^UMAR _o ~ču U Q) O) O O s/ (/> E X X o CN L. O sv >to O fN (D fO ^ _Q CU M— Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 2 / letnik XX / 2014 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Mateja Kovač; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 115 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................21 Javne finance...........................................................................................................................................................................................23 Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod v 4. četrtletju 2013.................................................................................................10 Okvir 2: Kmetijska proizvodnja v letu 2013................................................................................................................13 Statistična priloga.........................................................................................................................................27 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. marca 2014. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno V zadnjem četrtletju lani se je nadaljevala rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju, Evropska komisija je napovedi za letošnje in prihodnje leto nekoliko izboljšala. Po prvi oceni Eurostata se je gospodarska rast v zadnjem četrtletju zvišala za 0,3 % (desez.) in bila za 0,5 % višja kot v enakem obdobju leta 2012. Rast se je nadaljevala v vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, višja od pričakovanj EKpa je bila predvsem v Španiji in na Portugalskem. EK v svoji zimski napovedi pričakuje nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju v tem in prihodnjem letu (1,2 oz. 1,8 %), ki bo v obeh letih nekoliko višja, kot je pričakovala jeseni (za 0,1 o. t.). K rasti bo poleg neto izvoza prispevalo tudi domače povpraševanje, tveganja pa ostajajo podobna kot jeseni (pomanjkljive reforme in njihovo počasno implementiranje; finančna razdrobljenost; nizka inflacija; počasnejša rast gospodarstev razvijajočih držav). Gospodarska aktivnost je bila ob rasti v zadnjem četrtletju v celem letu 2013 za 1,1 % manjša kot leto prej. Gospodarska aktivnost se po zadnjih podatkih SURS že od začetka lanskega leta četrtletno ni zniževala, v zadnjem četrtletju pa se je občutno okrepila in bila prvič po tretjem četrtletju 2011 medletno višja (2,1 %). K temu so prispevale predvsem investicije v osnovna sredstva, ki so bile prvič po začetku krize medletno večje, zasebna potrošnja pa je bila na medletno enaki ravni. Prispevek salda menjave s tujino je bil ob nekoliko nižji rasti izvoza in večji rasti uvoza negativen. Znova pa je bila medletno manjša državna potrošnja. Dodana vrednost je bila v zadnjem četrtletju v večini dejavnosti večja ali približno na ravni enakega obdobja leta 2012. Najbolj se je povečala v gradbeništvu, znova pa je padla v finančnih in zavarovalniških storitvah. Razmere na trgu dela so se konec lanskega in na začetku letošnjega leta dodatno zaostrile. Število delovno aktivnih, ki je do novembra stagniralo, se je decembra nekoliko zmanjšalo (-0,1 % desez.). V celem letu 2013 je bilo število delovno aktivnih za 2,0 % manjše kot leto prej predvsem zaradi padca v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Število registriranih brezposelnih se je po močni decembrski in januarski rasti februarja še povečalo (0,5 % desez.), konec meseca je bilo v evidenco prijavljenih 129.764 oseb oz. 5.698 oseb več kot februarja lani. K povečanju njihovega števila je prispeval predvsem večji priliv v brezposelnost, večinoma zaradi izteka pogodb za določen čas, pa tudi zaradi večjega števila iskalcev prve zaposlitve. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v zadnjem četrtletju lani zvišala ob sicer najnižjih izrednih izplačilih v zadnjih devetih letih. V celem letu je bila višja kot leto prej v zasebnem sektorju (0,6 %), v javnem sektorju pa se je znižala (-1,3 %) zaradi padca v sektorju država (-2,5 %), ki je bil posledica celoletne veljave ZUJF in nadaljnjega znižanja plač javnim uslužbencem. Cene življenjskih potrebščin so februarja ostale skoraj nespremenjene in bile podobne kot februarja leta 2013. Skromna, 0,1-odstotna mesečna rastje bila rezultat znižanja cen tekočih goriv in zelenjave. Medletna rast pa se je februarja močno umirila (za 0,7 o. t. na 0,1 %) predvsem zaradi nižjih cen tekočih goriv ter trajnega in poltrajnega blaga ter še naprej odraža daljše obdobje krčenja gospodarske aktivnosti in poslabševanja razmer na trgu dela. Razmere v slovenskem bančnem sistemu se na začetku letošnjega leta niso nadalje poslabšale. Januarja se je povečal obseg vlog gospodinjstev in države. Upad kreditov gospodinjstvom pa je bil za polovico manjši kot decembra lani. Krediti podjetjem in NFI so bili prvič po dveh letih višji, vendar le zaradi zadolževanja NFI. Podjetja in NFI so se decembra drugi mesec zapored razdolžila v tujini, odplačevala so predvsem dolgoročne kredite. Razdolževanje bank v tujini se je konec lanskega leta nadalje upočasnilo, v celem letu pa so banke odplačale 2,1 mrd EUR najetih kreditov, kar je manj kot v predhodnih dveh letih. Zaradi prenosa 3,2 mrd EUR bančnih terjatev na DUTB se je decembra obseg slabih terjatev znižal. Skupno znižanje pa je bilo precej skromno (za 400 mio EUR na 8,2 mrd EUR) zaradi sočasnega priliva terjatev iz B bonitetnega razreda, ki so jih banke oslabile zaradi drugačnega vrednotenja zavarovanj. V celem letu 2013 se je obseg slabih terjatev povečal za 1,5 mrd EUR, kar je največ doslej. Intenzivno oblikovanje rezervacij in oslabitev zaradi začetka sanacije bančnega sistema ob koncu lanskega leta se je v januarju močno umirilo. Ob nižjih prihodkih in višjih izdatkih se je javnofinančni primanjkljaj leta 2013 povečal za 431 mio EUR na 1,56 mrd EUR. Nižji prihodki (-1,8 %) so bili rezultat nižjih davčnih prihodkov, ki so bili za 3,6 % manjši kot leta 2012 kljub višjim prihodkom od DDV (za 4,3 %) zaradi dviga stopenj junija 2013 in ukrepov za obvladovanje sive ekonomije. Nedavčni prihodki so bili večji za 8,0 % predvsem zaradi prejetih sredstev iz proračuna EU in julijskega povečanja dividend. Večji izdatki (1,0 %) pa so bili predvsem rezultat višjih plačil obresti (za 29,7 %) in odhodkov za investicije (za 12,7 %). ro c ro £ 'S m "O O a O & rc >u O a Mednarodno okolje Okrevanje gospodarstva v evrskem območju se je v zadnjem četrtletju lani nadaljevalo. Po prvi oceni Eurostata se je gospodarska rast v zadnjem trimesečju lani zvišala za 0,3 % (desez.) in bila medletno višja za 0,5 %. Nekoliko večja rast BDP, kot je novembra napovedala Evropska komisija (za 0,1 o. t.), je bila predvsem posledica večje rasti v Španiji in na Portugalskem. V primerjavi s tretjim četrtletjem se je gospodarska rast povečala tudi v vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, Nemčiji, Italiji, Avstriji in Franciji. Okrevanje evrskega območja se je v zadnjem četrtletju glede na kratkoročne kazalnike gospodarske aktivnosti nadaljevalo zaradi rasti obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki se je v primerjavi s tretjim četrtletjem povečal za 0,6 % (desez.). Prihodek v trgovini na drobno (-0,7 %) in obseg gradbenih del (-1,0 %) sta se znižala. Kazalniki zaupanja in gospodarske klime za evrsko območje so v februarju nadalje nakazovali krepitev gospodarske rasti, saj vrednosti sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) in kazalnika gospodarske klime ESI ostajata najvišji od sredine leta 2011. zaupanja in zmanjševanja pritiskov, povezanih z razdolževanjem, omejitvami pri dostopu do virov financiranja in javnofinančno konsolidacijo. Izvoz se bo zaradi povečanega zunanjega povpraševanja krepil, vendar bo prispevek neto izvoza h gospodarski rasti zaradi povečanega uvoza manjši kot v preteklih letih. Tveganja za nižjo rast so ostala podobna kot jeseni. Največje tveganje po mnenju EK predstavlja zaustavitev oz. necelovita izpeljava strukturnih, javnofinančnih in institucionalnih reform na nacionalnih oz. evropski ravni. Rast bi lahko zaviralo tudi počasno zmanjševanje finančne razdrobljenosti2, kjer je napredek odvisen od vzpostavitve bančne unije in očiščenja bančnih bilanc po opravljenih pregledih njihovega premoženja in stresnih testih. Nadaljnje tveganje predstavlja tudi nizka inflacija v evrskem območju, ki bi ob daljšem vztrajanju vplivala na povečanje bremena servisiranja dolga. Rast v evrskem območju bi bila lahko manjša od napovedi tudi zaradi povečane finančne nestabilnosti in upočasnitve gospodarske aktivnosti v razvijajočih državah. K rasti pa bi pozitivno prispevale nadaljnje strukturne reforme, kar bi povečalo zaupanje in posledično, ob stabilizaciji pogojev kreditiranja, rast investicij. Slika 1 1,2 1,0 0,8 > 0,6 H 0,4 C ro 1 °,2 N U -S 0,0 ro J -0,2 >u -0,4 -0,6 -0,8 Četrtletne rasti BDP v izbranih državah Q1 13 ■ Q2 13 Q3 13 ■ Q4 13 -Q4 13 napoved EK Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za leti 2014 in 2015 Vir: Eurostat, napoved EK (november 2013). Evropska komisija je v svoji zimski napovedi predvidela nadaljnjo krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Za letos napoveduje 1,2-odstotno in za naslednje leto 1,8-odstotno rast gospodarstva, kar je za obe leti za 0,1 o. t. več, kot je pričakovala jeseni. Rast se bo krepila predvsem zaradi večjega domačega povpraševanja1, kar bo po oceni EK posledica izboljšanja 1 Najbolj se bodo okrepile zasebna potrošnja in bruto investicije v osnovna sredstva. Rast zasebne potrošnje bo posledica izboljšanja razmer na trgu dela, povečanja realnega razpoložljivega dohodka zaradi nizke inflacije in zmanjšane javnofinančne konsolidacije. Investicije, predvsem v stroje in opremo, bodo naraščale zaradi potrebe po posodobitvi osnovnega kapitala, ugodnejših pogojev kreditiranja in okrepitve profitnih marž. 2014 2015 OECD nov 13 IMF jan 14 CONS feb 14 EK feb 14 OECD nov 13 IMF jan 14 CONS feb 14 EK feb 14 EU n.p. 1,4 1,4 1,5 n.p. 1,7 1,7 2,0 EMU 1,0 1,0 1,0 1,2 1,6 1,4 1,4 1,8 DE 1,7 1,6 1,8 1,8 2,0 1,4 2,0 2,0 IT 0,6 0,6 0,6 0,6 1,4 1,1 1,0 1,2 AT 1,7 n.p. 1,5 1,5 2,2 n.p. 1,9 1,8 FR 1,0 0,9 0,8 1,0 1,6 1,5 1,2 1,7 HR n.p. n.p. 0,2 0,5 n.p. n.p. 1,5 1,2 RUS 2,3 2,0 2,0 2,3 2,9 2,5 2,6 2,7 ZDA 2,9 2,8 2,9 2,9 3,2 3,0 3,0 3,2 Vir: OECD Economic Outlook (november 2013), IMF World Economic Outlook Update (januar 2014), European Economic Forecast Winter 2014 (februar 2014), Consensus Forecasts (februar 2014). Opomba: np - ni podatka. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se v večini držav evrskega območja februarja nadalje nekoliko znižale predvsem zaradi ugodnih podatkov glede gospodarske rasti v evrskem območju v zadnjem lanskem četrtletju. Ključna obrestna mera ECB je februarja ostala nespremenjena, tudi kratkoročne medbančne obrestne mere so bile podobne kot januarja. ECB je ohranila ključno obrestno mero na ravni 0,25 %. Glede na pričakovano šibko gospodarsko aktivnost in posledično nizko inflacijo se kratkoročno ne pričakuje višanja ključne obrestne mere. Na denarnem trgu je v začetku meseca sicer prišlo 2 Zaradi razdrobljenosti finančnih trgov imajo otežen dostop do financiranja predvsem mala in srednje velika podjetja, ki so bolj odvisna od bančnih posojil. Tabela 2: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t. 2013 II 13 I 14 II 14 II 14/I 14 II 14/II 13 3-mesečni EURIBOR 0,220 0,223 0,292 0,288 -0,4 7,0 3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,292 0,238 0,235 -0,3 -6,0 3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,024 0,023 0,018 -0,5 -0,6 Tečaj povprečje sprememba, v % 2013 II 13 I 14 II 14 II 14/I 14 II 14/II 13 EUR/USD 1,328 1,336 1,361 1,365 0,3 2,2 EUR/CHF 1,231 1,229 1,232 1,223 -0,8 -0,7 EUR/GBP 0,849 0,863 0,827 0,825 -0,2 -4,4 EUR/JPY 129,66 124,40 141,47 139,32 -1,5 12,0 Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR. Tabela 3: Cene nafte in neenergetskih surovin Nafta povprečje sprememba, v % 2013 II 13 I 14 II 14 II 14/I 14 II 14/II 13 Brent USD 108,56 116,05 108,12 108,90 0,7 -6,2 Brent EUR 81,66 86,71 78,76 79,42 0,8 -8,4 Surovine sprememba, v % 2013/2012 I 14/XII 13 I 14/I 13 Neenergetske surovine -1,2 -1,1 -6,3 Hrana 1,1 -1,0 -5,5 Kmetijske surovine 1,4 -0,8 4,3 Kovine -4,2 -1,5 -12,8 Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR. Slika 2: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic Portugalska - Italija Nemčija Irska Slovenija ----Španija ...............Avstrija rs rs m m Vir: Bloomberg. Opomba: Od 1.1.2014 se za spremljanje gibanja donosnosti 10-letnih drž. obveznic na evropskem trgu uporablja nova referenčna drž. obveznica, zato podatki pred in po tem datumu niso primerljivi. Slika 3: EUR Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 1,6 1,4 oc 1,2 o 1,0 0,8 0,6 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 80 60 40 20 do rahlega zvišanja obrestnih mer s krajšo zapadlostjo, ki pa so se ob koncu meseca nekoliko znižale, kar je predvsem posledica gibanja povprečne ravni presežne likvidnosti, ki ostaja nizka. Banke v evrskem območju so do sedaj odplačale 454 mrd EUR od skupno 1.019 mrd EUR likvidnosti, ki so jih pridobile v obeh operacijah LTRO. Slika 4: Dolarske cene neenergetskih surovin 260 240 220 200 g 180 S 160 "S 140 _ 120 100 80 60 - Neenergetske surovine Kmetijske surovine ■ Hrana - Kovine K / A i A ■ríÁ J K Á r J\J> / / ' \v \ COCOO^t^OO^^rNrNmm^ I t I i i i i. i. i t i i 1 Vir: IMF. Gospodarska gibanja v Sloveniji V zadnjem četrtletju lani se je nadaljevala realna rast izvoza blaga (1,2 %, desezonirano).3 Realna rast se je v primerjavi s tretjim četrtletjem (2,1 %) sicer nekoliko upočasnila zaradi nekoliko nižje rasti izvoza v EU, vendar se je izvoz izven EU po dveh četrtletjih padanja povečal. Na podlagi razpoložljivih4 podatkov ocenjujemo, da je do upočasnitve skupne rasti prišlo zaradi nekoliko slabših gibanj izvoza proizvodov, ki so v prvi polovici leta največ prispevali k okrevanju izvoza (medicinski in farmacevtski proizvodi ter nafta in naftni derivati). Nasprotno pa se je v zadnjem četrtletju po naši oceni okrepila rast izvoza strojev in naprav, ki so največja komponenta blagovnega izvoza. Ob rasti v vseh četrtletjih lani se je realni izvoz blaga po stagnaciji v letu 2012 lani povečal za 2,9 %. Slika 5: Izvoz blaga - geografska porazdelitev -Skupaj -EU -Izven EU 125 120 8 115 § 110 "8 105 ™ 100 90 85 80 75 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. V zadnjem četrtletju lani se je realna rast uvoza blaga okrepila (1,7 %, desez.).5 K okrepitvi skupne rasti je na podlagi razpoložljivih6 podatkov prispeval predvsem uvoz proizvodov za vmesno porabo, kar je po naši oceni delno povezano z rastjo proizvodnje predelovalnih dejavnosti, delno pa z večjim uvozom goriv. Ocenjujemo, da se je povečal tudi uvoz proizvodov za investicije, uvoz Tabela 4: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2012 XII 13/ XI 13 XII 13/ XII 12 I-XII 13/ I-XII 12 Izvoz, nominalno1 1,9 -8,6 7,9 2,6 -blago 0,8 -13,1 8,0 2,1 -storitve 6,7 12,1 7,8 5,0 Uvoz, nominalno1 -2,6 -8,6 1,1 -1,1 -blago -3,0 -12,7 1,2 -1,4 -storitve -0,1 19,5 0,3 1,4 Industrijska proizvodnja, realno -1,1 4,92 5,23 -0,73 -v predelovalnih dejavnostih -2,3 3,42 4,83 -1,33 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -16,8 -17,22 4,43 -2,93 Trgovina na drobno - realni prihodek -2,3 0,32 -0,13 -3,23 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -2,8 -1,52 -0,63 -0,33 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. 3 Po statistiki nacionalnih računov. 4 Podrobni podatki po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi do Slika 6: Uvoz blaga po namenu -Uvoz pr. za investicije* -Uvoz pr. za vmesno porabo* 110 - Uvoz pr. za široko porabo* O O O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Podatki za Q4 13 upoštevajopodatke za oktober in november. 5 Po statistiki nacionalnih računov. 6 Podrobni podatki po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi do vključno novembra 2013. vključno novembra 2013. 95 90 80 70 60 50 dnem Okvir 1: Bruto domači proizvod v 4. četrtletju 2013 V zadnjem četrtletju lani se je rast gospodarske aktivnosti občutno okrepila (1,2 %, desez.) in bila prvič po tretjem četrtletju 2011 medletno večja (2,1 %). Po podatkih SURS je bil medletno večji BDP predvsem posledica prekinitve padanja potrošnje gospodinjstev in medletno večjih bruto investicij v osnovna sredstva (5,9 %) prvič v času krize. Večje so bile predvsem investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte, kar je po naši oceni povezano z večjimi javnimi investicijami, sofinanciranimi z EU sredstvi. Ob nadaljevanju okrevanja gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju, predvsem v EU, se je nadaljevala rast izvoza (3,7 %), vendar je bil prispevek salda menjave s tujino k skupni medletni spremembi BDP tokrat negativen (-0,7 o. t.), saj je bila rast uvoza (4,9 %) ob rasti domače potrošnje občutno večja kot v tretjem četrtletju. Medletno padanje državne potrošnje (-1,9 %) se je nadaljevalo, po oceni SURS tokrat predvsem zaradi varčevanja v zdravstvu in socialnem varstvu. Pomembno pa je na spremembo BDP znova vplivala sprememba zalog, in sicer tokrat v pozitivno smer (2,2 o. t.). Po zadnjih podatkih SURS se gospodarska aktivnost v predhodnih treh četrtletjih ni tekoče zniževala, kot je veljalo še ob objavi podatkov za tretje četrtletje, tako da je bil padec BDP lani (-1,1 %) precej manjši kot v predhodnem letu (-2,5 %). Dodana vrednost se je v zadnjem četrtletju povečala za 0,6 % (desez.) in bila prvič po osmih četrtletjih medletno večja (1,4 %). Ob rasti obsega proizvodnje je bila dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih prvič lani medletno večja (2,1 %). Pod vplivom večjih javnih investicij je bila prvič v času krize medletno večja dodana vrednost v gradbeništvu (7,7 %), ki se je po zadnji objavi SURS po desezoniranih podatkih tekoče povečevala že v predhodnih dveh četrtletjih. Z rastjo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu povezujemo tudi okrepitev rasti v tradicionalnih tržnih storitvah (trgovina na debelo, promet), nadaljevala se je relativno visoka medletna rast dodane vrednosti v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, občutno pa se je povečala tudi dodana vrednost v drugih storitvenih dejavnostih (RST). Nasprotno je dodana vrednost ostala medletno manjša v poslovanju z nepremičninami (L), strokovno-znanstvenih dejavnostih (MN), medletni upad v finančno-zavarovalniških dejavnostih (K) pa se je še poglobil. Slika 7: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slika 8: Izdatkovna struktura BDP v Sloveniji * Slovenija ---Italija - Nemčija - Avstrija ■ Francija ■ Hrvaška — \\ jC v l\__„ s \ s _____ 20 15 10 o > 5 ro ± 0 c -5 E ^ -10 (u a. -15 CL -20 -25 MM Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. ^^m Izvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) I Državna potrošnja I Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. 8 O O O O O O Vir: Eurostat, preračuni UMAR. -10 -12 0 a 98 96 34 32 30 88 86 proizvodov za široko porabo pa je kljub nadaljevanju rasti uvoza osebnih avtomobilov ostal na podobni ravni kot v predhodnem četrtletju. Po 5,1-odstotnem padcu v letu 2012 se je uvoz blaga lani povečal za 1,5 % . V zadnjem četrtletju lani se je realni izvoz storitev znova zmanjšal, uvoz pa občutno povečal (desez.).7 Realni padec 7 Po statistiki nacionalnih računov. Vir za podatke po posameznih vrstah storitev je plačilnobilančna statistika. izvoza (-0,7 %) je bil po naši oceni predvsem posledica padca izvoza gradbenih storitev, ki se je v predhodnih četrtletjih povečeval. Skupni padec je ublažila rast izvoza ostalih poslovnih storitev. H krepitvi realne rasti uvoza (2,1 %) je prispevala predvsem rast uvoza gradbenih in ostalih poslovnih storitev. V celem letu 2013 se je realna rast izvoza storitev upočasnila (2,6 %), padec uvoza (-0,4 %) pa je bil precej manjši kot v predhodnem letu. Slika 9: Storitvena menjava - realno -Izvoz -Uvoz a a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. v srednje visoko tehnološko zahtevni proizvodnji vozil in plovil. Skromna aktivnost v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah največ prispeva k večjemu zaostanku Slovenije za ravnmi proizvodnje iz leta 2008 v primerjavi z EU. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je bil v povprečju EU ob koncu leta 2013 za 7,3 % manjši kot leta 2008, zaostanek Slovenije pa je bil enkrat večji (14,0 %). Za ravnmi iz leta 2008 bolj kot v povprečju EU zaostajajo predvsem nekatere nizko tehnološko zahtevne panoge, srednje nizko tehnološko zahtevna gumarska industrija ter tehnološko zahtevnejša proizvodnja vozil in plovil. V primerjavi s Slovenijo je večina novih članic (z izjemo Bolgarije in Hrvaške) že dosegla ali presegla ravni proizvodnje iz leta 2008 oz. je njihov zaostanek manjši kot v EU. Ravni iz leta 2008 sta dosegli tudi Nemčija in Avstrija, preostali pomembnejši trgovinski partnerici, Francija in Italija, pa tako kot Slovenija zaostajata bolj kot celotna EU. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v zadnjem četrtletju lani občutneje povečal in presegel ravni iz enakega obdobja predhodnega leta. Po polletnem zmanjševanju se je obseg proizvodnje v zadnjem tromesečju znova povečal (1,7 % desez.) in bil prvič po dveh letih tudi medletno večji (1,7 % del. dnem prilagojeno). Ob koncu lanskega leta se je povečala predvsem proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah, nekoliko višja je bila tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah. Proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah je ostala na ravni predhodnega četrtletja (desez.). Kljub rasti ob koncu leta je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih tudi v letu 2013 nižja kot leto prej. Za ravnjo predhodnega leta je najbolj zaostala v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah (tekstilna, usnjarska in pohištvena industrija) ter Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog 8 110 105 100 Ji 95 Z 90 I 85 I 80 S 75 70 65 60 - Nizko teh. zalit. panoge ■ Sr. nizko teh. zalit. panoge Sr. vis. in visoko teh. zait. panoge ■ Predelovalne dejavnosti, skupaj Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji in EU-28 v 4. četrtletju 2013 ■ EU-28, desezoniran indeks ■ Slovenija, originalni indeks 110 100 ! 90 S 80 i 70 ! 60 Nizko teh. zahtevne Vir: Eurost; ro — — ■— Srednje nizko teh zahtevne t, SURS, preračuni L Sr. visoko in visoko teh. zaht. MAR. a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR Gradbena aktivnost se je v zadnjem četrtletju 2013 močno okrepila. Vrednost opravljenih gradbenih del se je kljub znatnem decembrskem padcu (-17,2 % desez.) v zadnjem lanskem tromesečju povečala za 12,5 % in bila za 21,6 % višja kot v enakem obdobju leta 2012. Aktivnost se je okrepila v vseh segmentih gradbeništva. Nadalje se je z izgradnjo komunalne infrastrukture, sofinancirane s sredstvi EU, okrepila gradnja inženirskih objektov. Najbolj pa se je povečala v gradnji stanovanj, kjer aktivnost sicer zelo niha. Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila konec lanskega leta za 33,1 % višje kot pred letom. Višja raven pogodb je bila izključno posledica višjih zalog v gradnji inženirskih objektov (za 81,4 %, povezano z izgradnjo komunalne 50 40 infrastrukture). V gradnji stavb, stanovanjskih in nestanovanjskih, je bila zaloga pogodb nižje kot leto pred tem; kar je povezano z omejenim dostopom do virov financiranja oziroma po naši oceni tudi z visokimi ravnmi zalog neprodanih stavb. Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del Gradbeništvo Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Nestanovanjske stavbe a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Z izdajo gradbenih dovoljenj v zadnjem četrtletju 2013 je bila predvidena gradnja 716 stanovanj, kar je 17,4 % manj kot v zadnjem četrtletju 2012. Število stanovanj, predvidenih z izdajo gradbenih dovoljenj, se je od začetka leta 2009 več kot prepolovila. Po rasti od konca leta 2012 se je v drugi polovici lanskega leta znova znižala. V celem letu 2013 se je število stanovanj, predvidenih z izdajo gradbenih dovoljenj, skupaj povečalo za 1,4 %. Prihodek v trgovini se je v zadnjem četrtletju lani povečal (desez.) in bil, razen v trgovini na drobno, višji kot pred letom. Po zmanjšanju prodaje predvsem trajnega in poltrajnega blaga po dvigu stopenj DDV se je prihodek v trgovini na drobno v zadnjem lanskem četrtletju nekoliko povišal, vendar ostal na zelo nizki ravni. Prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je po velikem julijskem zmanjšanju, prav tako povezanim z dvigom stopenj DDV, v naslednjih mesecih krepil in bil ob večji prodaji novih avtomobilov pravnim osebam8 v letu 2013 za 4,6 % višji kot leto prej. Povečal se je tudi prihodek v trgovini na debelo, ki je bil tako ob koncu leta 2013 višji kot pred letom; v povprečju leta 2013 pa podoben kot v letu 2012. Slika 14: Prihodek v trgovinskih panogah - Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real. ■ od tega Motorna goriva, real. - Trgovina na debelo, nom. o 95 ! /i i !-,! ! ,/ y \ , / I/ iv-L. i i V J - j, '1 a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 13: Skupna površina stavb, predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji v zadnjih štirih četrtletjih Nestanovanjske stavbe I Stanovanjske stavbe Znotraj trgovine na drobno je v zadnjem četrtletju lani prodaja v trgovini z neživili ter z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ostala na zelo nizki ravni. Prihodek v trgovini z neživili se je po rasti v drugem četrtletju, ko se je pred dvigom stopenj DDV močno okrepila prodaja trajnega in poltrajnega blaga9, v tretjem zmanjšal in v četrtem ostal najnižji po letu 2008. V letu 2013 se je prihodek od prodaje neživil zmanjšal že peto leto zapored (za 3,4 %), od tega najbolj v trgovini z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami (za 8,2 %, glede na leto 2008je bil nižji za več kot četrtino) in v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom (za 7,5 %, glede na leto 2008 je bil nižji za 40 %). Na najnižji ravni glede na predkrizno obdobje je v zadnjem lanskem četrtletju ostal tudi prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, kjer se je ob slabih razmerah a a Vir: SURS 8 Število prvih registracij novih avtomobilov je bilo v letu 2013 za 4,3 % večje kot leta 2012. Povečala se je prodaja pravnim osebam, prodaja fizičnim osebam pa se je zmanjšala. Na podlagi nekaterih kazalnikov bi lahko ocenili, da se del prodanih avtov izvozi. 9 Trgovina s pohištvom in gradbenim materialom in v prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami 80 60 40 20 0 rs 90 85 S 80 75 70 Okvir 2: Kmetijska proizvodnja v letu 2013 Obseg kmetijske proizvodnje se je po ocenah ekonomskih računov za kmetijstvo' v letu 2013 drugo leto zapored zmanjšal. Kmetijska proizvodnja, ki je bila v obdobju 2007-2011 precej stabilna, se je po okoli 10-odstotnem zmanjšanju v letu 2012 lani zmanjšala še za 4,0 %. V obeh letih je bila predvsem zaradi poletnih kmetijskih suš manjša predvsem pridelava v rastlinskem sektorju. Lani so se zmanjšali pridelki v vseh skupinah rastlin, razen v sadjarstvu in vinogradništvu, pri vseh pa so bili tudi manjši kot v povprečju zadnjih desetih let. V živinoreji je trend zmanjševanja prisoten že dalj časa, bolj v reji mesa in manj v prireji proizvodov. Pod vplivom višjih kmetijskih cen se je skupna vrednost kmetijske proizvodnje lani nominalno zvišala za okoli 2 %, dodana vrednost kmetijske dejavnosti pa se je zaradi višje vmesne porabe nominalno zvišala nekoliko manj, za okoli 1 %. Slika '5: Obseg kmetijske proizvodnje ---Rastlinska pridelava 130 125 120 o 115 o o 110 o o rN J2 105 (U ~u - 100 95 90 85 - Kmetijska proizv. skupaj - Živinoreja \ N \ ¡A ; v » v •Vi .......Iv \ 1 \ J v s* s o r- rN m 8 8 8 8 Slika '6: Struktura in rast kmetijske proizvodnje ■ Proizvodnja 2013 (leva os)) X 2013 / 2012 (desna os) ♦ 2013 / povpr. 2003 -2012 (desna os) 700 600 500 400 (T _J o 300 F > 200 100 X _ X X ♦ x X ♦ * X ♦ ♦ t I ♦ x X * ♦ _ ■ ■ ™ — 1 S 1 n 1 I Vir: SURS, preračuni UMAR £ ! - # g * i I | 1 * > 'N j I1 I J Vir: SURS, preračuni UMAR. 120 100 80 „ 60 ! K 40 * K IS t Š D 1 Vir: SURS, Realni dohodek iz kmetijstva, druga ocena za leto 2013. 140 20 0 0 80 Slika '7: Prihodek v trgovini z neživili -Trgovina z zdravili, kozmetiko -Trgovina s tekstilom, oblačili, obutvijo -----Trgovina s pohištvom, gradb. materialom -----Trgovina z račun., telek. napravami, knjigami in športno opremo a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. na trgu dela in negotovosti nadaljevala previdnost potrošnikov pri nakupih, spreminjanje nakupovalnih navad10 in selitev v diskontne trgovine. Povečal pa se je prihodek v trgovini z motornimi gorivi, na kar je po naši oceni vplivalo večje trgovanje z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih gospodarske družbe, registrirane v tej dejavnosti, prodajajo11, saj je količina prodanih motornih goriv zaostajala za ravnjo iz leta 2012. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)u se je v zadnjem četrtletju 2013 zmanjšal (desez.) in bil v celem letu malenkost nižji kot leto prej. Med glavnimi storitvami se je v zadnjem četrtletju najbolj zmanjšal prihodek v drugih poslovnih storitvah, vendar je ostal medletno višji predvsem zaradi rasti v zaposlovalnih storitvah. Kljub nadaljnjemu znižanju v zadnjem četrtletju je bil 10 Zamenjava obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi trgovskimi znamkami, nakupi izdelkov predvsem v akcijah in promocijah in to v več trgovinah. 11 Npr. električna energija, zemeljski plin, trgovsko blago in nekatere storitve. 12 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. 90 80 70 60 tudi prihodek informacijsko-komunikacijskih storitev medletno nekoliko višji. Prihodek se je povečeval v telekomunikacijskih storitvah, medtem ko se je pri računalniškem programiranju zniževal. Kljub majhnemu medčetrtletnemu znižanju je bil medletno višji tudi prihodek prometnih storitev predvsem zaradi rasti kopenskega prometa13, zlasti železniškega. V zadnjem četrtletju lani se je najbolj okrepil prihodek v strokovno-tehničnih storitvah, predvsem z rastjo prihodka projektantskih storitev, ki je povezana z oživljanjem gradbeništva14. Zaradi velikega znižanja prihodka računovodskih storitev pa je ostal medletno nižji. Gostinski prihodek se je v lanskem zadnjem četrtletju še povečal in bil medletno precej višji. V letu 2013 se je glede na leto 2012 najboljzmanjšal prihodek v strokovno-tehničnih storitvah in gostinstvu, najbolj pa se je povečal pri drugih poslovnih storitvah. V primerjavi z letom 2008 je bil prihodek višji le v prometu, najbolj pa je še vedno zaostajal v strokovno-tehničnih storitvah. Slika 18: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) Skupaj -Promet in skladiščenje (H) Komunikacijske (J) -----Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) -----Gostinstvo (I) a a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Razpoloženje v gospodarstvu in med potrošniki, ki se je od sredine lanskega leta izboljševalo, je februarja ostalo nespremenjeno. Zaupanje se je nekoliko izboljšalo le v predelovalnih dejavnostih, poslabšalo pa se je v trgovini na drobno. V ostalih dejavnostih (gradbeništvu in storitvenih dejavnostih) in med potrošniki je zaupanje ostalo na podobni ravni kot januarja, ko se je v vseh precej izboljšalo. 13 V Q3 2013 je bil obseg prevozov v cestnem in železniškem blagovnem prometu medletno višji za 3,9 % oz. 13,4 %. 14 Vrednost opravljenih gradbenih del se je v Q4 2013 medčetrtletno povečala za 12,5 %. Slika 19: Poslovne tendence Gospodarska klima -Predelovalne dej. Trg. na drobno -Storitvene dej. Gradbeništvo -----Potrošniki Vir: SURS, preračuni UMAR. Trg dela Število delovno aktivnih15 od spomladi lanskega leta ostaja razmeroma nespremenjeno kljub rahlemu decembrskemu padcu. Zmanjševanje njihovega števila, ki je trajalo vse od konca leta 2008, se je aprila ustavilo in se do konca leta ni bistveno spremenilo. V tem obdobju se je njihovo število sicer začelo znova povečevati v gradbeništvu (do novembra), povečalo, vendar manj, se je tudi v tržnih ter javnih storitvah. V predelovalnih Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2012 XII 13/ XI 13 XII 13/ XII 12 I-XII 13/ I-XII 12 Aktivno prebivalstvo -1,5 -0,2 0,5 -0,7 Formalno delovno aktivni -1,7 -0,1' -0,2 -2,0 Zaposlene osebe -1,6 -1,0 -0,8 -2,6 Registrirani brezposelni -0,5 0,6] 5,0 8,8 Povprečna nominalna bruto plača 0,1 0,0] 0,7 -0,2 -zasebni sektor 0,5 0,r 1,9 0,6 -javni sektor -0,9 0,5] -1,0 -1,3 -v tem sektor država -2,2 0,r -1,4 -2,5 2012 XII 12 XI 13 XII 13 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,0 12,8 13,2 13,4 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.525,47 1.534,54 1.617,19 1.544,85 -zasebni sektor (v EUR) 1.395,84 1.398,56 1.533,94 1.425,54 -javni sektor (v EUR) 1.762,88 1.782,87 1.771,14 1.764,57 -v tem sektor država (v EUR) 1.761,15 1.748,82 1.720,04 1.724,50 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. 15 Po SRDAP; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Tabela 6: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2012 XII 12 XI 13 XII 13 2012/ 2011 XII 13/ XI 13 XII 13/ XII 12 I-XII 13/ I-XII 12 Predelovalne dejavnosti 182,9 178,4 178,3 177,0 -1.919 -1.337 -1.389 -5.235 Gradbeništvo 59,8 53,5 55,8 52,0 -8.047 -3.718 -1.458 -5.541 Tržne storitve 338,4 333,4 334,5 333,5 -3.805 -1.008 32 -5.260 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 107,8 106,4 104,1 103,8 -1.848 -299 -2.609 -3.656 Javne storitve 171,6 170,2 170,8 170,2 1.438 -607 -41 -1.489 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 50,7 49,6 49,0 48,9 -650 -160 -756 -1.559 Izobraževanje 65,5 65,3 65,8 65,6 778 -197 370 -71 Zdravstvo in socialno varstvo 55,4 55,3 55,9 55,7 1.311 -250 345 141 Drugo 57,3 57,4 58,9 58,6 -1.632 -239 1.231 1.121 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 20: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Slika21: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Q4 2012 I Q1 2013 ■ Q2 2013 ■ Q3 2013 ■ Q4 2013 0,5 0,0 # -0,5 £ -1,0 ro C ro ■E-1,5 O N U £-2,0 "D |-2,5 ^ -3,0 -3,5 -4,0 -4,5 dejavnostih pa se je zmanjševanje nadaljevalo. Decembra se je število delovno aktivnih nekoliko zmanjšalo (-0,1 %, desez.). Padec je bil večji, kot je sezonsko običajno, predvsem v gradbeništvu (po naši oceni zaradi velikega izteka pogodb za določen čas). V povprečju lanskega leta je bilo število delovno aktivnih za 2,0 % manjše kot leta 2012, padec pa je bil največji v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih. Zaradi višjega povprečnega števila registriranih brezposelnih se je lani povišala tudi stopnja registrirane brezposelnosti (za 1,1 o. t. na 13,1 %), ki je bila najvišja po letu 1999. Število registriranih brezposelnih oseb se je v začetku leta nadalje povečalo. Po močni januarski rasti (0,6 % desez.) se je njihovo število februarja še povečalo (0,5 % desez.). Konec februarja je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 129.764 oseb, kar je 5.698 oseb (4,6 %) več Tabela 7: Tokovi v brezposelnost in iz brezposelnosti Predelovalne Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve dejavn°sti Vir: SURS, preračuni UMAR. I-XII 12 I-XII 13 II 13 II 14 PRILIV 106.858 108.344 7.404 7.973 Iskalci prve zaposlitve 16.272 19.071 1.096 1.378 Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili delo) 90.330 88.710 6.294 6.581 Stečaj podjetja 4.609 3.732 163 298 Poslovni razlog oz. prisilna poravnava 20.130 17.896 1.361 1.433 Prenehanje pogodbe za določen čas 50.911 54.004 3.736 3.810 Ostalo 14.680 13.078 1.034 1.040 Ostalo (prehodi med evidencami) 256 563 14 14 ODLIV 101.551 102.390 7.596 8.052 Brezposelni dobili delo 58.324 65.054 4.807 5.977 Javna dela 3.724 5.423 691 1.418 Samozaposlitev 4.195 5.789 286 254 Prehod v neaktivnost 15.015 13.295 813 810 Upokojitev 10.523 8.511 531 483 Kršitev obveznosti 19.495 14.772 1.261 656 Ostalo (prijava v druge evidence, ostalo) 8.717 9.269 715 609 220 200 180 160 - 140 120 100 80 60 40 kot februarja lani in po originalnih podatkih podobno število kot januarja (79 oseb manj). K rasti števila registriranih brezposelnih oseb je podobno kot januarja prispeval velik priliv zaradi izteka pogodb za določen čas in iskalcev prve zaposlitve. Odliv je bil nekoliko večji kot je za ta mesec običajno, predvsem zaradi več vključitev v javna dela. Gibanje plač so obkoncu leta2013 kotobičajnozaznamovala izredna izplačila, ki pa jih je bilo najmanj v zadnjih devetih letih. Kljub temu se je povprečna bruto plača na zaposlenega Slika 22: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Skupaj -----Zasebni sektor -Javni sektor --- -vtem sektor država --------- -vtem javne družbe o 1.900 Cd 1.200 co C. O r- rs m o o ^ ^ ^ ^ a a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. v zadnjem četrtletju lani nadalje zvišala (0,3 % desez.) zaradi rasti v zasebnem sektorju,16 ki se je lani postopoma krepila in bila v zadnjem četrtletju najvišja (0,5 %). V državnem sektorju je bruto plača, prvič od sredine leta 2011, ko se je ves čas zniževala, ostala enaka kot četrtletje prej. Ob tem se je v celotnem javnem sektorju znižala (-0,3 %) zaradi občutnega znižanja v javnih družbah17 (-4,5 %), ki so tretje leto zapored izplačale bistveno manj trinajstih plač in božičnic kot v letu prej.18 S plačami za lanska zadnja dva meseca je bilo skupaj izplačanih 79,9 mio EUR izrednih izplačil (leto prej 85,3 mio EUR, leta 2007, ko jih je bilo največ, pa 156,4 mio EUR). V zasebnih družbah, kjer se izplača glavnina izrednih izplačil, so bila medletno višja za 1,5 %. Decembra je bilo izplačanih 17 mio EUR izrednih izplačil, kar je več kot petino manj kot decembra 2012, v primerjavi z novembrom pa je izredna izplačila, katerih povprečni znesek je bil več kot prepolovljen, prejelo bistveno manj zaposlenih (8,8 %, novembra 14,1 %). Leta 2013 je bruto plača na zaposlenega ostala drugo leto zapored nominalno skoraj nespremenjena. Rast v zasebnem sektorju (0,6 %) je bila podobna kot leto prej (0,5 %)19 in je izhajala le iz rasti osnovne plače. Nadurna, izredna in zaostala izplačila niso prispevala k rasti. Bruto plača v javnem sektorju je bila lani za 1,3 % nižja kot leta 2012, na kar je odločilno vplivalo nadaljnje znižanje povprečne plače v sektorju država (-2,5 %). Po njenem 2,2-odstotnem znižanju v letu 2012,20 je bilo lansko znižanje posledica celoletne veljave ZUJF in nadaljnjega znižanja plač javnim uslužbencem.21 Poleg znižanja plač v državnem sektorju, ki predstavlja glavnino javnega sektorja, se je lani še nekoliko umirila tudi rast plač v Tabela 8: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2012 XII 2013 2012/ 2011 XII 13/ XI 13 XII 13/ XII 12 I-XII 13/ I-XII 12 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.463,64 1.499,86 0,8 -6,1 1,5 0,7 Industrija (B-E) 1.444,29 1.500,76 2,5 -9,9 3,1 2,6 - v tem predelovalne dejavnosti 1.397,25 1.449,05 2,5 -10,6 3,9 2,8 Gradbeništvo 1.205,65 1.183,75 -2,5 -1,6 -0,5 -1,4 Tradicionalne storitve (G-I) 1.354,04 1.386,61 0,3 -5,2 2,0 0,1 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.713,36 1.731,95 -0,3 -2,6 -1,0 -1,3 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.710,91 1.678,56 -2,2 0,1 -1,5 -2,3 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.752,03 1.724,03 -1,8 -0,4 -1,5 -1,4 - Izobraževanje 1.676,80 1.623,87 -3,3 0,0 -1,1 -3,3 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.712,37 1.703,20 -1,3 0,8 -1,8 -2,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. 16 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme: Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 17 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. 18 Medletno znižanje izrednih izplačil izplačanih s plačo za november in december, kamor sodijo predvsem trinajste plače in božičnice, je bilo lani 43,1-odstotno. 19 V zasebnih nefinančnih družbah se je nekoliko zvišala (0,8 %; 2012: 0,6 %), v finančnih družbah pa nadalje znižala (-1,2 %, 2012: -0,1 %). Nižja je bila tudi v večini dejavnosti (ob gradbeništvu zlasti v storitvenih), medtem ko se je njena rast v industriji lani celo nekoliko pospešila (2,6 %, 2012: 2,5 %). 20 Z uveljavitvijo ZUJF so se plače znižale vsem javnim uslužbencem za 8 %, obenem pa sta se jim izplačali zadnji dve četrtini odprave plačnih nesorazmerij. 21 Osnovne plače so se junija 2013 vsem znižale (delno linearno, delno progresivno, v povprečju za okoli 1,3 %), ob tem je bil ukinjen tudi povečan dodatek za delovno dobo žensk nad 25 leti delovne dobe, prepolovljen dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat ter znižano bolniško nadomestilo. Slika 23: Rast bruto plače na zaposlenega 2,5 2,0 1,5 5 1,0 ro I 0,5 ro C E 0,0 o J -0,5 ,5 -1,0 ? -1,5 o CL -2,0 -2,5 2012 I 2013 Povprečje 2012 - Povprečje 2013 Zasebni sektor Javni sektor -vtem sektor -vtem javne država družbe Vir: SURS, preračuni UMAR. javnih družbah (1,7 %, 2012: 2,0 %). Bistveno manjša izredna izplačila plač v teh družbah ob koncu leta v primerjavi s predhodnim letom so nekoliko upočasnila rast plač, ki pa je kljub temu ostala nadpovprečno visoka.22 Cene Medletna inflacija se je februarja občutneje znižala (za 0,7o. t. na 0,1 %). V primerjavi s preteklim mesecem se je medletna rast znižala, k padcu pa so poleg enkratnega Slika 24: Medletna inflacija v državah evrskega območja v letu 2012 in 2013 (HICP) Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: Eurostat. dejavnika23 (-0,4 o. t.) prispevale tudi nižje cene tekočih goriv in ostalega blaga. K sicer zelo skromni medletni rasti so največ prispevale višje cene storitev (okoli 0,5 o. t.). Te so zaznamovale rast tudi v evrskem območju, kjer se je po prvih podatkih Eurostata medletna inflacija ohranila na ravni preteklega meseca (0,8 %). Na gibanje cen v januarju24 so po podrobnih podatkih SURS vplivali predvsem sezonski dejavniki, medletno inflacijo pa so zaznamovale predvsem cene storitev. Deflacija v januarju (-0,6 %) je bila tako kot v preteklih letih predvsem posledica sezonskih gibanj. Nižje cene obleke in obutve so mesečno rast znižale (-1,1 o. t.), višje cene sadja in zelenjave pa zvišale (0,2 o. t.). Poleg sezonskih dejavnikov je k mesečni rasti cen prispevala tudi vrnitev premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na raven pred decembrom (0,4 o. t.)25. Medletna rast cen je bila v januarju (0,8 %) predvsem posledica višjih cen storitev, katerih prispevek se je zaradi višjih cen komunalnih26 in drugih storitev v primerjavi z decembrom povečal (na 0,6 o. t.). K medletni inflaciji so prispevale tudi višje cene hrane (0,3 o. t.) in energentov (0,2 o. t.). Višje cene energentov (1,1 %) so bile posledica višjih cen električne energije (0,4 o. t.). Cene goriv za prevoz in ogrevanje so bile januarja ob nespremenjenih trošarinah in medletno nižjih cenah nafte na svetovnih trgih v EUR (-6,5 %) nižje (prispevek -0,2 o. t.). V primerjavi z enakim obdobjem lani so bile nižje tudi cene trajnega in poltrajnega blaga (za 1,9 %; prispevek -0,4 o. t.). Slika25: Struktura medletne inflacije 8 7 6 ° 5 J 4 C "o 3 E I 2 Ol d. 1 CL 0 Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana Vir: SURS, preračuni UMAR. 22 V nefinančnih javnih družbah 1,4 % (2012: 1,9 %), v finančnih 1,2 % (2012: 1,5 %). 23 Februarja lani je prišlo do dviga prispevka OVE, kar je zvišalo medletno rast za 0,4 o. t. 24 Podrobni podatki o februarski inflaciji bodo objavljeni kasneje in jih bomo v EO komentirali prihodnji mesec. 25 Zavarovalnice, ki so v letu 2013 beležile nižje odhodke za zdravstvene storitve od načrtovanih, so del preplačane premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje decembra vrnile zavarovancem, kar se je odrazilo v nižji mesečni premiji za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. 26 S sprejetjem nove Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja se cene komunalnih storitev od januarja lani lahko oblikujejo prosto. 8 4 -1 v 3 -2 2 Tabela 9: Razčlenitev HICP na podskupine - januar 2014 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP -0,6 100,0 -0,6 -1,1 100,0 -1,1 Blago -1,3 64,8 -0,8 -1,7 57,2 -1,0 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 0,3 16,1 0,0 0,3 12,3 0,0 Nepredelana hrana 3,5 7,5 0,3 0,6 7,5 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago -4,0 26,4 -1,1 -3,9 26,7 -1,0 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -0,2 8,7 0,0 -0,3 8,4 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine -10,8 9,2 -1,0 -9,9 10,2 -1,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine -0,4 8,5 0,0 0,1 8,1 0,0 Energija -0,7 14,7 -0,1 0,0 10,8 0,0 Električna energija -2,3 2,8 -0,1 1,3 2,7 0,0 Plin 0,5 1,1 0,0 0,2 1,8 0,0 Tekoča goriva 0,5 1,3 0,0 -1,4 0,9 0,0 Trda goriva -2,3 1,0 0,0 0,0 0,1 0,0 Daljinska energija -0,3 0,8 0,0 0,0 0,6 0,0 Goriva in maziva -0,3 7,6 0,0 -0,6 4,8 0,0 Storitve 0,7 35,2 0,2 -0,4 42,8 -0,2 Storitve - stanovanje 0,2 3,2 0,0 0,4 10,5 0,0 Storitve - transport 0,3 6,2 0,0 -0,3 7,3 0,0 Storitve - komunikacije 0,2 3,6 0,0 -0,3 3,1 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,1 14,3 0,0 -1,5 14,7 -0,2 Storitve - ostale storitve 2,5 8,0 0,2 0,7 7,2 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane -1,0 77,8 -0,8 -1,4 81,7 -1,1 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-2,3 %), ki so poleg nižjih cen v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav zaznamovale tudi padec na tujih trgih (-0,6 %). Decembra se je nadaljevalo medletno slabšanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva, ki je bilo v celem letu 2013 med nižjimi v evrskem območju. Realni efektivni tečaj, merjen z relativnim HICP27, je bil zaradi okrepitve evra do valut znotraj in zunaj EU28 medletno znova višji (za 1,3 %), vendar četrti mesec zapored za manj kot v večini preostalih članic evrskega območja. Zaradi strukture naše zunanje menjave je bila okrepitev nominalnega efektivnega tečaja v evrskem območju med nižjimi29. Poleg tega so decembra padle tudi relativne cene, ki so se od septembra lani sicer ohranjale na ravni iz leta 2012. Posledično je bilo tudi v celem letu 2013 poslabšanje cenovne konkurenčnosti našega gospodarstva med nižjimi v evrskem območju (v povprečju leta za 1,3 %, 9. do 11. mesto). 27 Slovenskimi v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 28 Še posebej do JPY, v manjši meri pa tudi do CZK, HUF, GBP in USD. 29 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjemje nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno. Januarja so bile cene industrijskih proizvodov na domačem in tujih trgih znova medletno nižje. Padec na domačem trgu (-0,3 %) so znova zaznamovale nižje cene Slika 26: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in kovinskih izd.,przstrojev in naprav (domači) ----Przživil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) 20 16 12 äR 8 ro 4 fO C 0 "O «u S-4 -8 -12 -16 \ \ \ .....v.... y ij — j _ _ \ \\ \v \ J H \ -—i 1 i "■ rs CN m ro .i ^ .i ^ .i ^ .i ^ .i ^ .i ^ .i Vir: SURS Slika27: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP -REER HICP -NEER -----HICP 5 4 3 # 2 1' -1 -2 -3 -4 1 s 1 t .i i .i i. .i i .i i. i VIR: ECB; preračuni UMAR. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je bil v letu 2013 največji doslej.30 Tekoči račun plačilne bilance se je v prvih treh letih gospodarske in finančne krize ohranjal blizu ravnovesja, od leta 2012 pa beleži presežek, ki se je v letu 2013 še povečal in dosegel 2.279,0 mio EUR (6,5 % ocenjenega BDP). Povečanje presežka je bilo lani večinoma posledica višjega presežka v blagovni menjavi, h kateremu je poleg krepitve realne rasti izvoza prispeval tudi skromen uvoz zaradi nizke domače potrošnje, izboljšali pa so se tudi pogoji menjave. Višja sta bila tudi presežka v storitveni menjavi in nekoliko v bilanci tekočih transferov. K višjemu presežku je prispeval tudi nižji primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov. Saldo menjave s tujino je tretje leto zapored beležil presežek. Blagovna bilanca je bila v zadnjem četrtletju lani znova v presežku, h kateremu so na medletni ravni prispevali zunanjetrgovinski cenovni dejavniki. Ob znižanju izvoznih cen proizvodov so uvoze cene padale še hitreje, zato so se pogoji menjave medletno izboljšali po triletnem poslabševanju (v obdobju 2010-2012). V letu 2013 je blagovni presežek dosegel 653,0 mio EUR (leto prej primanjkljaj 109,7 mio EUR). Kljub medletnim padcem v drugi polovici leta je bil presežek v storitveni bilanci višji kot v predhodnem letu. Več kot polovico je k temu prispeval višji presežek v menjavi storitev, ki so v veliki meri povezane s trgovino.31 Ob šibki rasti prihodkov od tujega turizma in nadaljnjem upadu trošenja domačega prebivalstva v tujini je bil višji tudi neto priliv od potovanj. Na medletno višji presežek v menjavi transporta pa je vplival predvsem višji presežek v menjavi železniškega in ostalega transporta32. V letu 2013 je presežek v menjavi storitev znašal 2.012,5 mio EUR (leto prej 1.803,3 mio EUR). Slika 28: Razčlenitev sprememb nominalnega salda blagovne menjave ^^M Učinek pogojev menjave ^^M Količinski učinek ^^m Drugo -Spremembe nominalnega salda blagovne menjave a a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov se je lani kljub višjim neto plačilom obresti znižal, kar je posledica manjšega neto odliva dohodkov od kapitala ob sicer večjem neto prilivu dohodkov od dela. K znižanju primanjkljaja dohodkov od kapitala je največ prispeval manjši primanjkljaj dohodkov od lastniškega kapitala neposrednih naložb, kjer imajo pomemben vpliv ocene Slika29: Saldo obresti po sektorjih I Banka Slovenije l Zasebni sektor Državni sektor ■ Skupaj .2-100 E 30 Podatki v EUR so razpoložljivi od leta 1996. 31 Vsa plačila v okviru poslov posredovanja, zastopniška in posredniška a a a Vir: BS, preračuni UMAR. provizija ter drugi stroški. 32 Transport nafte in plina po cevovodu, špediterske storitve, cestnine, tranzitne takse in takse preletov. 0 50 0 -150 reinvestiranih dobičkov.33 Poleg tega so bili nekoliko višji še neto dohodki od lastniških vrednostnih papirjev, kar je večinoma povezano z manjšimi izplačili dividend tujim portfeljskim vlagateljem. V letu 2013 so skupna neto plačila obresti znašala 484,3 mio EUR oz. 34,1 mio več kot leto prej. Neto plačila obresti se povečujejo zaradi zadolževanja državnega sektorja po višjih obrestnih merah, čeprav se zasebni sektor (večinoma domače poslovne banke) nadalje razdolžuje v tujini.34 Presežek tekočih transferov je bil lani na podobni ravni kot leta 2012. Predvsem zaradi večjega črpanja evropskih sredstev decembra se je presežek v zadnjem četrtletju lani opazneje povečal. Podobno kot v obdobju 2010-2012 je Slovenija največ evropskih sredstev prejela decembra. Presežek v bilanci tekočih transferov je v celem letu 2013 znašal 21,4 mio EUR oz. 3,5 mio EUR več kot leto prej. Poleg dinamike črpanja med letom je na skromno povečanje presežka vplival tudi vedno večji delež investicijskih podpor, ki so metodološko vključene v kapitalsko finančni račun v okviru kapitalskih transferov državnega sektorja. Finančne transakcije s tujino35 so bile v letu 2013 neto odlivne in še naprej odražajo omejen dostop na mednarodne finančne trge. Visok neto odliv v letu 2013 (2.924,5 mio EUR) je bil posledica odplačevanja obveznosti zasebnega sektorja in zniževanja obveznosti BS v okviru Evrosistema. Izdaje dolgoročnih obveznic pa so lani močno povečale neto priliv kapitala državnega sektorja. Neposredne naložbe so bile v letu 2013 neto odlivne (544,9 mio EUR), v strukturi izhodnih in vhodnih naložb pa so se povečali tokovi lastniškega kapitala. Slovenska podjetja so lani povečala neposredne naložbe v tujini, pri čemer so odlivi lastniškega kapitala presegli negativno ocenjene reinvestirane dobičke in neto dolžniško financiranje. Večino prikazanega odliva pri vhodnih naložbah je sicer predstavljala prekvalifikacija znotrajpodjetniškega posojila v posojilo ostalih sektorjev, priliv lastniškega kapitala pa se je povečal. Naložbe v vrednostne papirje so bile v letu 2013 neto prilivne (3.945,7 mio EUR). Večino transakcijz vrednostnimi papirji sta predstavljali izdani obveznici države. Maja je država na ameriškem trgu prodala 5-in 10-letni obveznici v skupni vrednosti 3,5 mrd USD (2,7 mrd EUR), s 4,75 in 5,85-odstotno obrestno mero, novembra pa na evrskem trgu še 3-letno obveznico v višini 1,5 mrd EUR in s 4,7-odstotno obrestno mero. V zasebnem sektorju so podjetja lani povečala naložbe v vrednostne papirje, poslovne banke pa znova odplačale del obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Zaradi zavarovanja valutnega tveganja, povezanega s prodajo dolarskih državnih obveznic, so se povečale terjatve na 33 Ocene reinvestiranih dobičkov za leto 2013 so negativne (tako kot v letu 2012), dejanski podatki bodo vključeni v avgustovski objavi, ko bodo upoštevani podatki zaključnih računov gospodarskih družb. 34 Od poglobitve finančne krize, septembra 2008, pa do konca leta 2013 so domače poslovne banke odplačale 11,0 mrd EUR bruto zunanjega dolga. 35 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. segmentu finančnih derivativov, ki so bili v letu 2013 tako neto odlivni v višini 450,3 mio EUR. Ostale naložbe so od začetka krize neto odlivne, kar je večinoma posledica odplačevanja obveznosti domačih poslovnih bank v tujino in odliva gotovine rezidentov in nerezidentov v tujino, lani pa tudi znižanja obveznosti v okviru Evrosistema. V letu 2013 je neto odliv ostalih Slika 30: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih ^^M Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje ^^M Finančni derivativi ^^M Ostale naložbe t -Neto finančni tok 2500 -3.000 co C^ o rs m o o ^ ^ ^ ^ a a a a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 10: Plačilna bilanca I-XII 13, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-XII 12 Tekoče transakcije 29.809,6 27.530,6 2.279,0 1.159,3 -Blagovna menjava (FOB) 22.079,5 21.426,4 653,0 -109,7 -Storitve 5.423,1 3.410,6 2.012,5 1.803,3 -Dohodki od dela in kapitala 858,4 1.266,4 -408,0 -552,1 -Tekoči transferi 1.448,6 1.427,2 21,4 17,9 Kapitalski in finančni račun 3.784,9 -6.751,6 -2.966,7 -1.206,2 -Kapitalski račun 363,3 -400,1 -36,8 -91,9 -Kapitalski transferi 333,6 -360,0 -26,4 -88,0 -Patenti, licence 29,7 -40,1 -10,4 -3,9 -Finančni račun 3.421,6 -6.351,4 -2.929,9 -1.114,3 -Neposredne naložbe -491,3 -53,6 -544,9 165,8 -Naložbe v vrednostne papirje 3.473,7 472,0 3.945,7 -217,8 -Finančni derivativi -55,9 -394,3 -450,3 -203,2 -Ostale naložbe 495,1 -6.370,1 -5.875,0 -890,2 -Terjatve 0,0 -1.929,2 -1.929,2 -1.474,3 -Obveznosti 495,1 -4.441,0 -3.945,9 584,1 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -5,3 -5,3 31,2 Statistična napaka 687,7 0,0 687,7 46,8 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. naložb znašal 5.875,0 mio EUR. Pri terjatvah so se najbolj povečale gotovina in vloge, pri čemer so banke, podjetja in prebivalstvo povečali imetja na računih v tujini. Tudi lani je Slovenija s posojili financirala države v okviru pomoči evrskemu območju. Višji so bili tudi kratkoročni komercialni krediti, kar povezujemo s krepitvijo izvoza blaga in storitev. Pri obveznostih je bil neto odliv večinoma posledica znižanja obveznosti BS v okviru Evrosistema.36 Lani so se domače banke v tujini nadalje razdolževale, nerezidenti pa umikali vloge iz domačih bank. Finančni trgi Zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je januarja močno umirilo, na 27,6 mio EUR. Močno umirjeno znižanje je bilo predvsem posledica razmeroma visoke rasti obsega kreditov NFI, kreditiranje podjetij in gospodinjstev pa se je znova skrčilo. Banke so se še naprej razdolževale v tujini, januarja pa se je povečal tako obseg vlog gospodinjstev kot države. Obseg slabih terjatev v bankah se je sicer nekoliko znižal, vendar je bilo znižanje kljub prenosu terjatev na DUTB precej skromno, kar je po naši oceni posledica zniževanja bonitete nekaterih terjatev, ki so bile prej uvrščene v bonitetni razred B. Znižanje obsega kreditov gospodinjstvom je januarja znašalo okoli 40 mio EUR, kar je le polovica znižanja iz Tabela '1: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 13 31.I 14 31. I 14/31. XII 13 31. I 14/31. I 13 31. I 13/31. I 12 Krediti skupaj 26.176,0 26.148,4 -0,1 -16,5 -4,5 Krediti podjetjem in DFO 15.594,8 15.602,8 0,1 -23,4 -8,0 Krediti državi 1.664,0 1.666,5 0,1 -4,4 43,0 Krediti gospodinjstvom 8.917,3 8.879,1 -0,4 -3,4 -2,4 Potrošniški 2.213,4 2.204,8 -0,4 -10,3 -8,9 Stanovanjski 5.306,5 5.298,1 -0,2 1,3 1,0 Ostalo 1.397,3 1.376,2 -1,5 -8,5 -2,9 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.588,1 14.736,8 1,0 -2,8 -0,2 Čez noč 6.446,6 6.475,2 0,4 0,3 -2,2 Kratkoročno vezane 3.681,9 3.692,1 0,3 -9,4 0,5 Dolgoročno vezane 4.456,1 4.565,7 2,5 -1,2 2,1 Vloge na odpoklic 3,5 3,8 7,7 -41,2 -14,5 Vzajemni skladi 1.854,6 1.824,0 -1,7 -1,2 -1,5 Bančne vloge države skupaj 1.284,1 1.472,4 14,7 -41,1 -10,8 Čez noč 22,9 186,8 716,1 -27,2 77,5 Kratkoročno vezane 512,8 523,8 2,1 -23,3 6,3 Dolgoročno vezane 738,5 745,3 0,9 -52,2 -22,6 Vloge na odpoklic 9,8 16,5 67,7 2.616,9 -65,0 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. 36 Potem ko so se v letu 2012 obveznosti do Evrosistema precej povečale večinoma zaradi operacij dolgoročnega refinanciranja, so se v letu 2013 znižale. Pri tem so se ob izdaji vrednostnih papirjev države v plačilni bilanci povečale obveznosti države iz vrednostnih papirjev in zmanjšale obveznosti v okviru Evrosistema (TARGET). lanskega decembra. Zmanjšal se je obseg vseh vrst kreditov. Znova je več kot polovico znižanja prispevalo odplačevanje kreditov za ostale namene, medtem ko se je obseg stanovanjskih in potrošniških kreditov znižal v podobni meri (8,5 mio EUR). Medletna stopnja znižanja kreditov gospodinjstvom je ostala okoli 3,5 %. Slika 3': Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi I Gospodinjstva Podjetja in NFI I Država - Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je januarja prvič v zadnjih dveh letih zvišal. Zvišanje (8 mio EUR) je bilo posledica precej večjega obsega kreditov NFI, obseg kreditov podjetjem pa se je nadalje znižal (183,8 mio EUR), kar je bilo predvsem posledica odplačevanja kreditov za poslovno dejavnost. Decembra lani so podjetja in NFI znova neto odplačevala kredite, najete v tujini. Neto odplačila so znašala približno 55 mio EUR in so bila med višjimi v letu 2013. Razdolževanje je bilo posledica neto odplačil dolgoročnih kreditov (68,1 mio EUR), ki so običajno v zadnjem mesecu leta nekoliko višja, podjetja pa jih ne nadomestijo v celoti z novim zadolževanjem. Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini je v letu 2013 znašalo 1,1 mrd EUR, kar je daleč najvišja vrednost doslej (leta 2006 je znašalo približno 740 mio EUR). Tako visoko zadolževanje je posledica dveh enkratnih dogodkov37 in ne splošnega izboljšanja dostopa slovenskih podjetijdo tujih finančnih virov. Brez njunega upoštevanja bi se podjetja in NFI po naši oceni v tujini neto razdolžila za približno 40 mio EUR (manj kot enoodstotno znižanje), kar je ob upoštevanju neugodnih razmer na tujih kreditnih trgih razmeroma skromno znižanje. To je po naši oceni tudi posledica tega, da se kreditno sposobna podjetja v večji meri odločajo za zadolževanje v tujini, kjer so obrestne mere za kredite podjetjem še vedno za več kot 200 b. t. nižje od domačih. Slika 32: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami Kratkoročni krediti (leva os) Dolgoročni krediti (leva os) - Razlika med domačimi n tujimi obrestnimi merami (desna os) 550 500 400 E 100 -200 -300 Lji.HI iii\r i. n kh "I T ■ i 450 400 350 .c ro 300 o _r= 250 .5 'N ro 200 £ 150 100 50 Vir: BS, preračuni UMAR. Razdolževanje bank v tujini se je ob koncu leta še nekoliko upočasnilo. Decembrska neto odplačila tujih obveznosti so znašala 85 mio EUR. Banke so odplačevale vse vrste tujih obveznosti. Leta 2013 so se banke v tujini neto razdolžile za 2,1 mrd EUR, kar je manj kot v preteklih dveh letih, vendar so likvidnostni pritiski na slovenski bančni sistem zaradi omejenih virov financiranja kljub temu ostali precej veliki. Slika 33: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank 2.000 I--1-1-S— Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. Januarja se je povečal obseg vlog gospodinjstev in tudi države, skupno za skoraj 340 mio EUR. Obseg vlog gospodinjstev v bankah se je januarja povečal za skoraj 150 mio EUR. Ročnostna struktura tovrstnih vlog se je nekoliko izboljšala, saj je skoraj tri četrtine prirasta posledica večjega obsega dolgoročnih vlog, kar po naši oceni kaže tudi na nekoliko večje zaupanje varčevalcev v slovenski bančni sistem. Razlike med dolgoročnimi in kratkoročnimi vlogami so se v zadnjih mesecih občutno znižale. Vloge države so se januarja povečale za skoraj 190 mio EUR, država je pretežen del tega naložila med vloge čez noč. Zaradi prenosa dela bančnih terjatev na DUTB se je decembra obseg slabih terjatev38 znižal. Znižanje za okoli 400 mio EUR na 8,2 mrd EUR pa je bilo precej skromno. Na DUTB je bilo sicer prenesenih za 3,2 mrd EUR slabih terjatev, vendar je njihovo večje zmanjšanje po naši oceni močno omilil močno povečan priliv terjatev iz B bonitetnega razreda, ki so jih banke oslabile zaradi drugačnega vrednotenja zavarovanj(2,7 mrd EUR). V letu 2013 se je obseg slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu sicer povečal za 1,5 mrd EUR, kar je največ doslej. Zaradi občutnega znižanja osnove (celotne izpostavljenosti bančnega sistema) se je delež slabih terjatev konec leta 2013 povišal na 19,9 %. Intenzivno oblikovanje rezervacij in oslabitev ob koncu lanskega leta se je v januarju zaradi začetka sanacije bančnega sistema močno umirilo. Banke so oblikovale za 11,6 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev. 0 0 0 37 Zaradi prekvalifikacije obveznosti iz neposrednih naložb v posojilo do nepovezane družbe in večjega zadolževanja enega izmed energetskih podjetij. 38 Terjatve razvrščene v bonitetne razrede C, D in E. Terjatve so po posameznih bonitetnih razredih uvrščene glede na delež oslabitev, podatki pa niso primerljivi z obsegom terjatev z zamudo. Slika 34: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sitemu ^^m Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 662 2254 20 18 16 14 12 10 > 8 6 4 2 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Donosnost do dospetja 10-letne evrske obveznice ter razmik do nemške obveznice sta se februarja zmanjšala za 40 oz. 16 b. t. Zmanjševanje donosnosti od decembra lani, po objavi stresnih testov bank, se je konec januarja začasno prekinilo zaradi negotovosti v razvijajočih državah. Po izdaji novih 5- in 10-letnih obveznic v skupni višini 3,5 mrd ameriških dolarjev (izdani 10. februarja) se je donosnost zmanjšala pod ravni pred pojavom negotovosti v razvijajočih državah in se do konca meseca še nadalje znižala. Donosnost do dospetja 10-letne evrske obveznice je bila konec meseca 4,00 % oz. podobna kot septembra 2011. Slika 35: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice - Slovenija Irska Španija - Francija - Italija Portugalska E c 2 Javne finance Ob nižjih prihodkih in višjih izdatki se je javnofinančni primanjkljaj39 v letu 2013 povečal. Javnofinančni primanjkljaj je znašal 1,6 mrd EUR (4,4 % BDP) oz. 431 mio EUR (1,2 % BDP) več kot v letu 2012. V to niso vključene finančne transakcije, povezane s sanacijo bank, saj so te po metodologiji denarnega toka prikazane v postavki povečanje kapitala. Vključno s povečanjem kapitala DUTB je obseg teh transakcij lani znašal 3,4 mrd EUR oz. 9,7 % BDP. Slika 36: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 17,5 ! 16,5 o 16,0 JE 15,5 D E 15,0 14,0 -Javnofinančni prihodki skupaj -Javnofinančni odhodki skupaj ro -=j ro D > Un —. ro ^ u Vir: Bloomberg. Vir: MF,preračuni UMAR. Javnofinančni prihodki so se leta 2013 zmanjšali za 1,8 % oz. 274 mio EUR. Zmanjšanje skupnih prihodkov je bilo predvsem posledica padca davčnih prihodkov (za 353 mio EUR) in prispevkov za socialno varnost (za 117 mio EUR). Nedavčni prihodki (za 75 mio EUR) in transferi iz proračuna EU (za 93 mio EUR) so bili večji kot leta 2012. Nižji davčni prihodki so bili rezultat nižjih prihodkov od davka od dohodka pravnih oseb (za 312 mio EUR), prihodkov od dohodnine (za 200 mio EUR) in trošarin (za 70 mio EUR). K padcu prihodkov od davka od dohodka pravnih oseb so prispevale spremembe sistema obračunavanja in nizka gospodarska aktivnost. Skupni prihodki od dohodnine in prispevkov za socialno varnost so bili za 4,3 % manjši. Na večji padec prihodkov od dohodnine kot prispevkov za socialno varnost je po naši oceni morda vplivala razporeditev teh kategorij ob uvedbi novega informacijskega sistema v letu 2012. Padec prihodkov od trošarin je bil posledica manjše količine prodanih trošarinskih izdelkov, kljub dvigu trošarinskih stopenj, ki je bil manjši kot leto prej. Prihodki od davka na dodano vrednost so bili predvsem zaradi junijskega dviga stopenj DDV v celem letu 2013 večji za 124 mio EUR oz. 4,3 %, kar je delno nadomestilo padec skupnih prihodkov 22 17,0 0 14,5 7 ■Ï 6 5 c 3 39 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. Tabela 12: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-XII 2013 XII 2013/XII 2012 I-XII 2013/I-I-XII 2012 I-XII 2012 I-XII 2013 Javnofinančni prihodki - skupaj 14.725,1 7,7 -1,8 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 265,2 -27,0 -54,0 3,8 1,8 -Dohodnina 1.868,0 -11,0 -10,1 13,8 12,7 -Davek na dodano vrednost 3.029,1 37,1 4,3 19,4 20,6 -Trošarine 1.490,7 48,4 -4,5 10,4 10,1 -Prispevki za socialno varnost 5.127,2 -0,5 -2,2 35,0 34,8 -Ostali javnofinančni prihodki 2.944,8 5,5 11,7 17,6 20,0 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 13: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2012 2013 v mio EUR v % BDP Rast v % I-XII 13 v mio EUR I-XII 13/I-XII 12 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.999,1 42,3 0,1 14.725,1 -1,8 -Davčni prihodki 13.118,3 37,0 -0,7 12.647,9 -3,6 -Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 7,5 -2,5 2.137,4 -19,5 -Prispevki za socialno varnost 5.244,1 14,8 -0,4 5.127,2 -2,2 -Domači davki na blago in storitve 4.876,1 13,7 0,4 5.027,3 3,1 -Prejeta sredstva iz EU 845,1 2,4 3,7 938,1 11,0 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.125,7 45,4 -2,5 16.282,7 1,0 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.727,7 9,0 -4,0 3.617,0 -3,0 -Izdatki za blago in storitve 2.373,0 6,7 -2,9 2.237,4 -5,7 -Domače in tuje obresti 647,9 1,8 23,0 840,1 29,7 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.384,2 18,0 -2,3 6.343,0 -0,6 -Investicijski odhodki 915,0 2,6 -10,6 1.030,7 12,7 -Investicijski transferi 319,9 0,9 -14,0 319,0 -0,3 -Plačila sredstev v proračun EU 390,3 1,1 -3,7 425,5 9,0 Primanjkljaj -1.126,6 -3,2 -28,0 -1.557,6 38,3 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. od davkov. Poleg tega je bilo s sprejetjem programa za obvladovanje sive ekonomije več poudarka kot v preteklih letih tudi na povečanju učinkovitosti izterjave davkov, kar je verjetno že v letu 2013 pozitivno vplivalo na davčne prihodke od DDV. Večji nedavčni prihodki (za 8,0 %) pa so bili predvsem posledica julijskega povečanja dividend in višjih prihodkov iz proračuna EU (za 11,0 %) zaradi kohezijskih sredstev. Javnofinančni izdatki so bili v letu 2013 ob močni decembrski rasti večji za 1,0 % oz. 157 mio EUR. V prvih enajstih mesecih so bili izdatki manjši kot v enakem obdobju lani, močna decembrska rast (11,8 % glede na december predhodnega leta in 220 mio EUR oz. 16,0 % glede na pretekli mesec) zaradi višjih izdatkov za investicije, blago in storitve ter plače pa je prispevala k medletno višjim izdatkom v povprečju leta. Za razliko od leta 2012 ukrepi za zmanjšanje skupnih odhodkov niso privedli do zmanjšanja skupnih odhodkov, predvsem zaradi precej večjih plačil obresti (192 mio EUR oz. 29,7 % več kot leta 2012, kar je največja rast v zadnjih petih letih). K rasti skupnih izdatkov so prispevali tudi višji izdatki za investicije (116 mio EUR), ki so v preteklih dveh letih upadali. Povečali so se tudi odhodki iz rezerve (77 mio EUR), plačila v proračun EU (35 mio EUR) ter izdatki za subvencije (18 mio EUR) in transferi v tujino (15,4 mio EUR). Manjši kot v letu 2012 pa so bili izdatki za nakupe blaga in storitev (za 136 mio EUR), sredstva za plače (za 110 mio EUR), socialni transferi (za 41 mio EUR) in drugi domači transferi (za 12 mio EUR oz. 2,3 %). Zmanjševanje skupnih socialnih transferov se je leta 2013 nadaljevalo, zaradi povečanja števila upravičencev so bila višja le sredstva za pokojnine (za 106 mio EUR višja) in nekatere manjše kategorije transferov (za 13 mio EUR nižji). Med socialnimi transferi so se najbolj zmanjšali izdatki za štipendije40, družinske prejemke in starševska nadomestila ter transferi za zagotavljanje socialne varnosti. Transferi brezposelnim so bili kljub rasti števila brezposelnih nižji kot prejšnja leta, izdatki za boleznine pa so bili približno na ravni leta 2012. 40 Maja 2013 so se sredstva za štipendije začela izplačevati iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv. Državni proračun RS je januarja realiziral neto proračunski primanjkljaj do proračuna EU v višini 20,3 mio EUR. V državni proračun je bilo vplačanih 27,3 mio EUR oz. 2,3 % planiranih vplačil. Največ prihodkov je bilo iz naslova strukturnih skladov (22,1 mio EUR oz. 4,3 % planiranih prihodkov). Iz kohezijskega sklada je bilo vplačanih 4,7 mio EUR oz. 1,2 % planiranih prihodkov, iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike pa ni bilo vplačil. V proračun EU smo vplačali 47,6 mio EUR oz. 12,1 % planiranih vplačil v proračun EU za leto 2014. Največ vplačil je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (36,2 mio EUR). Slika 37: Prejeta sredstva proračuna EU v letih 2012 in 2013 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2014 (januar) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-december) Drugo Kohezijski sklad Strukturni skladi Skupna kmetijska politika 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Slika 38: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU za leto 2012 in 2013 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2014 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2013 Drugo Kohezijski sklad Strukturni skladi Skupna kmetijska politika 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 V % Vir: MF, preračuni UMAR. (G & O a ra c >u (G Pomembnejši kazalci 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Jesenska napoved 2013 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 3,4 -7,9 1,3 0,7 -2,5 -2,4 -0,8 0,4 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 37.244 35.420 35.485 36.150 35.319 34.908 35.132 35.747 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 18.420 17.349 17.320 17.610 17.172 16.942 17.027 17.305 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.700 20.300 20.500 21.000 20.900 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 91 86 83 83 81 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 36.273 34.823 35.028 35.759 34.931 34.196 34.362 34.910 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 35.904 34.519 34.875 35.680 34.721 34.295 34.268 34.758 Stopnja brezposelnosti, registrirana 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,3 13,6 13,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,4 5,9 7,3 8,2 8,9 10,7 11,0 10,6 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,8 -6,2 3,5 2,4 -1,7 -0,1 0,6 1,1 Inflacija2, povprečje leta 5,7 0,9 1,8 1,8 2,6 2,0 1,9 1,4 Inflacija2, konec leta 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 2,3 1,4 1,7 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 4,0 -16,1 10,2 7,0 0,6 2,0 3,0 4,1 Izvoz proizvodov 1,8 -16,6 12,0 8,2 -0,1 1,6 3,1 4,3 Izvoz storitev 14,3 -14,0 3,5 1,9 3,7 3,8 2,7 3,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 3,7 -19,2 7,4 5,6 -4,7 0,1 2,1 3,9 Uvoz proizvodov 3,0 -20,2 8,3 6,6 -5,1 0,3 2,0 3,9 Uvoz storitev 8,2 -12,4 2,6 -0,6 -2,2 -1,0 2,5 4,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -2.028 -173 -50 146 1.159 1.731 1.765 1.817 - delež v primerjavi z BDP, v % -5,4 -0,5 -0,1 0,4 3,3 5,0 5,0 5,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 39.234 40.294 40.723 40.241 40.838 39.5515 - delež v primerjavi z BDP, v % 105,3 113,8 114,8 111,3 115,6 Razmerje USD za 1 EUR 1,471 1,393 1,327 1,392 1,286 1,320 1,331 1,331 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 -0,1 1,5 0,8 -4,8 -3,5 -2,7 0,5 - delež v BDP, v %4 51,8 54,8 56,4 56,8 56,3 55,7 54,8 54,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 5,9 2,5 1,3 -1,6 -1,3 -2,5 -1,5 -1,0 - delež v BDP, v %4 18,1 20,2 20,8 20,8 20,8 20,4 20,3 20,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 7,1 -23,8 -15,3 -5,5 -8,2 -1,6 -4,0 -0,9 - delež v BDP, v %4 28,6 23,1 19,7 18,6 17,8 17,7 17,2 17,1 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2013). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec decembra 2013. Proizvodnja 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 1,3 -1,1 -0,6 -3,8 -0,2 -1,6 -0,4 -2,3 -2,5 -1,3 -0,6 2,2 0,5 3,3 -3,6 2,2 B Rudarstvo -7,9 -7,4 3,4 -8,7 -10,2 -2,3 -3,5 -13,3 8,7 -7,9 -5,7 20,1 6,1 -11,4 -22,0 -8,2 C Predelovalne dejavnosti 1,1 -2,3 -1,1 -4,6 -1,0 -3,0 -2,1 -3,1 -3,7 -1,6 -0,9 1,9 0,0 1,9 -4,2 1,9 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 5,0 10,5 3,6 4,0 8,3 12,7 16,1 6,1 7,0 1,3 3,2 2,7 3,5 16,3 5,3 5,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -24,8 -16,8 -2,9 -19,1 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -3,8 21,6 -21,7 -24,3 -3,1 -13,5 Stavbe -39,7 -17,3 -20,5 -35,9 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,8 4,9 -31,1 -31,0 27,6 -7,2 Gradbeni inženirski objekti -15,3 -16,6 5,7 -10,1 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 1,3 25,5 -18,1 -22,8 -22,0 -18,6 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 3,2 -3,4 11,7 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 -2,9 -1,8 3,9 - - - - Tonski km v železniškem prevozu 9,7 -7,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 13,4 - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,3 -3,6 -1,0 -0,5 0,6 -4,3 -4,9 -5,6 -7,1 2,1 -2,2 3,2 2,6 1,0 -1,8 -4,0 Realni prihodek v trgovini na drobno 1,5 -2,2 -3,7 0,2 2,5 -2,7 -2,7 -5,8 -7,0 -2,6 -4,6 -0,7 4,0 3,5 -0,1 -3,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 7,0 -6,3 4,7 -2,0 -2,8 -7,2 -10,1 -5,3 -7,2 11,1 3,4 11,5 -0,1 -3,5 -4,7 -5,0 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 6,0 0,8 -0,2 3,4 3,8 -0,6 1,4 -1,3 -5,1 1,1 -1,4 4,5 8,5 3,8 -0,8 0,0 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 5,3 1,2 0,3 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 0,6 0,2 -0,3 2,4 -0,9 Domači gostje, prenočitve 0,5 -4,9 -3,4 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 -0,3 -3,3 2,8 -14,3 Tuji gostje, prenočitve 9,1 5,6 2,8 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 0,7 0,6 4,5 1,9 9,4 Nominalni prihodek v gostinstvu 3,7 -1,1 -1,5 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -3,7 -6,1 -3,0 0,5 2,8 0,3 -3,6 1,4 -0,9 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,9 480,4 478,4 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 139,6 34,3 35,1 39,0 37,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -7 -17 -13 -10 -12 -16 -19 -20 -15 -14 -12 -12 -12 -12 -12 -16 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 -11 -6 -7 -6 -11 -14 -13 -9 -6 -4 -3 -3 -6 -8 -10 v gradbeništvu -46 -41 -22 -42 -41 -44 -39 -39 -30 -22 -18 -18 -43 -40 -40 -45 v storitvenih dejavnostih 1 -12 -12 -4 -8 -8 -14 -18 -12 -12 -11 -12 -11 -9 -5 -8 v trgovini na drobno 8 2 2 13 5 4 1 -4 -3 2 6 1 1 9 5 8 potrošnikov -25 -35 -33 -23 -27 -36 -39 -36 -29 -34 -34 -35 -28 -26 -26 -39 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2012 2013 2014 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 -3,9 -2,6 3,6 3,1 -6,7 5,2 -4,9 -7,5 0,2 -0,7 -6,4 3,1 -2,0 -4,8 1,8 -5,7 1,5 -0,8 0,2 8,5 - - 9,8 -7,0 -5,7 1,4 -5,8 1,2 -17,9 -24,9 -9,6 12,9 24,1 -2,5 -9,5 -11,5 3,7 0,5 -20,2 -5,0 8,4 78,9 - - -5,5 -4,9 1,8 1,6 -8,4 4,7 -5,5 -9,1 -0,9 -0,8 -8,6 2,8 -2,3 -5,0 1,8 -6,7 1,4 -1,5 0,2 8,4 - - 9,4 24,0 22,6 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -2,4 1,9 1,7 6,2 5,1 -1,3 4,3 - - -23,8 -11,7 -19,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,4 -6,8 27,9 30,3 4,4 - - -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -19,8 -11,9 10,6 2,7 0,9 - - -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,2 -6,6 31,6 40,1 3,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -5,2 -3,7 -0,6 -3,7 -10,3 -3,4 -5,4 -7,9 -4,9 -8,6 -7,7 2,7 1,2 2,5 -4,4 -3,4 1,3 2,2 2,7 4,8 - - -3,1 -1,6 -0,6 -0,8 -6,6 -4,1 -5,8 -7,4 -4,4 -9,4 -7,2 -1,8 -2,0 -4,0 -5,2 -4,6 -4,0 -1,0 -1,5 0,3 - - -8,8 -7,7 -0,6 -10,8 -17,9 -2,1 -4,5 -9,2 -5,7 -7,4 -8,5 11,3 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,4 10,3 16,0 - - 0,4 -2,2 7,2 2,8 -5,4 4,9 -2,1 -6,5 1,6 -5,6 -10,9 5,8 -0,9 -1,3 0,7 -4,6 -0,2 2,2 1,6 10,1 - - 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 - - -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0,9 - - 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 - - 2,6 -0,1 1,1 0,6 -2,9 -4,2 -0,3 -6,6 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 -3,3 0,9 -0,6 1,3 4,1 1,0 3,1 - - 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 41,7 48,5 - - -15 -18 -18 -19 -21 -22 -21 -17 -16 -16 -13 -14 -14 -13 -13 -12 -12 -13 -12 -12 -9 -9 -10 -13 -12 -15 -16 -15 -14 -10 -11 -8 -8 -9 -5 -3 -4 -4 -4 -5 -3 -2 -3 0 -44 -43 -40 -37 -41 -42 -40 -35 -30 -31 -30 -26 -20 -20 -22 -15 -16 -17 -17 -20 -17 -18 -6 -10 -11 -14 -16 -19 -19 -15 -13 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -13 -13 -10 -12 -5 -6 1 4 -2 -2 8 -7 -5 0 1 -9 -2 -5 -5 16 16 0 3 13 -6 -3 9 1 -33 -36 -36 -36 -45 -38 -37 -34 -31 -31 -26 -27 -37 -37 -37 -33 -31 -35 -35 -34 -31 -30 Trg dela 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2011 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,7 920,2 913,4 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 916,5 930,1 927,5 927,1 925,4 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,0 810,0 793,6 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 795,8 817,3 811,6 812,0 814,5 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,8 37,0 38,2 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,4 37,9 35,2 35,1 35,3 V industriji in gradbeništvu 272,9 263,1 252,2 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 252,9 267,4 265,4 264,7 266,1 - v predelovalnih dejavnostih 184,8 182,9 177,7 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 177,8 185,1 184,6 184,6 184,6 - v gradbeništvu 67,8 59,8 54,3 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 54,6 62,1 60,7 59,9 61,0 V storitvah 512,3 510,0 503,2 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 504,6 512,0 510,9 512,2 513,1 - v javni upravi 51,4 50,7 49,1 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 48,9 51,2 50,8 50,9 50,9 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 118,8 120,9 121,0 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 121,6 120,3 119,9 120,8 121,5 ZAPOSLENI (C)1 729,1 717,0 698,7 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 699,2 723,0 719,6 720,3 722,7 V podjetjih in organizacijah 671,8 662,6 647,6 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 648,1 667,6 665,2 666,1 667,9 Pri fizičnih osebah 57,2 54,5 51,1 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 51,1 55,5 54,5 54,2 54,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 93,0 94,9 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 96,6 94,3 91,9 91,8 91,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,7 110,2 119,8 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 120,7 112,8 116,0 115,0 110,9 Ženske 52,1 52,2 57,4 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 58,9 53,2 54,2 53,4 52,0 Mladi (do 26. leta) 12,9 11,9 13,8 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 12,3 15,6 13,2 13,2 12,9 12,0 Starejši od 50 let 39,0 38,2 38,9 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 37,3 38,4 39,6 39,4 38,6 Brez strokovne izobrazbe 39,5 39,4 40,7 39,3 41,0 39,2 37,8 39,5 43,4 40,6 38,8 39,9 40,1 41,4 41,6 40,0 Brezposelni več kot 1 leto 50,2 55,2 54,9 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 55,7 56,7 58,0 57,3 56,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 36,3 33,9 33,0 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 28,7 35,5 38,5 38,3 36,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,8 12,0 13,1 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 13,2 12,1 12,5 12,4 12,0 Moški 11,4 11,5 12,5 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 12,4 11,6 12,1 12,1 11,6 Ženske 12,4 12,6 13,8 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 14,1 12,7 13,0 12,8 12,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 2,7 5,3 6,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 1,7 3,2 -0,9 -4,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,4 16,3 19,1 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 9,4 0,8 0,8 0,7 0,8 Izgubili delo 82,2 90,3 88,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 23,5 8,2 10,6 6,1 5,9 Brezposelni dobili delo 61,0 58,3 65,1 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 14,1 4,0 5,0 5,2 7,1 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 32,8 43,1 37,3 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 9,9 3,3 3,3 2,6 3,7 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 35,6 33,9 30,5 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 27,8 34,2 34,2 34,2 34,2 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,8 3,7 3,3 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,0 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2012 2013 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 12,1 15,3 15,6 15,9 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 38,7 41,6 43,6 43,8 42,8 41,8 40,5 39,6 39,2 38,9 38,4 38,8 39,2 41,7 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 55,7 55,7 55,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2011 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 2,0 0,1 -0,2 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,6 0,8 2,2 2,0 0,7 A Kmetijstvo In lov, gozdarstvo, ribištvo 3,1 -1,1 0,9 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 3,0 -3,5 2,1 0,3 -2,1 B Rudarstvo 3,8 3,7 -2,0 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 6,8 10,0 11,9 3,8 C Predelovalne dejavnosti 3,9 2,5 2,8 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 3,6 1,8 4,5 3,8 1,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2,3 3,3 3,0 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 -0,1 5,6 5,5 8,0 3,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja -0,1 0,1 0,7 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 -1,3 3,1 2,8 0,5 F Gradbeništvo 2,0 -2,5 -1,4 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 -0,5 1,1 1,4 -3,1 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 2,8 0,8 0,4 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 1,2 2,4 3,3 2,2 1,0 H Promet in skladiščenje 2,7 -0,4 -0,2 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,8 3,7 0,8 2,0 I Gostinstvo 2,1 -0,8 -0,4 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 -0,3 0,2 0,4 -1,7 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,9 -0,4 -1,5 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 -1,3 0,1 0,2 0,5 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 0,6 1,1 0,2 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,3 0,5 1,5 8,4 3,8 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 -0,5 -0,3 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 0,2 2,0 2,3 2,5 -1,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,4 -1,1 -2,4 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,5 0,6 0,0 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 0,9 2,5 2,1 5,1 2,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0,3 -1,8 -1,4 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 P Izobraževanje 0,2 -3,3 -3,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 0,5 0,1 -0,6 -0,5 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,7 -1,3 -2,0 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti -0,7 -2,8 -3,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 S Druge dejavnosti 0,9 -0,9 -0,4 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 -1,8 2,0 -0,4 0,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -0,1 -1,2 1,0 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,6 1,4 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 Realni (deflator HICP) -1,0 -1,1 1,3 -0,5 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 2,2 1,4 -0,7 -0,9 -0,6 -1,3 Realni (deflator ULC) -2,3 -2,9 -2,9 -2,0 -3,3 -3,6 -2,9 -2,7 -1,8 -1,2 USD za EUR 1,3917 1,2856 1,3282 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 0,7 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 6,2 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 3,3 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 3,9 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 -5,9 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 2,2 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 -0,5 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 3,0 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,4 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,9 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,4 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -3,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,3 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -1,8 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -1,1 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 2,3 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 1,5 1,5 -1,1 -1,4 -1,4 -1,6 -1,5 -0,5 -1,0 -1,3 -0,2 0,8 1,3 0,5 0,4 0,5 1,7 2,7 2,7 1,3 1,3 1,5 1,3 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 Cene 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 CPI, medletna rast v % 1,8 2,6 1,8 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 2,3 2,9 2,3 2,6 Hrana in brezalkoholne pijače 4,4 4,1 3,6 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 3,9 3,9 4,0 4,7 Alkoholne pijače in tobak 5,7 6,5 7,0 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 4,1 3,9 4,7 5,1 Obleka in obutev -1,5 -0,2 0,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 Stanovanje 5,6 3,8 3,1 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 4,7 5,3 4,7 4,0 Stanovanjska oprema 2,7 0,1 -1,2 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 1,3 1,5 0,8 0,7 Zdravje 1,6 0,4 -0,5 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,3 -0,3 0,1 1,5 Prevoz 1,0 3,3 0,3 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 2,0 2,5 3,3 4,1 Komunikacije 1,2 -2,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 Rekreacija in kultura -1,5 1,4 0,1 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 0,8 6,8 0,4 0,9 Izobraževanje 1,7 2,9 2,6 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 1,0 1,1 1,2 1,3 Gostinske in nastanitvene storitve -6,8 4,5 6,5 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 2,5 2,4 2,1 2,8 Raznovrstno blago in storitve 2,2 2,4 1,3 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 2,9 2,7 1,9 1,9 HICP 2,1 2,8 1,9 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 2,3 2,8 2,4 2,9 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,3 2,0 1,6 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 2,4 2,6 1,6 1,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,5 0,9 0,0 3,6 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 2,4 0,8 0,7 0,7 Domači trg 3,8 1,0 0,3 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 1,9 0,7 0,6 0,7 Tuji trg 5,3 0,7 -0,2 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 3,0 0,9 0,8 0,8 Na evrskem območju 6,1 0,1 -0,4 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 2,8 -0,1 -0,2 0,0 Izven evrskega območja 3,6 2,0 0,3 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 3,5 3,3 3,4 2,8 Indeks uvoznih cen 5,4 1,9 -0,4 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 0,9 2,1 2,8 2,0 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 10,9 12,7 0,2 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 -4,1 10,3 12,0 13,8 14,7 Naftni derivati 11,9 13,0 1,7 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 -0,4 10,5 12,2 14,2 15,3 Promet 1,1 1,6 11,3 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 10,9 1,1 1,1 0,0 0,0 Ostale regulirane cene2 0,0 -0,6 -1,5 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 Regulirane cene skupaj 2,8 9,2 1,2 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 -0,8 2,0 9,5 10,6 11,1 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2012 2013 2014 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 3,6 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 0,8 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 8,0 14,6 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 0,8 3,7 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 Plačilna bilanca 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2011 2012 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 Q3 | Q4 12 1 1 2 | 3 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun 146 1.159 2.279 0 96 262 320 482 485 693 626 474 -91 -23 -76 195 Blago1 -957 -110 653 -356 -149 -45 60 24 132 238 244 39 -211 -115 -39 4 Izvoz 21.450 21.631 22.079 5.403 5.364 5.559 5.283 5.424 5.390 5.646 5.441 5.602 1.641 1.646 1.726 1.992 Uvoz 22.407 21.741 21.426 5.758 5.514 5.604 5.223 5.400 5.259 5.407 5.197 5.563 1.851 1.761 1.765 1.988 Storitve 1.476 1.803 2.013 375 418 444 528 414 505 541 574 393 97 152 106 161 Izvoz 4.842 5.166 5.423 1.217 1.118 1.237 1.502 1.310 1.211 1.326 1.559 1.327 421 377 325 417 Uvoz 3.365 3.363 3.411 841 700 793 974 896 706 785 985 934 325 225 219 256 Dohodki -524 -552 -408 -81 -145 -168 -198 -42 -73 -108 -110 -118 -14 -35 -41 -68 Prejemki 936 699 858 259 131 188 174 206 223 206 215 214 100 41 42 48 Izdatki 1.460 1.251 1.266 340 276 356 372 247 296 314 325 331 114 77 83 116 Tekoči transferi 151 18 21 62 -28 31 -70 86 -79 22 -82 160 38 -25 -101 98 Prejemki 1.404 1.410 1.449 371 348 366 285 411 333 356 294 466 158 73 68 207 Izdatki 1.253 1.392 1.427 310 377 336 355 325 412 334 375 306 120 97 169 110 Kapitalski in finančni račun -474 -1.206 -2.967 -175 67 -249 -540 -484 -879 -754 -840 -493 176 87 152 -172 Kapitalski račun -85 -92 -37 -80 -24 11 -30 -49 -5 -40 -31 40 -91 -4 -6 -14 Finančni račun -389 -1.114 -2.930 -94 91 -260 -511 -434 -874 -714 -809 -533 267 90 158 -158 Neposredne naložbe 633 166 -545 151 146 98 84 -162 -62 -648 -11 177 285 -53 77 123 Domače v tujini -85 212 -54 -156 41 127 39 5 -110 51 -2 6 -83 -12 17 36 Tuje v Sloveniji 718 -46 -491 307 105 -29 45 -167 47 -700 -9 171 367 -41 60 87 Naložbe v vrednostne papirje 1.839 -218 3.946 -20 -923 124 -982 1.564 131 2.100 -424 2.138 -66 221 -820 -324 Finančni derivativi -155 -203 -450 -24 -23 -21 -31 -129 23 -224 -117 -133 -18 0 9 -31 Ostale naložbe -2.777 -890 -5.875 -221 851 -455 439 -1.726 -1.033 -1.922 -174 -2.745 76 -10 834 27 Terjatve -1.490 -1.474 -1.929 567 -1.466 -95 205 -118 -1.284 -635 141 -151 628 -612 102 -956 Komercialni krediti -49 65 -56 316 -347 -35 109 339 -364 -50 91 267 409 -86 -85 -176 Posojila -55 -319 -23 19 3 -95 84 -310 25 -180 89 43 44 22 128 -147 Gotovina, vloge -1.341 -1.177 -1.696 249 -1.131 11 -33 -24 -928 -332 -46 -391 203 -544 42 -629 Ostale terjatve -46 -45 -154 -18 10 24 45 -124 -17 -73 7 -70 -29 -3 17 -4 Obveznosti -1.287 584 -3.946 -788 2.317 -359 234 -1.608 251 -1.287 -315 -2.594 -551 602 732 983 Komercialni krediti 107 265 -142 17 161 136 -96 63 -300 93 -200 264 -96 -79 147 93 Posojila -1.234 -729 495 -752 -121 -223 -178 -208 374 602 -530 48 -121 77 -211 14 Vloge -169 1.026 -4.246 -57 2.287 -288 530 -1.503 188 -1.981 429 -2.883 -319 550 833 904 Ostale obveznosti 9 23 -52 3 -11 17 -22 39 -12 -2 -15 -23 -15 54 -36 -29 Mednarodne denarne rezerve2 72 31 -5 19 39 -6 -21 19 67 -19 -83 30 -10 -68 59 48 Statistična napaka 328 47 688 174 -163 -13 220 2 394 61 214 19 -85 -64 -76 -23 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.042 2.112 n.p. 540 477 569 514 552 517 525 519 n.p. 186 144 159 175 Blaga za vmesno porabo 12.008 12.138 n.p. 2.931 3.063 3.101 3.019 2.955 3.078 3.183 3.138 n.p. 837 957 996 1.110 Blaga za široko porabo 6.950 6.811 n.p. 1.803 1.685 1.734 1.604 1.788 1.673 1.818 1.669 n.p. 573 500 528 657 Uvoz investicijskega blaga 2.505 2.402 n.p. 736 562 584 570 687 645 665 560 n.p. 307 174 159 228 Blaga za vmesno porabo 14.107 14.005 n.p. 3.490 3.636 3.578 3.410 3.382 3.477 3.462 3.296 n.p. 1.018 1.171 1.171 1.294 Blaga za široko porabo 5.943 5.671 n.p. 1.524 1.435 1.400 1.350 1.486 1.394 1.488 1.481 n.p. 483 447 456 533 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: ]Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 2013 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 89 23 150 59 61 200 196 230 56 64 80 341 298 136 259 258 163 206 172 67 235 7 -31 -21 48 -73 84 43 98 -117 -50 58 124 135 -21 125 140 14 89 62 -9 -14 1.807 1.862 1.891 1.829 1.606 1.848 1.961 1.926 1.537 1.718 1.737 1.935 1.963 1.844 1.839 1.960 1.552 1.928 2.032 1.910 1.660 1.800 1.892 1.912 1.781 1.679 1.764 1.918 1.828 1.654 1.768 1.680 1.811 1.828 1.866 1.714 1.820 1.538 1.839 1.970 1.919 1.674 148 156 140 147 189 192 183 145 86 170 122 213 173 186 181 200 208 165 151 124 118 392 410 434 512 512 477 467 415 427 391 355 466 433 438 455 533 537 489 457 410 460 244 254 295 366 323 285 284 270 341 221 232 253 259 251 274 333 329 324 306 286 342 -44 -99 -25 -110 -32 -56 -8 -14 -19 -26 -24 -23 -30 -40 -37 -35 -37 -38 -41 -38 -39 54 63 72 54 55 65 58 59 88 74 73 76 69 69 69 75 69 71 71 70 73 98 162 97 164 87 121 66 73 108 100 97 99 99 109 106 110 106 109 111 108 112 -23 -3 56 -25 -24 -21 -21 1 106 -30 -76 27 21 11 -10 -48 -23 -11 0 -11 171 97 113 156 112 85 88 90 109 212 86 95 152 139 115 102 101 91 102 102 88 276 120 116 100 137 109 109 112 108 106 116 171 125 118 104 112 149 114 113 102 98 105 -168 -162 81 -55 -243 -242 -384 -348 248 -397 -89 -393 -326 -153 -274 -232 -291 -317 -391 -97 -4 24 5 -18 9 -10 -29 -13 -40 3 -1 -5 0 0 -27 -13 4 -12 -23 10 -3 33 -193 -167 100 -65 -233 -213 -372 -308 245 -397 -84 -393 -326 -127 -261 -236 -279 -294 -401 -94 -37 -92 144 45 87 -28 25 -45 31 -149 51 25 -138 -701 -4 56 43 2 -56 295 -67 -51 -6 53 80 13 43 -16 -6 42 -32 -9 -7 -94 -8 22 38 -4 -2 4 62 -11 -45 -86 91 -35 74 -71 41 -39 -11 -117 60 32 -45 -693 -25 18 47 4 -61 233 -56 -6 76 133 -86 -644 -152 -187 1.674 -54 -56 -156 17 270 -143 2.589 -346 -129 -90 -204 -24 1.823 339 -6 -7 -7 -9 -3 -19 -44 -40 -44 -34 65 -8 -7 -67 -151 -83 -55 21 -59 -5 -69 -171 -435 151 541 -46 -56 -1.982 -256 512 -281 -201 -551 508 -2.671 241 15 -138 -51 -614 -1.839 -292 -383 119 169 122 147 -64 -294 -422 597 -337 -374 -574 -220 -404 -11 -3 206 -62 -445 -132 426 24 -32 -27 16 158 -65 -28 37 330 -62 -86 -217 -25 55 -80 -2 182 -90 -55 18 305 -153 -28 86 40 51 -8 17 -49 -277 4 8 13 -71 -68 -41 11 75 4 -34 -17 93 -258 164 105 36 -77 8 -132 -406 514 -274 -297 -357 -55 -396 120 -11 -59 24 -287 -85 -18 4 15 5 30 15 0 -151 -4 31 -5 1 -13 -69 6 -10 -1 8 0 -69 -48 47 212 -554 -18 419 -193 8 -1.688 166 -85 55 172 23 728 -2.267 252 18 -344 11 -169 -1.707 -718 -16 -72 224 -8 -144 56 6 18 40 -234 86 -152 -5 35 64 -127 -137 64 76 137 50 103 -213 -114 -83 -62 -32 14 -194 -28 34 -151 492 675 -14 -59 -372 43 -200 12 -6 43 115 -278 -126 527 12 -9 -1.726 358 -136 274 234 -319 68 -2.299 251 524 -250 155 -259 -1.843 -780 10 9 -2 -17 1 -6 18 -17 38 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -8 3 5 -31 0 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -4 1 -6 35 80 139 -231 -4 182 42 188 118 -304 334 8 52 28 17 16 -26 128 111 219 31 -231 183 189 196 172 164 179 193 191 168 156 159 202 181 176 169 200 145 174 195 192 np 1.009 1.049 1.042 1.052 935 1.032 1.116 1.062 777 1.008 988 1.082 1.109 1.054 1.020 1.116 924 1.098 1.171 1.070 np 559 572 603 554 460 590 610 628 550 507 554 612 633 576 609 602 448 619 627 607 np 186 201 197 217 163 190 219 209 259 196 195 254 218 259 188 202 154 204 220 234 np 1.177 1.209 1.192 1.175 1.096 1.140 1.244 1.160 978 1.223 1.110 1.144 1.199 1.201 1.062 1.176 988 1.132 1.239 1.205 np 449 475 475 442 447 461 530 508 448 445 467 483 491 490 506 510 440 531 553 524 np Denarna gibanja in obrestne mere 2011 2012 2013 2011 2012 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 102 221 233 ll l6 83 102 111 119 182 169 188 204 22l Centralna država (S.1311) 4.299 S.0Sl 6.S63 3.3SS 3.38l 3.436 4.299 4.46S 4.S80 4.801 4.lS2 4.l96 4.811 4.8l0 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) S84 610 S81 S3S S41 SS4 S84 S88 S89 S88 S91 S80 S84 S89 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.4S4 9.26l 8.91l 9.468 9.481 9.46l 9.4S4 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 Nefinančne družbe (s.11) 20.8l6 19.4l0 14.903 21.369 21.444 21.434 20.8l6 20.9l6 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 20.S61 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.229 2.13S 1.l64 2.298 2.286 2.2ll 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.291 2.24l Denarni sektor (S.121, 122) S.44S S.194 S.020 S.3lS S.491 S.224 S.44S S.111 4.846 S.644 S.S2l S.613 S.918 S.248 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 3S.692 34.SS8 29.620 3S.l63 3S.9l0 3S.l84 3S.692 3S.40l 3S.334 36.103 3S.9SS 3S.9l9 36.202 3S.461 V tuji valuti 1.S36 1.309 1.09l 1.628 1.S86 1.SSl 1.S36 1.S29 1.S0S 1.492 1.4l2 1.4S8 1.439 1.423 Vrednostni papirji skupaj S.6S9 S.862 l.02l S.008 S.0lS S.0S2 S.6S9 S.83l S.69l 6.10S 6.066 6.0l6 6.018 S.9l2 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 28.420 29.S82 2l.0S1 2l.33l 2l.631 2l.3l6 28.420 28.3S9 2l.926 30.19l 30.16S 30.208 30.322 29.l03 Čez noč 8.24S 8.6l8 8.SS8 8.236 8.0S8 8.436 8.24S 8.399 8.19S 8.1ll 8.404 8.3lS 9.1S1 8.Sl3 Vezane vloge - kratkoročne l.868 l.0S6 6.689 8.369 8.3l2 l.l91 l.868 l.688 l.468 l.SS3 l.362 l.441 l.111 l.134 Vezane vloge - dolgoročne 12.248 13.l80 11.S69 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.1l1 14.39S 14.319 14.309 13.982 13.930 Kratkoročne vloge na odpoklic S9 68 23S 49 S3 60 S9 92 92 l2 80 83 l8 66 Vloge v tuji valuti skupaj Sl9 SS2 48l 486 494 S38 Sl9 Sl0 S64 Sll S68 SS9 S83 S9l Čez noč 386 3l2 324 320 329 36S 386 391 384 384 38S 381 39l 410 Vezane vloge - kratkoročne 133 123 91 109 109 114 133 11l 120 132 124 116 12S 12S Vezane vloge - dolgoročne S9 S6 l2 Sl SS S8 S9 61 S9 60 S8 61 60 61 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,22 0,20 0,11 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,19 Vezane vloge do 1 leta 2,1S 2,31 1,86 2,1l 2,24 2,2l 2,28 2,39 2,3S 2,38 2,38 2,3l 2,29 2,2l Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let S,46 S,48 S,40 S,4S S,S0 S,43 S,2l S,3l S,40 S,46 S,36 S,4S S,42 S,3l Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let S,69 S,32 3,86 S,91 4,2S S,20 6,S1 3,l9 3,00 6,04 S,81 6,2l S,83 3,94 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,2S 0,88 0,S4 1,S0 1,S0 1,2S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,lS MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,39 0,Sl 0,22 1,S4 1,S8 1,48 1,43 1,22 1,0S 0,86 0,l4 0,68 0,66 0,S0 6-mesečni 1,64 0,83 0,34 1,l4 1,l8 1,l1 1,6l 1,S0 1,3S 1,16 1,04 0,9l 0,93 0,l8 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,12 0,0l 0,02 0,01 0,04 0,0S 0,0S 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 0,0l 6-mesečni 0,18 0,1S - 0,0S 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 0,18 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2012 2013 2014 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 12 1 227 207 226 224 221 232 233 229 233 233 233 233 232 231 232 233 233 239 4.805 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.447 590 585 583 580 610 609 613 609 610 600 600 601 601 604 610 570 581 585 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 20.488 20.398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.903 14.692 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.764 1.994 5.237 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 35.422 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.027 6.922 29.591 29.354 29.460 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 8.633 8.523 8.651 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 13.851 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 55 116 74 119 68 81 120 158 174 192 205 249 274 279 320 311 235 324 591 579 571 576 552 538 554 549 520 548 536 520 541 521 506 511 487 493 412 397 388 399 372 372 383 363 361 354 340 342 362 333 324 334 324 328 119 124 126 119 123 109 114 128 103 103 113 97 95 109 104 98 91 93 59 57 56 57 56 56 56 57 55 91 82 81 84 79 78 79 72 72 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 72 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 0 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 0,22 0,23 0,22 0,28 0,29 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,34 0,33 0,37 0,40 0,05 0,05 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 - - - Javne finance 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 1 1 2 | 3 | 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.982,3 14.999,1 14.725,1 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.077,2 1.181,7 1.094,3 1.342,3 1.283,2 Tekoči prihodki 14.037,9 14.030,6 13.634,8 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.646,2 1.152,0 1.056,4 1.202,5 1.230,7 Davčni prihodki 13.209,2 13.118,3 12.647,9 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.405,6 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 2.656,6 2.137,4 697,5 629,5 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 606,9 214,7 219,2 195,6 248,3 Prispevki za socialno varnost 5.267,6 5.244,1 5.127,2 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 443,5 438,0 461,0 441,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 29,2 25,6 23,4 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 6,3 2,0 2,0 3,2 2,2 Davki na premoženje 215,2 233,9 253,5 53,1 26,6 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 70,3 8,2 9,7 8,7 10,5 Domači davki na blago in storitve 4.856,2 4.876,1 5.027,3 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,4 443,6 282,4 438,0 460,7 Davki na medn. trgov. in transaksije 100,2 82,5 77,5 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 17,0 6,7 7,3 8,3 8,8 Drugi davki 17,2 -0,6 1,5 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 -19,0 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 Nedavčni prihodki 828,7 912,3 986,9 242,9 238,1 171,9 197,0 305,3 237,8 185,7 322,8 240,6 45,4 104,3 88,5 56,2 Kapitalski prihodki 65,3 62,5 67,0 21,7 10,5 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 30,4 2,2 4,2 4,1 2,4 Prejete donacije 10,4 9,2 32,3 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 2,1 0,2 0,3 0,8 0,6 Transferni prihodki 53,8 51,7 52,9 0,6 0,1 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 1,1 0,1 0,0 0,0 0,1 Prejeta sredstva iz EU 814,9 845,1 938,1 274,6 195,6 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 143,8 397,4 27,2 33,5 134,9 49,4 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.546,3 16.125,7 16.282,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.287,6 1.491,0 1.446,9 1.388,7 1.366,7 Tekoči odhodki 6.926,7 6.813,5 6.836,4 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.677,9 679,4 648,3 667,4 628,1 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,7 3.727,7 3.617,0 950,4 958,3 973,9 910,8 884,7 908,5 936,6 871,2 900,6 331,1 316,5 310,7 329,8 Izdatki za blago in storitve 2.443,4 2.373,0 2.237,4 638,9 589,7 599,1 551,1 633,1 559,1 565,9 526,7 585,7 206,6 191,7 191,4 216,0 Plačila obresti 526,7 647,9 840,1 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 148,0 136,4 134,8 160,6 77,3 Sredstva, izločena v rezerve 73,9 64,9 141,9 21,6 15,3 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 43,6 5,4 5,3 4,7 5,0 Tekoči transferi 7.818,9 7.687,0 7.671,1 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,4 707,5 632,8 617,1 638,5 Subvencije 496,3 502,7 519,3 128,2 177,1 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 77,5 139,4 117,0 40,5 19,6 47,2 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,5 6.384,2 6.343,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,3 535,4 534,5 539,3 530,2 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 737,2 741,0 734,4 203,2 158,0 169,6 196,7 216,8 158,1 185,2 185,7 205,5 49,0 53,4 55,6 56,3 Tekoči transferi v tujino 52,0 59,0 74,4 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 7,2 6,1 4,3 2,6 4,6 Investicijski odhodki 1.023,5 915,0 1.030,7 391,6 165,3 179,2 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 483,2 56,7 55,0 53,6 50,9 Investicijski transferi 372,1 319,9 319,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 155,1 12,3 18,6 16,1 14,3 Plačila sredstev v proračun EU 405,1 390,3 425,5 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 65,0 35,1 92,2 34,6 34,9 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.564,1 -1.126,6 -1.557,6 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2012 2013 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11» 1 12 1 2 1 3 1 4 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1.159,7 1.269,3 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.486,9 1.183,0 1.143,6 1.093,2 1.187,0 1.133,7 1.174,3 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1201,0 1601,0 1.101,4 1.153,8 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.281,6 1.130,5 1.072,7 981,5 1.107,7 1.060,8 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1144,3 1291,0 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.111,0 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1067,1 1196,1 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 190,0 229,1 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 427,8 469,7 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 2,0 2,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 12,7 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 35,7 14,8 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,1 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 408,8 485,0 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 6,1 5,1 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,7 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 -10,0 52,1 63,6 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 170,7 54,0 117,5 66,2 61,2 63,9 60,6 164,5 96,4 61,9 68,5 77,2 94,8 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 20,6 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,7 4,4 4,7 5,5 20,2 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,5 1,2 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 0,5 0,4 53,9 109,9 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,1 47,9 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 50,2 288,2 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.420,6 1.460,9 1.348,6 1.327,9 1.452,2 1.260,2 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1367,6 1587,6 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 502,2 664,4 568,6 609,9 727,3 519,2 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 565,1 580,1 315,6 328,5 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 275,6 327,2 269,0 312,4 294,5 280,7 361,5 295,0 290,5 285,7 285,1 295,5 320,0 192,1 191,0 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 208,3 197,1 155,4 206,6 197,5 194,0 174,3 198,3 161,0 167,4 173,1 183,1 229,6 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 78,8 2,3 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,8 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 7,7 28,2 627,2 613,0 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 674,2 683,1 639,8 625,7 637,4 633,4 622,9 731,8 582,5 608,2 617,1 628,6 660,7 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 65,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 27,9 34,4 48,5 56,4 531,1 527,4 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,6 526,3 521,5 529,0 534,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 516,7 513,9 523,8 59,0 54,2 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 90,1 57,9 41,6 58,5 67,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 63,3 79,0 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 2,9 1,6 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 165,0 49,5 50,8 41,4 38,1 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 125,2 235,4 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,4 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 29,6 84,0 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 19,1 27,3 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CHF - švicarski frank, DUTB - Družba za upravljanje terjatev bank, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, EFSM - European Financial Stability Mechanism, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESM - European Stability Mechanism, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT -Statistical Office of the European Union, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - madžarski forint, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMF - International Monetary Fund, JPY - japonski jen, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, MZIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI -Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.