NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. UST o w Q- maja 1899. V Eizrsdii be; z oboroženo rob, Pri štrajku v s^verozapadni v naskoku vzeli politično krmilo v svoje roke, tako dolgo je vse nasilstvo z orožjem v roki brezvsptršno. Iz naših noviii kolonij. ' a h t e v a brezpokojno podajo. Manila, 2. maja. Major Manuel Arguelles in poročnik Jose Bernal od general Antonio Lunove-ga štaba sta se danes vrnila nazaj, da bi zopet prosila za premirje. General Otis ju je sprejel in Arguelles je djal, da Fijipinci potrebujejo le nekaj dni odloga, dokler se skliče kongres Brezdvomno bode isti mirovne predloge potrdil ker prebivalstva tako ž->Ii. Urez kongresove-ga privoljenja se Aguinaldo z armado ne sme podati. Pri tej priliki sta delegata omenila, du je bila do sedaj tretjina F.lipincev poklicana k orožju. Arguelles je predložil od Aguinaldo potrjeno pooblastilo, da se sme z Amerikanci pogajati, isto-tako pismo od državnega tajnika iilipiuske vlade. General Otis je pisma le privatnim potom sprejel in rekel delegatoma, da ne sprejme nikakega druzega predloga, nego brezpogojno podajo. Zastonj bi bili vsi nadaljni predlogi, ako Filipinci nočejo ravnati v tem smislu. Kazun splošnega pomiloščenja, jim za sedaj ne more nič obljubiti. stran tega vprašanja. Priznati pa morem, da čem dalje opazujem ljudstvo na Filipinah, tem bolj raste moje spoštovanje do istega. Kot Amerikauec, kot državljan velesilne republike, poln domoljubnega navdušenja in živeč v prepričanji, da je vlada naša uzor vsem drugim na svetu — ni čuda, da sem dospel v Manili napolnjen z globoko vkoren i njenim predsodki proti vsem, kar spominja na inorahi-stično vladanje. Zgodovina nam je pokazala kako pomanjkljive in razdrobljive su v južni Ameriki republikanske vlade, postavljene na razvalinah španj-skega monarhističnega vladanja. To dokazuje, da je ustanovljenje ljudovlad v deželah, kjer je prej monarhistična oblast vladala, še za belopoltne narode jako težavno in dvomljivo podjetje. Kaj se še le more pričakovati, ako se rumeno-poltni Malajci podstopijo takega podvzetja? Misel, da se tako delo zamore popolnoma skaziti, se more VBakemu vrivati. To mišljenje bi brez obotavJjauja vsak Anglež potrdi1, ker ti poznajo malajska plemena do dobrega. Bitka 25.februarja je v marsikate- General Lawton je bil danes zjutraj zapleten v hud boj s Filipinci. Ob 9. uri so bile telegraiične zveze pretrgane in od tedaj ni senika ki h poročil. Včeraj je bila La\vt nova zguba jeden mrtev in pet ranjenih. Pravijo, da se pomika proti Bali-nay severo-iztočno od Calumpita, ker je baje zbrano veliko število Filipincev. General Hale se je • b svitu napotil z svojo divizijo prot severoiztoku, da bode skupno z Macabebci proti Tagali operiral. Macabebci so ustanovili stetnijo s fračami oboroženih mož, da bi varovali svoje mesto. Vjete Tagale izročujejo Am^rikancem. Beguni poročajo, da so Filipinci zapustili San Fernando in se v San Tomas zbirajo. General Luna je tjekaj preložil svoj glavni stan, ter med železnico in močvirjem dela nasipe, kjer je najugodnejša pozicija, kakor se le misliti zamore. V G u a m u z Amerikanci z a d o v ol j n i. \V a s h i n g t o n, 2. maja. Vojni oddelek je od general Otisa dobil ugodna poročiia iz bojišča. Stališče vstašev je vidno od do dne siabejše. Sedaj, ko so se vojaki zopet odpočili, ne bodo pustili F lipincem časa se ojačiti, ampak gen. Arthur bode dobil povelje jili zopet napadati. x\dmiral Dewey je danes brzoja-vil, da ni dobil nadaijnih poročil o poročniku Gilmoru in druzega moštva od ,,Yortowna". Iz Guama se mu je poročalo, da so prebivalci z amerikansko oblastjo zadovoljni. Admiral povprašuje, kdaj bode odrinil parnik „Glacier", kteri ima pripeljati zalogena Filipine. La-dijo ravnokar v New Yorku nakladajo in bode med 10. in 15. maja z velikim tovorom jestvin, obleke itd. odjadrala proti Manili." Nikakega premirja. Manila, 3. maja, popoludne. Filipinski komisarji so imeli danes zopet dve uri trajajočo konferenco z general Otisem. Odposlanca vstašev sta izjavila nove predloge o premirju, toda general Otis tudi sedaj ui hotel pripoznati takozvatio veta-ško vlado. Filipinci so zahtevali sedaj premirje za tri mesece, da bi bilo v tem času Aguinaldu možno sklicati kongres in se z vstaškimi vodji na druzih filipinskih otokih posvetovati. Lunova odposlanca pripoznata general Otisovo trditev, da ima Aguinaldo izven otoka Luzon malo nadzorstva in vpliva na Filipinah. Ko je prišel govor do vprašanja o oprostitvi španskih vjetnikov, kteri so v rokah Filipincev, je djal major Arguelles, da se po njegovem mnenju isti nahajajo v ravnotakem položaju in spadajo v isto kategorijo z Amerikanci, ker so Zjed. države naslednice Spancev v posestvu i" z c tok iii vsled pogodte prevzele vse pravice in dolžnosti. Po sklepu konference z general Otisem stn p- sianca Filipincev posvetovala t člani amerikanske-tilipinske komisija. McArthur, Wheaton in Hale so prestavili njihov glavni stan v Apa-lit. General Lawton se pomika proti San Miguelu. Nek španski vjetnik, kterega so vojaki oprostili, je pripovedoval Amerikancem, da je zguba Filipincev pri Quiugua minoli teden znašala 200 mrtvih. S trupel so pokopali v jedno Boj s tolovaji. S a 11 t i a g o d e C u b a, 3. maja. Včeraj večer so poskušali štirje možje od tolpe Gonzalesevih t<»lo-^.ijev svojega načelnika iz zapora v Mayarni oprostiti. Nekaj vojakov deželne garde je zapazilo tolovaje, ko so se trudili odtrgati omrežje raz okno celice, v ktere., je bil Gonzales zaprt. Prišlo je do boja, v klerem so bili vsi štirje tolovaji usmrteni in dva gardista ranjena. Vjetnika bodo sedaj odvedli v Ra-racon, kjer so amerikanski vojaki. General AVood deželno gardo zelo hvali in pravi, da se Kubanci sami "flroti tolovaji najbolje varujejo. H a \ a n a, 3. maja. Sladkorni nasad Constancia de Larouda pri Sagua je včeraj ogenj opustošil. Približno 200.000 vreč sladkorja je zgubljenih. Pravijo, da so tolovaji sladkorna polja zapalili. Ako seje to zgodilo na povelje ameri kanske-ga sladkornega trusta, se sicer ne ve, toda nemogoče pa tudi ni. Takim velikim špekulantom ni nič zaupati. S a n T o m a s osvojili. M a n i 1 a, 4. maja. General McArthur je po trdovratnem boju osvojil San Tomas, kake štiri milje južno od San Fernando. General Hale je napadel desno krilo vsta-šov, general Wheaton pa levega. Polkovnik Funston seje zopet prav hrabro obnašal, llazni častniki in vojaki so bili ranjeni. Polkovnik Summers je z delom polkov iz Ore-gona in Minnesote iu z štirimi topovi baterije iz Utah osvojil Moa-sim ob desnem krilu iu se utaboril štiri milje od San Fernando. rem oziru presenetila Amerikance. Pričakovali smo, da bode razdra-pana drukal Filipincev pri prvim strelu pobegnila kakor čreda ovac. Slučajno sem prišel na tisti kraj, kjer se je d^-set ur preje bitka začela, pa v temu času niso mogle amerikanske vojne čete niti za korak napredovati. Naši topničarji so potem začeli hudo filipinske utrdbe obstrelavati. Pod pokritjem artilerijskega ognja sta slednjič polka iz Tennessee in Nebraske udarila z naskokom na utrjene posadke sovražnika. Filipinci so bili pregnjani še le po krvavi in hrabri hranitvi utrjenih mest. Se bolj občudevanja vredno kakor hrabra hranitev utrdbe, je. bilo umikanje sovražnika. Vršilo se je v popolnem redu. Zadnja kompa-nija Filipincev je ustavljala z streljanjem naše prve čete, dokler seje njih predzadnja kompanija umaknila na varnejšo pozicijo iu je nabila zopet puške. Ko se je to zgodilo, je ta kompanija prevzela z streljanjem na naše čete varno umikanje one kompanije, ktera jo je prej pred uničevanjem branila. Na ta način se je vrstilo redno umikanje Filipinov v nove utrdbe, ne da bi jim mi mogli zdatno škodo doprinesti. Slišal sem pri tem slučaju pogostoma naše vojake vsklik-niti: ,,Kdo bi si mogel misliti, da so ti mali škrateljni tako hladnokrvni V tem slučaju so Filipinci pokazali, da niso samo hladnokrvni, ampak — kar je več — da so izvrstno organizirani. V naskočeni utrdbi Filipincev smo našli veliko zažganih raket, lesenih pušk, s kakoršnimi se otroci igrajo, tudi na „topoveu iz bambusovega drevja smo naleteli. Smejati smo se morali tem ,,vojnim pripravam" — pa priznati smo mogli, da so Filipinci, kazoči nam to našemljeno orožje, dosegli to, kar so namerovali. Pogosto pokanje raket je povikševalo streini ropot, kar je števiio utrjene posadke v naših očeh pomnožilo; topi iz bambusa so svoje črne žrela jako grozovito in preteče proti nami v teku bitke odpirali in otročje puške so itak pomagale našej domišljiji po-vekševati moč sovražnika. Ako je kroglja naša/adela kakega filipinskega vojaka, je njegov sosed, držeč leseno puško čez jarek utrdbe, prijel brž pravo ptiško ubitega ali Vstaši se umikujejo nazaj proti San Isidoro. Nsijbrže se bodo pri Aragat ustavili, kjer je zbrana vsa moč vstašev od pokrajine Papogua in se trdo\ ratno postavili v bran. Pravijo, da je vsled dogodkov slednjih dni, lojalnost prebivalstva proti Aguinaldu omajana, in da bode isto v bodoče bržkone nepristransko postalo. Kakor je videti b«>do general Lunav * vojne moči najbrže v kratkem uničene, ako se ne podajo ali razpršijo. Amerikansko vojno so vodili z veliko taktično spretnostjo. Vstaši so mislili, da se bodo Amerikanci preko (Quiugua proti Baliuagu pomikali in so zato vso deželo močno utrdili. General MeArthur je pustil to pot 11a strani in zavil proti San Tomasu, kjer je bila dežela čisto nezavarovana. General Law-ton je peljal svoje čete iz jugoizto-ka proti Balfuamu, ter vstašem zaprl pot proti gorovju, na ktero so , se sigurno zanašali. General Law-| tou je vzel Filipincem 50 000 buš-!jev pšenice, gla ni p.ovijant vsta-sko armade. Španski komisarji eo zop^t poskusili pomoči svojim od Filipincev vjetim rojakom. Njihove ladije so peljale v bližnjo luko pri Pngupanu. Ker se ni~o upali izkrcat', poslali so Aguinaldu pismo, v kterem so ponudili 1.5.o00 Filipincev, ktere imajo Amerikanci vjete v zameno za Spance. Mabini, tajnik Aguinaldovega kabineta je odgovoril, da se Aguinaldo sedaj pogaja za mir in med tem časom dokler traia pogajauje, rn .r^zameno vjetnikov odkloniti. Položaj 11 a Filipinah. Washington, 4. maja. Genera! Otis je poslal nastopni brzo-jav, o vojaškem položaju na Luzo-nu : Lawton zaseda Balinag, ktero smo 2. t. m. v 1 rzem naskoku osvojili. Podil je močno utrujenega sovražnika proti severu in severo-zatoku, vplenil velike množine provijanta, ter pošilja močne oddelke proti severu in iztoku na ogled. Vspešno gibanje si je moral vsled naravnih zaprek v deželi, dežja in vročine z velikimi težavami priboriti. Sedaj ima v oblasti našo železnično zvezo, iz Malolosa pa ga zalagamo s živili iti stre-ljivom. ^McArthurjeva zbrana kolona se je pričela danes zjutraj pomikati proti Sau Fernandu. Hudega upora ne pričakuje, marveč se nadeja, da bode sovražnik opustil železnico in se v severni smeri od Lawtona umaknil. Ker je železnica pri Ca- ranjenega pajdaša, ter začel strelja ti ž njo. S temi sredstvi so Filipinci povekšovali ne samo navidezno svojo moč, ampak tudi v resuici, ker njih vojaki, noseči lesene puške so služili kot rezerva v bitkah. V slučaju sile, so ti rezervisti napolnili mesta ubitih vojakov borečih se aktivno, na ta način vzdržajoči polno moštvo v borečih se črtah. Uvedba slednjega načina bojevanja je v istini velika pripomoč. Kazanje našemljenega orožja je bilo Filipinom v vstaji proti Spanjci tudi večkrat na korist, ker slednji so se v istini pustili večkrat po tej poti plašiti. Filipinska samovlada. Ko smo prišli v filipinsko glavno postajo Santa Ana, smo bili v no* viČ preseneteni, ko smo našli slede uprave predsednika Aguinaldejeve vlade. Med raztresenimi papirji, kteri so ubegli državni uradniki pustili, smo našli brzojave, pisma in odloke, kazajoče način filipinskega državnega uradovauja. Tu je bilo pismo nekega mestuega župana, proseč za odstavljanje in podpiraj e prošnjo z dvema pridjanima zdravniškima spričevaloma. Odo- • ' / lumpitu razdjana, morajo dovažati z vozovi- Na jugu in iztoku je sovražnik kakih 9000 mož močan, kterega stražita Ovenshine in Hali. Dose-daj so njegove napade amerikanski poveljniki vselej z malimi zgubami točno odbili. Iz notranjih krajev dohaja mnogo prošenj za dovoljenje vojaške obrambe proti vstaši. Razmere na Ogerskem. Banrt'yeva vlada, ktera se je v poslednjih petnajst mesecih zelo prizadevala organizirane delavce na Ogerskem potlačiti, je bila večkrat občutno poražena in se morala umakniti v dobro zavetje. Namesto tega ministerstva se je ustanovilo drugo, ali bilo imenovano, ter se popr jelo gesla ,,pravo, postava in pravičnost", in je pod tem rekom zasledovanje delavcev nadaljevalo, zapiranje in izganjanje delavcev je bilo na dnevnem redu, na zahte-vanje občne volilne pravice so z glavanr zmajevali. Ali kljubu temu nisc še vse pogazili in napravili molčeč^, še vedno se gibljejo delavci in zahtevajo poleg dela in kruha, tudi politične pravice. Sedaj hočemo navesti kako kruto postopajo orožniki, briči in uradniki proti delavci. V poslednjih dveh letih so orožniki usmrtili 51 delavcev. Stražniki reda in postav so 114 osob deloma hudo, deloma lahko ranili. Hišne preiskave bo KRALJA PIVE e e e Superior Stock Pivo, ktero gasi žejo. Prodaja se povsodi v Bodče-kih i steklenicah. o Q o BOSCS B&EWING CO. LAKE LINDEN, brojoči opazki pridjani ulogi so kazali, da je spis došel po navadnej uraduiškej poti, tajniku vlade. Ta je rešil ulogo v smislu, da naj okrajni glavar razpiše novo volitev župana. Po nekem drugim spisu smo razvideli pritožbo proti glavarju bližnjega okraja, kterej so bili dokazi prestopnikov njegove oblasti priloženi. Našli smo veliko neodposlanih imenovanj šolskih učiteljev, nadzornikov itd. To nas je prepričalo, da je filipinska vlada začela, vkljub razsajajoče] vojni, na poduk mladine jxjzornost obračati. Našli smo nadalje lastninska pisma, matice rojenih, in umrlih itd., vse to je razpršilo nafio misel, češ Aguinaldova vlada je le prazna komedija. Vremenski in druge vrste znanstveni aparati z dotičnimi podatki, ktere smo našli v zapuščenem glavnem stanu, so nas prepričali, da se filipinska vlada tudi v teh razburkanih časih za znanstvo briga. (Jomene, ali bodo de naSi tam toplo yreme imeli. Stavec.) Pisma od dnfe 4. februarja iz Halo-los bo kazali, da je glavni sta^ v rednej zvezi z drugimi kraji. (Dalje prihodnjič.) Entered as second clas matter at toe New York, N. Y. Poet office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, pol leta..............$1.50, la Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ ,, čstrt leta . . . „ 1.75. V Kvro;>o pošiljamo list skupno dvo Številki , Xart^a*' i*huja vsako J »-de in soboto. „GLAS NARODA-' („Voick ok the People") Will be is-ied every Wednesday ami Saturday. Subscription yearly $3. Advertibtiiueiits on agreement. klad po Clearing House oddal National City banki in slednja je tri čeke izplačala v zlatu. Strela zadela deklico. Nevihta je due 2, maja v New* Yorku ob polu sedmih zvečer zelo huda razsajala in ta čas strela zadela loletno Sadi Turnic, ko se je vračala ravno od dela domov. Strela je zadela jeklen vršiček na palici njentga dežnika in jo po obrazu in životu tako hudo osmodila, daje njeno okrevanje dvomljivo. Sadie ie hči ubožnih starišev z mnog. številno družino in je bila primorana ž'* nekaj časa suma kaj prislužiti. 15.la j*1 šivilja v tovarni za ženske oblake. Ta dan Sudie ni imt'la seboj dežnika, toda ko so se jeli zbirati na obnebju črni oblaki, in ko so dekleta ostavile tovarno, posadila jej je neka prijateljica dežnik z jekleno 'palico. Slednja je služila streli kot vodilo. Ko se je deklica od strele zadeta zgrudila na tin. vzdignil jo je takoj —— ■ - poliču j in ne;sel v bližnjo lekarno Za oglasa do 10 vrstic se plača j ^ kodef go^ odvedH v bolnišnico. 30 centov. i-^adie prvi čas ni mogla z nobenim Dopifri bro fWKipi-f. in eobnosti U(iom gil.ati> gedaj pa tQ sicer mb ne nat.su^jo. sginja in vprašanje je le, ako bode De -.ar uaj se b.a«ovoli p..blati p' prf.sti,]a pop], (]ice 0Žgan0sti. Moii »v Order. j P. • spremembi kraja naročnikom [>h» i ToctiUo, da se nam tudi prejšnje New Amsterdam (las Co. v New bivrhftče naznani, da hitreje najde- Yorku je te dni sklenila ceno za mu uatd >vuika. | 1000 kubičnih čevlj"V plina na 50 ;entov znižati, da I »i z njenima t' kmovalkom:t Consolidated in Mu-Ln i' Co., k L- ri -t-- (•••ni. na 05 centov znižali za mogla tekmovati Znižanje na 51 • centov je prouzročilo pl šnn začudenje kajti tega «e ni ii ii "e nadejal, da k * i se z-imogla ce-la tolikai j znižati. Bržkone bodeti — 'da 1 \lutu.i in Consolidated zopet znižali ceno in sicer najmanj tudi na ti5 centov. \*t>tlji Standard Co., kteri nameravajo enako toliko ka- U »pi%om in p«»6iIjttivam naredit* j ua«lovom : „Glas Naroda \ IJ9 Greenwich St. New York City. ■e vršile v 54 mestih in lO<» občinah. C2 zborovanj je bilo prepovedanih. Vjetih in dalj časa v preiskavi zaprtih je bilo 295 delavcev. Izgnanih in po odgouu iztiranih je bilo iz 274 delavcev. Surovo so v ječi ravnali in do krvi pretepali o4 de-j tor jjew Amsterdam Co. so že lavcev. V ječe so bili obsojeni v dveh letih Bkupaj na 65.085 dni. Denarne globe so znašale 34 624 kron, 29 društvam so vrnili pravila in prepovedali, da niso navedeli nikakega uzroka Te številke bolj jasno govorč kakor besede. Iz teb je povzeti, da ljudstvo na Ogerskem nema nikake tvobode in ga zelo zatirajo, ako se na najmanjši način poskuša zo-perstaviti, poskušajo nad njim nova bodala, puške in krogle. Zelo bi se pa motil oni, kteri misli, da vlada tako postopa le proti delavci, kteri kriče po pravu in kruhu, temveč tudi zoper druge državljane rabi surovosti, posebno ob času volitev, ako ne-čejo glasovati za vladnega mame-luka, pa napravi kak brič ali uradnik kako bedarijo, ali po svo-jej briškej Bvojeglavnosti postopa, narod razburjen se mu uprt, ko vidi evoje pravo, a že kriče vstaja je vzbruhnila, brzo orožnike in vojake na mesto, da poskusijo koliko teles nova puška prebije. Ni pa sa imeli te dni si-jo in je pričakovati, da bodo jednako ceno znižali. Tajnik družbe j • dja!, da družba nebi rada svojih odjemalcev zgubila. D- luice Consolidated Co. bo se 3-ma ja prav dobro držale; hi le so pri otvoriti 1*34 in so do 11. ure na 1>0 poskočile. Delnice New Amter-dam Co. sm bile pri tvoritvi 33 in pri sklepu pr< jšue^-a dneva 33|. P'>zneje « delnice poskočile na 34. Delnice Standard in Mutual s-ostale nespremenjene. SampsonoTo brodovje v New Yorku Vojne lad'je severoatlantiškega l»r• d' >vja pod poveljništvom admirala Samp-ona so se te dni pri Tompkinsville Staten Island zasidral*'. Brodovje obstoji iz 1 a • 11 i „Nevv York"4, „Brooklyn",,,Texas", ,,Indiana" in ,,Ma«sachussets''; prwi je pov ljuiška ladija. Odkar |e brodovje. pred nekterimi uj'ji-"ci New York zapustilo, križalo je zatočno indiskim vodovju. Tudi na Bermudi ?e je oglasilo, kjer je bile moštvo od angleške posadke srčno mo na Ogerskem tako, ampak tudi i sprejeto. Ladije bodo v New Yorku po druzih kronovinah Avstrije, ker ouažili, da potem odidejo k polet- v vaakem lahnem gibanju že vidijo nim vajam v severo-atlantiško vo- vihar. O slobodi pa ni govora, ako dovje. Obiskovalcem je zanaprej kdo v istini zabitemu briču ali pristop Ua ladije dovoljen, uradniku pravi, da je .,osel", že mu i>va delavca zasulo in zmečkalo, huda prede in vrata ječe za njim v torofc dopoludne je na vogalu zapahnejo. Justitia z njenim temeljem je pa le lepa fraza. Razne vesti. _=_ Na Wall Street ne občntijo. Po posredovanju National City banke bodo Zjed. države izplačale Španiji 820,000.000 za Filipine^ Uradniki banke so pravili te dni da bo že dve tretjini te Bvote izpla ftali nemški banki v Berolinu, ktera bode zlato naprej na Špansko poslala. Da bi zamogla izvršiti veliko transakcijo je National City banka že nekaj tednov spravljala skupaj slatof arebro, bankovce in menjice. Predsednik banke pravi, da se je to godilo tako gladko in mirno, da na Wall Str. o tem niso prav nič zapa-zili. Zlata je v obilici na razpolago in ako je $20,00 Paper Co. v Corinthu. Ogenj so Broadway in Warren ceFU- v New Y"rk je zasulo d^lavc^, kt»jri so na pogorišči k«-pati temelj za novo poslopja. Dva moža sta bila hudo zmečkana m takoj mrtva, trije pa bili poškodovani. Dva «0 obvezali, ktera ?ta se pot^m podala domov, tretjega pa s<> morali odpeljati v bolnišnico, kjt-r so zdravniki izrekli, daje dvomljivo, da bo pri življenju ostal. Nesreča seje pripetila vsled tega, ker se je preslabo podprta iz desk obstoječa stena, za ktero je bila nametana velika množina zemlje, podrla 111 zasula nesrečnike pri njihovem delu. Bilo je pri kopanju 12 mož, ko se je stena z velikim gronrv-m podrla. Pričeli so nemudoma izkopovati ponesrečence, kterih stokanjn je bilo Čuti izpod razvalin. P« škodo vane so kmalu izvlekli na svitlo, dva trupla pa sta bila prav na dnu popolnoma zasuta in od tramov zmečkana. lloda nevihta. Saratoga, N. Y., 2. maja. Mej včerajšno nevihto je udarila strela v tovarno International kmalu pogasili. Tudi streho katoliške cerkve Neomadeževanega spočetja je strela razrušila. V Saratoga coun*yju je napravila nevihta veliko škodo. V Corinthu in Schuylerville, je bilo več hiš poškodovanih, nekaj skednjev je pogorelo in več živine je strela ubila. Tudi v New Yorku je razsajala huda nevihta in živo srebro v toplomeru je od S2 stopinj v kratkem času padlo na 62 stopinj. V Jersey City je strela udarila v drog zastave neke tovarne. V Brooklvnu je strela udarila v trinadstropno kamenito poslopje, napravila pa samo za S50 škode. Dalje je udarila strela v kupolo Eureka hotela ob Shore Road in Brighton Beach železnici. Škoda znaša $3<»o. Hlev, last od National Lead Co. v Crooks l.aneje strela užgala, da je popolnoma pogorel. Škodo cenijo 11a $2h 100. M e r r i am, brigadni general. Ward ne r, Idaho, 3. maja. Štiri in petdeset zapornih poveljev so izročili konstablerju, kteri aretuje dotične pod varstvom zamorskih vojakov. Veliko število Strajkarjev beži v hribe. Njihove koče preiskujejo. Razburjenost še vedno narašča. Buffalo, 3. maja. Vsied ra-njenja Viljem Kennedyja so se razmere med štrajkarji in podjetniki elevatorjev zelo poslabšalo. Gover-ner Roosevelt je poslal državni posredovalni odsek v Buffalo, da poskusi pomirjenje. Roosevelt je sklenil ta korak po nasvetu duhovna Tomaž R. Sticerjaiz New Yorka, kteri je bil popreje tukaj pridigar, vodje štrajka dobro pozna, tudi njihove zahteve razume in dobro uvidi, kaj hi podjetniki dovoliti morali. Velika naročila. Bal ti m ore, 4. maja. V Maryland Steel Works delajo uoč in dan, da izvršijo 35 000 ton jeklenih šin za Avstralijo, ktere imajo ravno v delu. Nedavno so dobila zopet n iročilo za izdelovanje 75.000 ton šin za preko - sibirsko železnico, ktera je že 40.000 ton sprejela. Za pre vožnjo take množine želežja, ktero bodo poslali preko Suez kanala, je potreba celo brodovje. Mater umorila. Chicago, 4.maja. Mrs. Avgusta Styles, soproga maši nista na She-field Ave. je danes popoludne umorila svojo priletno mater Katarino Schulz, ker je ta vnukinji, že odra-šenem dekletu povedala, daje ueza-konsk otrok. Ko je Mrs. Styles čula, da je lijeua mati povedala hčeri skrivnost, ktere bi ta ae smela nikdar zvedeti, se je kar penila od jeze in se obnašala kakor besna. Iskala je mater v njenem stanovanju in ker jo tam ni našla, hitela je v Wallos Hall, kjer je bila stara žena pri nekem zborovanju in jo ustrelila. Razpor med vajaštvom in zasobniki. Pa na, 111., 4- maja. Kapitan Couch je aretoval šerifa Da od skoraj neznosne vročine do precej hudega mraza je poljedelcem tukajšne države napravila občutljivo škodo. Zimska pšenica, kter:i je mraz trde zime dobro prestala, postaja sedaj, ko je že ozelenela 111 lepo poganjala iz zem I je, irt^ v hudega mraza. Sploh pa se škoda, ktera je pouzročila mraz po vsem obsegu niti še ceniti ne da. V Omahi kazal je toplomer .50 stopinj, v Kearav 20, v MeCook 25, v Chadron 19, Niabaxa 17 in Ogallala 9 stopinj. V istočnem delu države jo podnebje boij gorko. 0 izgredu v Wardner, Idaho. S a 11 F r a n c i s c o, 2. maja. I7 Wardner j a se brzojavno poroča, da se štrajkarji ob Canyon Creeku pripravljajo napasti 7-"> mož močne krdelo zamorskih vojakov, kteri pridejo danes večer v Boise City. Spokane, Wash., 2. maja. Minolo woč je stotn'ja zamorcev od generala Merriama dolž močni, toda ker delavci vedo, da se lahko vsaki čas pomnože, se jim 110 upajo odločno zoprstaviti. Do sedaj so Iz raznih krajev več nego 200 mož zaprli in v tesne prostore natlačili in ti« 1 jutri večera se bode to število podvojilo. Hiše delavcev na naj-nesramnejši način preiskujejo in vse kar je le orožju podobnega zaplenijo. Mnogo delavcev je pobegnilo in posledica je, da so skoraj vse rudnike zaprli, ker so delavci pobegnili ali pa so v zaporu. s 500 štrajkarjev zaprli. Wallace, Idaho, 5. maja. Skoraj vse tukajšnje rudarje so ali kot vjetnike, ali kot priče od tuknj odpeljali v Wardner. Eskadroni A in C četrtega konjiškega polka so aietovali te ljudi. Kakor hitro so vojaki prišli v Burke, so pričeli štrajkarje skupaj goniti : mnogo so jih iz postelji vzeli. Rudarje Tiger Mine, kteri po dnevi delajo so zaprli, -ko so se iz rova pripeljali. V hribih je polno bežečih rudarjev, ker nemorajo uporabiti vlakov hodijo peš. Večina teh gre čez Glid-den Road v Thompson Falls, Mont Izjemno stanje. Boise, Idaho, 4. maja. Governer Steunenherg je danes zjutraj izdal sledečo prok lamacijo, vsled ktere se uvede izje m t 10 stanje v Shoshone countvju: Ker sem prepričan, da oboroženi ljudje izvrševanje pravice v Shoshone countvju, države Idaho ovirajo in se oboroženi ljudje pod-stopijo učiniti nova nasilstva in Ker civilne oblasti omenjeuega couutyja Shoshana očividno niso v Btanu strahovati oborožene ljudi in zabraniti razdjanja imetja in druz'h nasilBtev in Ker je v soboto 29. aprila vali pri Wadner Junction v imenovanem couutyju oborožena tolpa razdjala imetje velike vrednosti, pri kteri priliki se je seglo tudi p > človeškem življenju in ker se ti izgredi le ponavljajo jednakim, pred šestimi leti, kterih zločinci so vsled strahu mirovnih sodnikov OBtali nekaznovani in Ker imam vzrok misliti, da se jednaki izgredi zamorejo vsak treuotek ponoviti, civilne oblasti v Shoshona countyju pa so popolnoma nezmožne vdržati mir in branit imetje. Zato jaz Frank Steunenberg, governer države Idaho zbog mi podeljene oblasti razglašam, da je Shoahana county v uporu in pan-tariji. V svedočbo tega sem pride- jal mojemu podpisu, veliki državni pečat. Dano v kapitolu v Boise City 4. maja 1899 leta in 12o. leta nedvisnosti Zjedinjenih držav. Frank Steubenberg, governer, M. Patrie, državni tijnik." Evropejske in druge vesti. a r i z, 3. r^aja. Daues večer se poroča, da je ovržno sodišče preiskavo o Dreyfus slučaju dokončalo, iu da bode predsednik civilne zborn ice Ba 1 lot-Beaupre konec prihodnjega tedna pripravljen poročati. ,,.Journal" je priobčil daues izpoved priče Decrieu, agenta polkovnika Henryja, pred ovržnim sodiščem. Priča je izjavila senza-cijonaluost, da je na povelje Henryja več dokumentov proti Drey-fusu ponaredila in vlomila v mada-ine Dreyfusovo sobo, da se polasti njeuega soproga pisave. V a r š o v a, 3. maja. Urednika in dopisnika časopisa ,,Kurver Warszawski", ktera s > mino!i teden zaradi političnih spletk zaprli, poslali so v Sibirijo. Naravuostni uzrok zapora je bil. priobčenje nekega skrivnostnega vladnega dokument a. D u n a j, 3. maja. Kakor „Volks-zeitung" poroča j- princ Ferdinand, knez Bolgarije tožil svojega tasta vojvodo Parme, ker Be ta upira plačati letno doklado, ktero je v ženitovanski pogodbi svojej hčeri obljubil. Zntož mec se zagovarja, da je spreobrnitev mladega princa Borisa, sina kneza Ferdinanda k grški veri pogodbo prelomila. R i m, 3. maja. Tnkajšni časopisi prinašajo poročila o nekem zanesljivim zdravilu proti jetiki. lato je iznašel Cervillo, profesor na vseučelišču v Palermi in je baje že več bolnikov ž njim ozdravil. Zdravilo se brizga pod kožo. Bremen, o. aprila. Vplivni časniki zahtevajo od urada vnanjih zadev, da naj nemško zastavo raz-pno na deželami Ilanseatiške naselbinske družbe v južnej Braziliji. To zemljišče je tako of.gežno kakor kaka mala kraljevina. Listi zagotavljajo, da je Monroe doktrina mrtva odkar so Zjed. države zasedle Filipi ne. R i m, 5. maja. General Pelloux je dobil od kralja nalog staro mini-sterstvo preorganizirati. To kaže, da bode Italija najbrže San Mun Bay 11a Kitajskem zasedla. P e t e r b 11 r g, ;">. maja. Car je podelil 1.[ milijon rubljev društvu rudečega križa v razdeljenje v okraje ker razsaja glad. London, 5. maja. Iz Hong-konga se ,,Daily Mail" brzojavno poroča, da Španija nabira dokaze, da bi od Kitajske zadobila odškodnino, ker je ta dopustila, dajel. 1898 parnik ,,Abbey41 z orož|em za Filipince ustavil Canton. Kot odškodnino hoče Španija potem zahtevati kos dežele. Madež na časti. Lepo nedeljsko jutro leta 1ST sta vstopila dva mlada letoviščarja v gostilno Ji „Kroni", v edino gostilno kraja M. „Ali zamoreva dobiti sobo za prenočišče, sedaj pa dober zaju-trek?" vprašal je jeden. ,,Gotovo !" je odgovorila prijazno gostilničarka, „takoj Vam hodemo postregli! — Za sedaj si pa malo oglejte ljudi, kteri gredo v cerkev. Vino, kruha in sira lahko takoj prinesem. Juho in pečenko pa malo kaBneje." Gostilničar, prijazen, star možje odprl okno in imenoval imena mimoidočih. „Qni veliki tam je Mlinarjev Jože", rekel je, ter kazai na rudeče-laBega fanta z upal i mi lici, ,,po-divjau človek, ne baš na dobrem glasu; ali vendar obračajo dekleta za njim očesa ker ima mlin in več johov posestva." „Kdo je oni ugledni mož b križcem na prsih? Mož izgleda zelo spoštovanja vreden?" „To je Brdavs, najbolj bogat in čislan kmet v okolici. Bil je vojak in se udeležil bitke pri Kust^ci, za hrabrost dobil kolajno, in srebrni Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAonič, Box 266 ; Podpredsednik: Geor« Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. „ Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agni6, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 2S6; Josip Mantel ; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glasilo: ,,GLAS NARODA"- zaslužni križec je tudi pošteno zaslužil, mož veliko stori za obči bla-gostan. Velika pristava na griču je njegova in se imenuje „Brdo". Kmet Be piše Divjak, ali vt*i ga imenujejo po pristavi Brdavs. Mož je neznansko bogat; najboljša zemljišča in največji gojzdovi ao njegovi, k ter i meje notri na cesarske velika gojzdove. Nekaj ima meščanskega na sebi: ker prednoje bil vojak, je obiskoval kmetijsko šolo in se prav marljivo učil. Prav razumen možje, poštenjak ; vsakdo ga rad vpraša za svet. V njegivih gojzdovi h je mnogo divjačine in sam mnogokrat tam tiči, ker je dober in strasten strelec. Zato ga tudi poval>ijo na vse love, ktere npri-z' vojo vedo in svoje bogastvol" On vedno pravi: „Bog mi je vs«1 premoženje naklonil, On mi je za m ore tudi zopet odvzeti I" — Toda pri Divjakovih na Brdu ni „nobenega madeža na časti" že sto let ne, in to je njegov ponos! Po temu reku živi on in tako bode tudi njegov sin nekdaj ravnal. Tine je enoletni prostovoljec in potrebuje muogo denarjev. Brdavs mu ga potrpežljivo pošilja in vedno zapiše : „Le n i kakega madeža na časti". ,,Tojetoraj prav zauimiva os in Ivana kot ..tjojzdarski gojenr c" iu se pričel z Brdavsom zgovarjati o gojzdarstvu. Oto mu je tudi omenil, da bode najbrže v bližini nastavljen in potem bode imel ,,dobre sosede". ,,Moji gojzdovi meje na cesarske", rekel je Brdavs prijazno, „po-tem ae kaj lahko zgodi, da se večkrat snidemo, ako Vam bode sreča mila, da dobite državno službo". ,,Potem ei bodem dovolil gospod Brdavs, da Vas večkrat obiščem!" dodjal je brzo Oto. ,,Veselilo me bode!" odgovoril je Brdavs dostojno, ,,toda izraz, gospod mi raje pri nagovoru spustite; tukaj me povsodi le ,Brdavs' na-zivajo in jaz tudi ne zahtevam drugače! — Mojo hčer tudi ne naziva-jo z ,gospodično'. Vsak jej kar na kratko ,,Liza" pravi. Tako smo tukaj navajeni. Kaj ne dekle?" Liza je prikimala zarudela v obrazu in s kozarcem trčila z Otonom, kteri jej je proae svojega ponudil. ,,Na dobro prijateljstvo!" jej je zašepetal. ,,Xa dobro prijateljstvo!" j > ponavljal Brdavs in mu krepko stisnil roko. „Ali Vas smemo malo pota spremiti?" je brzo vprašal Ivan, ko se je Brdavs vzdigtiol ; a ta se je branil z roko in smehljal. „Pridite raje popoludne na Brdo. Potem napravimo sprehod v gojzd in ogledamo moje nasade." Zelo razveseljena sta oba prijatelja obljubila. ICo sta se pozno na večer vrnila iz Brda v gostilno, je Oto veselo kričal : Sedaj sem popolnoma v ognju za njo! Njo ali nobeno! — Kaj meniš Ivan, ali Bfm napravil na Liziko dober utis! — Saj sem vendar — kakor pravijo čeden dečko?" „Hm! —v srce lepej Liziki nisem videl; toda vnanje je kazala, da se podaja! Lepa deklica je!" (Dalje prihodnjič.) znala deklica, da je res petkrat zažgala z žveplenkami. Kakor smo poročali je bil ogenj trikrat zadušen, 3 hiše, oziroma poslopja so pa pogorela popolnoma. 131etna deklica je bila toraj tisti peklenšček, ki je napravil v Goričah toliko škode in prouzročil toliko strahu. Bog ve, kaj bi se bilo še zgodilo, da je niso zasačili v Smihelu. Morda bi bilo že vseh 80 posestnikov na beraški palici. Mlada zločinka je v zaporu. Kaj bo žnjo? Ljudje se boje že zdaj, ko bi kedaj zopet prišla med ljudi. * * * V m r 1 je Josip Korbar, poštar, župan in posestnik v Sp. Hrušici. Pokojnik je dosegel 76. leto ter je bil ves čas svojega življenja vrl narodnjak, poštena slovenska grča. Drobnosti. V staro domovino so se vrnili: Matija Težak iz Proemont, Colo., v Bojanjo vas: Gašp. Lang iz Memphisa, Miss, v Drago; Janez Peternel iz Gibsona, N. Mex., v Trato; Valent. Petrovčič iz Im-periala. Pa., v Rovte; Mat. Novak iz Pittsburg, Pa., v Rovte; Josip Golobič v Semič, Josip Tomazin, Miha Novak, John Lipec iz Crested Butte, Colo., vsi v Knežak; Joel Trepal iz Indianapolis, Ind., h Sv. ! Frančišku Ksav. v Savinski dolini ; Amalija Rosenstein z dvoji otroci iz Indianapolis, Ind., v Rečico. * * * Požigalca v Goričah pri Postojni že ima oblast v svojih rokah. Uprav grozno pa je, da je ta požiralec — 131etna deklica. Poročajo namreč od tam : J31etna Terezija Klanšek je služila za pestunjo pri Janezu Stegu, posestniku v Goričah. Ko je Stegu pogorelo, popustila je Terezija službo in prišla domov v Smihel k svojim ubožnim starišem. Smihel je velika vas, pol ure oddaljena od Gorič. Dne 14. aprila sta imenovano Klanšek ooa-zili dve sosedi, da se nekaj mudi in potika po Smihelu in sicer na ceBti ob slamuati strehi posestnika Tomaža Tominpc. Ženski sti iz radovednosti stopili blizu. Hoteli sti vedeti, česa išče ta malopridna deklica. Zapazivši obe ženski blizu s^be, je Klanšek zbežala. Ženski sti stopili blizu nizke strehe. In tu sti zapazili kakih 50 žveplenk, zavitih v cunjo. 9 teh žveplenk je bila že obdrgnila ob st^no. Vžgale se niso. Na srečo ni imela škatlji-ce, a ob zidu se žveplenke „Union" ne vnamejo. Klanšek je bežala potem d-^mov k starišem, kjer je rekla: „Oče, mati, nosimo ven, kajti dan^s pogori ves Smihel. Tam pri Tomincu je vse polno žveplenk, jaz jih imam šr- nekaj tu, ki sem jih našla tam." Sosedje so takoj poklicali orožnika. Ta je izpraševal deklico na licu meBta. in potem jo je vzel seboj v Goriče. Iu tu je pri- N. v m. p.! * * * Samomor. 19. aprila dopolu-dne med 9. in 10. uro Be je ustrelil v Podgori v poslopju orožniške postaje mlad, komaj 25 let star orož-nik-korporal. Kroglja mu je šla skozi vrat ter predrla glavo v zadnjem delu. V soboto je bil pri spovedi; v sredo ga je obiskal še podgorski g. vikar, kteremu je na vprašanje, če so kesa svojega dejanja, potrdil to s pomikanjem z glavo. Potem pa je izdihnil. Ustrelil se je baje radi tega, ker ni mogel avanzirati. Pokopali so ga po navadnem cerkvenem obredu. * * * Dr. Chrystomanos izgubil službo. Telesni zdravnik pokoj ne avstr. cesarice je napiBal baje drugo knjigo iz cesaričinega življenja s pikantnejšo vsebino, izdal je podrobne tajnosti o cesarici, o ceaarjeviču, o katastrofi v Maier-lingu itd. S tem rokopisom je došel k princu Lichtensteinu ter mu ga pokazal, povedal je tudi, da mu je založnik ponudil za delo 25.000 gld. Princu je zastala kri v žilah, ko je to čital; konec pesmi je bil, da je bila d.rju Chrystomanosu izplačana velika svota, da spisa ne objavi, ob jednem pa je moral baje resignovati na profesuro na dunajskem vseučilišču in Terezianumu. — Tako poroča po „Budap. Tag- blattu" zagrebaški „Obzor". * * * Skrivnosten zločin. Pri Kisdardi blizu Oseka so našli dve ženski s prerezanim vratom. Obla-stva so dognala, da se je jedna umorjenk pisala Roza Boneberger. druga umorjenka, ki ima dve krogli v hrbtu, pa ni znana. Zločinca, ki je ženski oropal, še niso zasledili. Umor seje zgodil okoli poldneva. * * * Starost papežev. Nedavno je stopil Leon XIII. y 22. leto svoje vlade in v 90. leto svoje starosti. Tem povodom poroča francoski list „Soleil": Izmed 263 dosedanjih papežev jih je 11, ki so vladali več nego 17 let in od L 1378., ob končanju Avignonskega razkola jih je Iti živelo več nego 80 let. Zadnji mej temi je umrl Gregor XVI. leta 1846, star 80 let in 8 mesecev; drugi bo Gregor XII., Kalikst II. in Benedikt XIII., ki bo dosegli starost 81 let, Aleksander VIII. in Pij VI. 82 let. Gregor XIII., Ino-cencij V., Benedikt XIV. in Pij VII. starost 83 let, Pavi III. 84 let, Klemen X., Klemen XIII. in Pij IX., ki so dočakali 85 let. — Najstarejši papeži so: Klemen XI., ki je umrl star 92 let, Pavel IV., ki je postal papež v 89. letu, je živel do 93. leta, in Gregor IX., ki je živel blizu 100 let. Do Pija IX., ki je vladal 32 let, razven apostola Petra ni noben papež dočakal 25 let svoje vlade. Želja vseh katoličanov je, da Leon XIII. dočaka Petrova leta. * * * 32 utopljenih otrok. Iz Mannheima poročajo, da je nedavno bila neka žena na sumu, da je 1. 1896. vrgla svoje dete v reko Reno. Da bi se resnica dognala, na znaniti bo morali vsi policijski uradi do holandske meje, je-li so našli od 1. 1896, kako otročje truplo, o kojem ni bilo znano, čegavo, da je. In razne policije bo poročale, da so našli v zadnjih letih 32 utopljenih otrok, kterihniBo mogli agnoscirati. Koliko so stali izgredi maja meseca v Italiji. Znano je, da je prišlo lansko leto na Laškem vsled neizrečene revščine do hudih izgred' v, ki bo v nekterih mestih, zlasti v Milanu narasli do velikanske in zelo krvave revolucije : o razsežnosti in skrajni nevarnosti tega gibanja za obstanek laškega -kraljestva pa nismo imeli pravega pojma. Italijani bo seveda skrivali svojo sramoto, kolikor so mogli; toda vsaka stvar prihaja enkrat na svetlo. Treba je bilo plačati stroške, ki jih je pro-uzročila revolucija, in pokrivanje teh stroškov moral je dovoliti laški parlament. Iz poročila poslanca Pompili povzema „Corriere della Sera", da znašajo stroški budgeta iz leta 1897—98. in letošnjega za finančne operacije, prouzročene po izgredih v maju, vkupe 21 milijonov lir (lani 16 in letoB 5 milijonov.) K tem neposrednim stroškom dodati treba še Btalen izdatek od preko 1 milijona na leto, ker je postala potrebna straža organizacija javne varnosti v velikih mestih. Rečeni list pristavlja: Brez onih 16 milijonov kazala bi se bilanca 1. 1897—98. s prebitkom 5 milijonov mej dohodki in stroški, prištevši tudi železnične gradnje in vkljub temu, da se je plačal tudi ostanek 6 milijonov za afrikansko vojno." Kako neznosna je morala biti revščina v blaženi Italiji, ako je prouzročila izgrede, za kterih pomirenje je potrosila država 21 milijonov. Vkljub temu pa naši laški someščani povzdigujejo „sreč-no" Italijo do devetih nebes in dobivajo tudi mej našimi okoličani dovolj zabitih ljudi j, ki jim verujejo njihove laži. A še nekaj ! Na Laškem so potrosili za izgrede 21 milijonov ; za nabrežinske in devitiske „grozne" izgrede je zadostoval en orožnik, ki je celo le slučajno prišel na postajo Bivije-Devin. In vendar smo barbari, na Laškem pa biva le cvet ,,avite colture". ,, Edinost." * * * Vzorna bratovska ljubezen. Iz Stuttgarta poročajo: Nedavno je padla v tukajšnji tvor-nici za sladui ekstrakt 151etna deklica v kotel, ki je bil poln te vrele tekočine. Nesrečnica se je.pri tem grozno opekla, zlasti po spodnjem životu. Tekom zdravljenja pa so izjavili zdravniki, da se reši deklica le s tem, da se nadometi sežgana dekličina koža s kožo druzega, zdravega človeka. Toda kdo naj si da potegniti s telesa svojo kožo? Nikogar niso našli. Konečno pa je izjavil 161etni brat nesrečne deklice, Karol Frohnmiiller, da je pripravljen žrtvovati sestrici del lastne kože. Iu res, dečku so rezali tri ure kožo z nog ter jo prenesli na sestro. Darovi. G. Mat. Lamut, iz San Francisce, Cal., nam je do-poslal $2.25, darovali so: Janez Ivanich, Janez Puhek po 50ct.; Mat. Lamut, Janez Plut, Josip Erdeljac, Jakob Šukle, gospica Ana Smerkar po 25ct. ,,H Chon et Co.? saj ti bo Jo kmaiU bankrotiral i?" — ,,Kaj mu more to škodovati, se bode saj kaj priučil!" Blaznost. Zdravnik: ,,AIi ste v Vaš^j družini že kedaj opazili kak pojav BlaboumnoBti?" — Baron : ,,Seveda moj stric je pred smrtjo plačal vse dolgove!" Dilema. Gospica: „Kaj bi storili gospod Brblež, ako bi tukaj vpričo Vas skočila v reko?" — ?nubilec: ,,V največjo zadrego bi me spravili, gospica, počakajte še par tednov, da se priučim plavati." Med dijaki. Dijak A.: „Ali že veš brate, da je mleko prav dobro sredstvo zoper ,,mačka"?" — — Dijak B. : „To je popolnoma jasno." — Dijak A.: ,,Kako toraj?" — Dijak B. : „Ako se mačke mleka napijo, potem so vgnani in mirujejo." Gospa: ,.Povejte mi vendar gospod Hmel kje naberete vedno gradiva za nove smešnice?" Gospod: ,,To Vam lahko pokažem gospa. Vi sedite na mojem novem klobuku, kterega še plačal nisem. Tu je že gradivo, saj se smejete." Gospica: ,,Kako pa Vi najraje ribe jeste, gospod profesor?" Profesor: „Najraje v miru, gospica." Gospod: ,,Mislil sem, da ste j slep?" Berač: „0 ljubi gospod, časi so j zelo slabi in tekmovanje tako veliko, da morajo še slepi oči odpreti, ako hočejo živeti!" Mati : ,, Jaz mislim, da Vam je več za denar kakor za mojo hčer?" Snubilec: ,,Kako morate kaj ta-cega misliti. — Le pazite in prepričali se boste, kako malo je meni za denar, s tem bodem kmalu gotov." Smesnice, Zakaj. Ona: „Vsi znanci ue-morejo prehvaliti kako lepo mi pristoja moja nova obleka, samo ti nemaš nobene besede". — On : „Glej ljuba moja, drugi s praznimi besedami hvalisajo tvojo obleko, meni je pa m o š n j i č e k spraz-znila 111 Poznal gaje._ Baron (ritmoj-ster konjiče hudo zadolžen) : „Gospod svetnik, ali smem prositi za roko Vaše hčere Rebeke?" — Svetnik: ,,Vaša ponudba nemorem reči, da ni prikladna, ali povejte mi: zakaj naj uprav -.jaz Vaše dolgove plačam?" Vedno isti. Ženitbeni posredovalec: „Prav dobro ženo imam za Vas, goBpod Lakota !" — „Tako, pošljite mi ilustrovani cenik!" Za vse sluč a j e. Kaj bodeš dal učiti tvojega sina?" — „11 Chon et Co. pojde za praktikanta!" — Nek belograjski živinski trgovec dobil je nedavno od svojega prekup-ca iz Segedina sledeči brzojav : ,, Jutri bodo vse svinje na železniški postaji, pričakujem tudi Vas; menije mogoče še le jutri priti, ker osebni vlak ne vozi volov. Cene koštru-nom so poskočile, pazite se tedaj. Ako potrebujete bikov, spomnite se na-me!" Kje je? ANTON" OBLAK, doma iz Poljan nad Skofjo Loko, pred enim letom je bival v Gibson, N. Mex. Rojake prosim, kterim je znan njegov naslov, da ga blagovolijo naznaniti : Blaž Cheferin, Box 4, North Kem-merer, Wyo. (10 m j.) 19 ktere imamo v naši zaiogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Druge slov. knjige: Veliki katekizem 16 ct. Sveta Notburga IS ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Za Boga in domovino 30 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. in III. zvezek po 30 ct. . Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Ilofer, nova izdaja 20 ct. „ „ stara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct. Gozdovuik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 ct. Majer: Pravljice 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom L in II. zvezek vsak 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Funtek zbrane pesmi 30 ct Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Šaljivi .Jaka 20 ct. Sanjske knjige (velike) 35 ct. Hitri računar 40 ct. Angleško-slovenska slovnica (Jo-ram) SI. FR. SAKSEIl ct CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v s t a r o domovino Slovencem in Hrvatom, za 100 gold, avstr. veljave treba dati $40 90. Slovencem smo že odposlali blizo 3 miljone gold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor dragot pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim 1 Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi iu okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki Dober razloček. Mati: „Gusti, ali si se zopet pretepal?" — Gustl (jokaje): „Ne, ali tepen sem bil 1" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1324 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r ej š n j ej c e n i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali „Glas Narodu" v New York. Kje sta? MARTIN NEMANIČ, doma iz Že-lpbeja, župnija Metlika ; dalje JOŽE F IVEC, doma iz Tri buče župnija Adlešice, okraj rnomelj. Rojake prosim, ako vedo, za kterega teh, da naj mi blagovolijo naznauiti n ju naslov: Peter Šikon^ja, Box 11, Iron Mountain, Mich. (10. raj.) 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno Bern pripravljen ysakomu dobro jiostreči z dobro pijačo, finim wh i Bkeye m in izvrstnim v smodknmi. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo som pr ui oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem.Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, iVIICH. Francoska parobrodna dražba Najceneje vožnje tte iz Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F.SAKSER, 109 Greenwich St., New York! Po znizanej ceni! Gozdovnik, PoveBt iz ameriškega življenja. Dva zvezka za 50 centov poštnine proste. Samo da jih ne bode potreba vračati v Evropo. Povest je zanimiva in kratkočas-na ; oba zvezka obs^zata 348 strani v osmerki. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; La Champague „ 13- maja. La Bretagne „ 20. ,, La Touraine „ 27. ,, La Gasgogne „ 3. junija. La Champagne „ 10. ,, La Bretagne ,, 17. ,, La Touraine „ 24. ,, La Gasgogne „ 1. julija. La Nownaudie ,, 8. „ La Champagne „ 15. „ La Bretagne „ 22. „ Prvi razred kajite do Havre veljajo $66 in višje. Glavna agencija za Zjed. državo in Canad6: 3 BOWLING GREEN NEW YORK. Vsem roiakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., y kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi Iszegljisce. S pozdravom in odličnim spoil tovan jem ANTON ZORČlC, 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi y staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na naB obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Doeedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slo v enake hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz najceneji kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drogi najmanj 841 ali 84150, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 duevili, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 (ireenwieli Street, kamor Vas drugam s pel j p j o, Vas slepijo, mi stanujemo v iste j hiši t prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času. 'A 2 Jm.___2__till__1 1 ■■ • "JLv Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA 5 B A ATIC A -«> CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je eolidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. T- V-T • T »T"T~"T~ •T:" """ T- -T' T i T-''-T-• T-' T' 1" -'iT .ur t u I p i IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumeiu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLI Iv, za male i;i velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakega. Izd^luj^m tudi raznovrstne IGLE ali brocheo za ž.uiskH, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calurretu in okolici svojo i 'igkto zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. P«, .i -fjam slike in store domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vašii> ljubih dom;.., in v:- - skupaj deuem na eno sliko, ravno i.ako kakor bi bili objednem slikani. Z epoštovani«m udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. RIN LINE navedem parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter HSre"w "Y"o^?"k"aj G-eno^ro d vozi jo iz "(STeapol Cene „Spartan Prince", ,,Trojan Prince", „Parter Prince'1. ..Afghan Prince", ..Italian Prince1" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28-00, Ljubljano $27.75, Karlova $28.50, In^pruk $26.00 Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo iti jedilno posodo i rezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, --NFVJ YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Sf S (n 9 U jh G. MARTIN! na 5 cesti v Red Jaclsetu, Mich., Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grooersjskoblago r t ., „ „. -,h w * Priporoča posestnikom Beer balonov in grocenjskih prodajalnic kakor tudi OBLEKO, OBUVALA I vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po jako nizkei ceni. za možke, ženske in otroke. Didje : Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „ Kranjska lepota Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A, QusGhek> lastnik. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenski' trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih d o 1 g i h v i rži n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). i Naročila Be vestno in točno izvršujejo. «ii i - i t • i ,V ,afl" i Uzorce (Samples) kakor tudi večja uar« »Čila pošiljam po Expresn yilie, Colo„ m okolic«, kakor onim, | p r 0 * t o in se pri sprejemu nič ne plate, nUo se mi gotovi novci, Money Order a!i chek pošlje z naroči o vr^d. N \-ci s^ tudi lahko odpošljejo na ,, Glas Naroda1'. Moj naslov je; F. A. DTJSCHEK OFFICE: 1323.2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojim 1 frJP Spr^t^i aff^iUif nf «TT**i'f><» pv »li t* goditi m ooffoicm VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom lie, Colo., in okolici, kal kteri sem pridejo priporočam svoj 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, t^r prodajam line SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med nji- I mi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC 3JIKLICH. HRVATSKE DOMOVINE SIN giasoviti in proslavljeni zdravnik v < HOTEL War J. STRE!FF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, Keiv York (v bližiii' tiskarne .,Glas Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz AvBtrije. Dobra postrežba po nizktj c ni. Prodajamo parobroiltic in železniške listke najnižjih cenah. KNAUTH, NflCHOD 4 KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse del** sveta denarna nakaznice, menjire, in delžna pisma. Isposlnje in izterjnje zapuščine in dol^cve. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMON I K. Cena najcenejšim 3glus-nim od naprej in treba dati S5 ,,are". Boljše vrste od 845 do 8100. Pri naročilih od $50 do §100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. 'John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija T vek linam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem /el<> zadovoljen i njimi, ter so še sedaj dobre: i^ram /elo veliko na nje. I-iojaki. n se, da lii liiii prevarani: harmonike so lahke za igranje. le|*> i/ lelane in dovolj jx> ceni. I o potrdim. Marko Težak imam harmonike že pet let od l;. Golol>a na 4 g'asove: veljajo me 75 dolarjev, ali ne tlam jih sedaj za one. leteli re so narejene v starem kr.iju in veljajo 150 gold., rabim jih pa le pet let. M. Teschak. Poti pisan i imam harmonike.«! J. G .loba le Sest let, za nje sem dal S40 in so še sedaj bnljfc kakor one iz. stare dežele, ktes - stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet. 111. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba iivrstno delu, jaz že na nje iyrain 4 leta,*dal sem /a nje 111 še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30. Mike Klobučar, Joliet, 111. Mat. Frankovif potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. 7- Golob so fina; jaz sem kupil od njeg« harmonike pred 4 leti in dal za nje S45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše iz stare dežele; dosedaj £e ni^o poirefiovale poprave Math. Frankovkrh, Calumet, Mich, Silvester Sttlfti, ravnatelj mestne godi* (Citizen Consolidated I land) |x>trjujem, da harmonike izdelane j«o John Golobu imajo čiste, pravilne glasove iu se i/.unorejo uj>orabiti Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem j^ udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z d.»Krim. Elgin kolesovjem $13.50 - $15.00 Na zahtevanje se razp ciljajo ch-/niki frankovani. Poštena ]>f'btrežbf? iu amstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe sf priporočam z vsem poštovanjem : na 7 kamnov samo in na 15 kamnov sam e^dnj nastanjeni zdravnik na So« East comer 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsedi.ik v- likega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društvu in jedtM nai;.riljul Ij mpJ: zdravnik zaradi svojih zmožnoBti pri i mošiij"ui ljud.tvu, priooroba so slovenskemu občinstvu ze zaravllesle vsaknvrsmiii mmk Mor m vnoniiriH^^H Jakob Stonich, 89. E. MADISON STB EST, CHICA«> ILI. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni TI o tel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-s k o pivo, fina vina; izvrstno s m o d k e iu okusua jedila bodem dajal v& m gostom pr k U .-» zen, se dol zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN P0HEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.