vodstvom klubovega predsednika g. dr. Wankmtillerja, pri organizaciji pa so so-
delovali gg. Aljančič, Kramberger in Kor-mam Skupno je startalo pri tekih 28, pri smuških likih pa 16 tekmovalcev.
Včeraj ob 11. je startalo izpred Ruške koče 28 tekmovalcev MSK in SK Železničarja, ki so pomerili moči ob idealnih snežnih razmerah v smeri proti Beigotu in Šumiku. Startalo je na 18 km dolgi progi 20 seniorjev (11 SK Žel., 9 MSK) in na 9 km dolgi progi 9 juniorjev (6 SK Žel., 3 MSK). Funkcionarsko službo so odlično opravljali gg. Fišer, Laznička, Pirnat, Vetrih, Kristl in Ivič II. Rezultati: Seniorji: 1. Vodenik (MSK) v času 1:05.25, 2. Ivič (MSK) 1:07.15, 3. Brlek (Zel.) 1:09.46, 4. Pinterič (MSK) 1:12.45,
5.	Krajšek (MSK) 1:13.37,	6.	Legvart
(Žel.) 1:14.42. .Iuniorji: 1. Jerič (Žel.) 33.40, 2. Zej (Žel.) 35.20, 3. Lasič (MSK) 39.38, 4. Škapin (MSK) 40.48.
Popoldne se je vršila letos v drugič tekma v smuku za prehodni pokal Sokola Ruše, in sicer na znani progi Ruška koča—Ruše. Proga je bila približno do upnice pokrita z visokim prvovrstnim pršičem, spodnji del pa je bil zledenel z nekaj večjimi kopnimi pegami. Krasen prehodni pokal si je tokrat priboiril odlični tekmovalec Sokola Ruše Franjo F r i c v času 24.43. Drugo mesto je zasedel lanski zmagovalec Zdravo Štamgl (Maraton) v času 24.57 (vso progo je prevozil z eno palico radi poškodbe na drugi roki). Kot tretji je privozil na cilj Anton Brlek (SK Žel.) v času 26.06, 4. Pi-javec Adolf (Sokol Ruše) 27.13, 5. Vol-ler (MSK) 29.14. Po končanih tekmah so bili v Sokolskem domu v Rušah objavljeni rezultati in razdeljena darila. Pre-
bolečin, da me obvaruje obupa in me čim prej pokliče k sebi.«
»Tudi če bi bili moja sestra,« je dejal odvetnik, »ne bi bil mogel za vas prav nič več storiti. Na razpolago sem vam pa vedno za vsako stvar. Predsednik sodišča me ceni, zato ga bom poiskal, prav tako tudi nadškofa in velikega vikarja.«
»Pustite to. Zame je vse končano.«
»Mogli bi vas premestiti vsaj v kak drug samostan.«
»To je težko. Tudi če bi dobila za to dovoljenje, bi moraia znova . plačati vstopnino, pa kako, ko nimam ničesar? In kaj bi bilo v drugem samostanu? Isto trpljenje, kakor tu, ista nenaklonjenost predstojnice in redovnic in iste dolžnosti. Pustite, da tu dokončam svoje življenje, saj itak ne bo več dolgo.«
»Mnogo ljudi je, ki se za vas zanimajo. Od tu vas bodo radi pustili, samo če jim plačamo.«
»Kdo še misli zunaj name? Ko boste pričeli zbirati denar, bodo moji prijatelji naenkrat postali hladni. Po procesu' so me vsi zapustili.«
»Prepustite to stvar samo meni. ker verujem v boljši uspeh.«
»Ne, jaz ničesar več ne upam in ničesar več ne želim. Moja odporna moč je zlomljena. Ko bi mi Bog vsaj dal moči, da se pomirim s svojim stanom! Kakšna bodočnost naj bo to, živeti vse življenje v samostanu in čutiti, da morem biti samo slaba redovnica!«
Dalje nisem mogia spregovoriti niti besede, tako, da me je gospod Manouri vprašal:
»Ni morda kakšnega tajnega vzroka vašega trpljenja?.«
»Ne, nič drugega ni, kakor mržnja proti samostanskemu življenju, ki jo čutiin danes prav tako. kakor jo bom najbrže vedno. Ne morem se podvreči samoti, ki izpolnjuje dneve redovnice. Tisočkrat sem se hotela priučiti tem otročaji’;llrl toda zaman. Bog mi ni dal srečne omejenosti mojih tovarišic. Vse kar storim 1,1 prav in vsak moj korak pomeni Zaušvi-co redovniškemu življenju. Oni pravijo-da je to ponos in ga skušajo zlomiti J kaznimi, dočim manjka ineni samo notranji poziv.«
»Nisem vas mogel osvoboditi, vendar vam bom pomagal kolikor bo mogoče-Najmanj kar je treba storiti je to. J11 spremenite samostan. Z vašim dovolj®' njem mi bo gotovo uspelo spraviti vas od tu, zato vas prosim, da mi takoj i»' vite, če bi z vami zopet nepravično pO' stopali. Upam, da se bova kmalu zopet videla.«
Bilo je že pozno, ko je odšel, jaz na sem se žalostna vrnila v celico. Ko sen1 prišla v jedilnico k večerji, sem morala na znak predstojnice sesti na sredi dvorane na tla ter tam vzeti vodo in krtj|j-Naslednjega dne je bila zbrana vsa družina, da me sodi. Obsodba se je glasih1 brez vsakega počitka in trikratno cerkveno kesanje: mimo tega sem morala prisostvovati ves mesec vsem pobožnostim samo na cerkvenih vratih, jest! tleh. javno obnoviti zaobljubo, ,‘ vsak drugi dan spokorniško srajco ’n vsak petek sem se morala bičati.
(TV) m iv rlriiič.’’
hodni pokal je izročil novemu zmagovalcu znani zimskošportni delavec in načelnik zimskošportnega odseka Sokola Ruše g. inž. Teržan, pozdravili pa so prireditelja in tekmovalce župan g. Lesjak za SPD Ruše. Aljančič za MZSP. Parma za MSK, Fišer za SK Železničar ter Vidic za SSK Maraton.
Vse tekme so pokazale kvalitativno, se bolj pa kvantitativno, izreden napredek.
Mariborska zimskošportna podzveza. službeno. V četrtek 11. t. m. ob 20. tiri odborova seja v društveni pisarni, Kolodvorska ulica 1.
Mariborski smučarski klub. V sredo 10. t. m. ob 20. sestanek članstva in seja v društveni pisarni. Kolodvorska ulica 1.
Nogometne tekme.
Dunaj: Rapid:Hašk (Zagreb) 15:1 (6:0) WAC:Hašk 8:0 (2:0), WAC:FAC 4:1)! Rapid:FAC 13:2 (8:0).
Zagreb: Giradjanski!Reprezentanca I. B razreda 4:2 (3:1).
Beograd: Jugoslavija:Sparta (Zemun) 3:1, BS K :BASK 4:1.
Soko'st**o
Sokol Maribor lil (Krčevina-Košaki)
bo imel svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo 14. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v krčevinski šoli z običajnim dnevnim redom. Društvena uprava poziva vse članstvo, naj se občnega zbora zanesljivo udeleži.
Seja župnega načelstva bo jutri v torek ob 19. uri v župni sobi. Udeležba za vse člane načelstva nujno potrebna!
Plui
Drzni vlomilci pod ključem. Kakor smo poročali, js bil ponoči med 8. in 9. decem brom 1933 izvršen v trgovino Ivana Meška pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. skranO drzen vlom. Vlomilci so razbili dvojna vrata s težkimi ključavnicami in trgovino skoroda izpraznili. Oškodovali so trgovca Meška za okrog 20.0CO Din. V času vloma sta bili v hiši samo dve stari ženski, ki stanujeta v nasprotnem traktu hiše. Ko sta po polnoči culi rojr,t in rrtzMinnie, 'šVš fSnlfr “ncaTi sljirei w." no in tako upali vlomilce pregnati. K.sr se na njuno vpitje sploh zmenili niso, sta ženi začeli streljati s samokresi v zrak' da s tem preplašita vlomilce, ki se pa tudi strelov niso ustrašili, celo s strel'-so odgovarjali. Svoj zločinski posel so mirno nadaljevali in izginili z ukradenim blagom v temno noč. Orožniki, ki so uvedli preiskavo, so dognali, da so se vjema udeležile 4 osebe, trije so nosili blago iz trgovine, četrti pa js stražil. Po dolgotrajni preiskavi so prišli orožniki zločincem vendarle na sled. katere so v pelek 5. t. m. aretirali in jih odvedli vklenjene v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Aretirani so: brata Anton in Franc Pravdič. Janez Kocmut in 241etna Matilda ivanek, vsi iz Sv. Antona v Slov. gor. i Poslednja se sicer ni udeležila vloma, pač pa je prikrivala ukradeno blago in ga pomagala razprodajati. Eden od zločincev je pobegnil in ga še niso mogli izslediti. Ta vlomilska in tatinska tolpa ie tudi osumljena, da je kradla svinje iz hlevov. Zadevo preiskujejo orožniki pri Sv. Trojici v Slov. gor.
Mali oglasi
Razno
ZATEKEL SE JE VELIKI PES
svetlorlave barve. Vprašati: Munda, Langusova ul. S. 62
VELIK, MLAD PES
se je zatekel. Lastnik sa dobi na Koroški cesti 63.	91
OTROKA
boljših staršev sprejmem takoj v dobro oskrbo- Naslov v upravi lista.	64
COUCttl, ZOFE. MADRACE
kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Perdo Kuhariu, Vetrinjska u!. 26.	4413
MODERN NASLONJAČ,
cauche, spalne divane in vsa tapetniška dela najcenejše pri Novaku Koroška c. S, Vetrinjska 7.	30
SPALNE
in jedilne sobe. šperane, iz kavkaSkega orehovega lesa. nolitirane ter kuhinje In spalnice iz mehkega lesa, preples kane, po ugodni ceni prodam Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48	2460
ZLATO.
zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afineriia zlata Orožnova ulica 8,	2642
Kupim
OTROŠKI VOZIČEK,
dobro ohranjen, kupim. Naslov poslati upravi »Večenii-ka« pod štev. 1315.	58
Sobo o Oda
OPREMLJENO SOBICO
v sredini mesta oddam takoj ali s 15. januarjem. Prečna ulica 6.	65
BOLJŠEGA DELAVCA
sprejmem na stanovanje in hrano. Fratikopanova ulica 15, dvorišče, levo.	56
ZELO PRIJETNO,
solučuo, parketirano sobo / uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Veternika*. 7012
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanjc. Mesečno 450 Din. — Dravska ul. 15.	55
Stanovanje
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom električno lučjo, oddam. Magdalen-ska ulica 50.	60
ODDAM SOBO
s kuhinjo In pritikline, suho in solnčno. Gajeva ul. 41.	61
BIVŠI ZASEBNI URADNIK.
sedaj začasni tov. delavec, iščem stanovanje z vso preskrbo pri samostojni »enaki. Ponudbo na upravo »VeCer-nika« pod štev. 63.	63
Službo dobi
ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE.
vestne in poštene, za Maribor in okolico sprejme Karitas, Maribor, Orožnova ulica 8.
Izključeni so bivši ali sedanji zastopniki raznih samopomoči. Glede na uspešen razvoj zavarovalnice je ob primerni pridnosti zastopnikom zagotovljen lep in trajen zaslužek. Predstaviti se ie osebnb v Mariboru, Orožnova ulica 8, dnevno ob 9. in 15 uri. 57
P O Z O R !
SMUK !
Največja izbira vseh vrst puloverjev, nogavic 'okavic itd. ter največja izbira vseh vrsi muči in ves ostali smučarski pribor najci nejše samo v modni in športni trgovini
4. Tomažič, Naribor
Ulica 10. oktobra it. 4
ibiščite nas In oglejte sl brezobvezno naše
ilagol
4578
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	KADI	VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru