GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH
Številka 2
LETO 7
SEPTEMBER 1985
Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah
Ob prazniku
9. september 1944 pomeni v revolucionarni zgodovini Kozjanskega, s tem pa tudi naše celotne občine pomembno obeležje. Na ta dan sta Kozjanski odred in 13. brigada Mirka Bračiča napadla in zavzela močno utrjeno postojanko v Kozjem, ki je do tedaj pomenila resno oviro v nadaljnjem razvoju narodnoosvobodilnega gibanja in ljudske oblasti na širšem Kozjanskem. Revolucionarna in svobodoljubna tradicija na tem območju je'tako dobila nov zamah, ki se je razplamtel in dosegel tudi kraje, kjer doslej nista bili tako močno izraženi. V vrste osvobodilne fronte slovenskega naroda ter v oborožene partizanske enote se je vključil nov val predanih rodoljubov, ki so nesebično in zavestno vztrajali v boju za dokončno osvoboditev domovine. 9. september 1944, ki ga zaradi naštetih razlogov lahko imenujemo tudi preokretnico v borbi za dokončen izgon okupatorja in njegovih pomagačev iz naše ožje domovine je torej datum, ki je vreden vloge, ki smo mu jo namenili: postal je praznik delovnih ljudi in občanov šmarske občine.
IZ VSEBINE:
•	Uresničevanje družbenega plana
—	stran 2
•	320 iet Zdravilišča Rogaška Slatina — stran 3
•	MDA »Spominski park Trebče 85« — stran 4
•	Gostitelji letošnjega praznovanja
—	stran 5 in 6
•	Invalidski kotiček — stran 7
•	Stanovanjska problematika — stran 9
Naša današnja bitka se imenuje borba za dosledno uresničevanje temeljnih načel naše socialistične samoupravne družbe, borba za pospešen družbeno-ekonomski razvoj občine in vse kar je s temi cilji povezano.	'
Vsak pošten in dobronameren človek mora priznati, da so doseženi rezultati vidni in že danes pomembno vplivajo na osebni in družbeni standard naših delovnih ljudi in občanov, čeprav tudi sami z doseženim nismo v celoti zadovoljni. Kljub temu smo z maksimalnim angažiranjem lastnih možnosti in pogojev ter ob učinkoviti podpori ter pomoči širše družbene skupnosti dosegli mnogo, čeprav manj kot smo želeli in pričakovali. Posebno nas zaskrbljuje dejstvo, das mo kljub vidnim dosežkom v občini zdrsnili po republiški lestvici, ki ponazarja razvitost družbenopolitičnih skupnosti v Sloveniji, za eno mesto navzdol. Vendar smo trdno prepričani, da to ni objektivna nujnost Ustrezno izkoriščanje naših primerjalnih prednosti, ki jih pomenijo ugodni pogoji za razvoj kmetijstva, turizma vseh vrst, razpoložljiva delovna sila in izvozna naravnanost našega gospodarstva, so dejstva, ki jamčijo uspešnost dohodkovnega povezovanja tako znotraj občine kot tudi s potencialnimi investitorji izven nje.
Posebej moramo poudariti in ponovno ponoviti dejstvo, da svoje perspektive ne vidimo v nedo-glednem solidarnostnem pokrivanju naših splošnih in skupnih potreb, temveč v ustvaritvi takšne gospodarske baze, ki bo lahko dostojno pokrivala dogovorjene in samoupravno sprejete programe.
Res je, da bomo v naši celotni skupnosti nekoliko zaostali za hitrim tempom razvoja preteklih let. Vendar drugače ne gre. Trošili smo več kot smo ustvarili in živeli na račun tistega, kar bomo ustvarili jutri. Umiriti moramo vse vrste porabe, povečati pa proizvodnost na vseh favneh, da si ustvarimo temelje za nadaljni hitrejši razvoj. Prepričan,, sem, da imamo vse možnosti, da složni in z veliko mero solidarnosti prebrodimo sedanje, za gospodarski razvoj, težje razmere.
Z željo, da te cilje uresničimo čestitam vsem delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku.
Predsednik Skupščine občine Anton DIRNBEK
■iiiriftrtcC-Irtctrirtrirtftrtrtrtrtrtrtrfcirtr-to-tctrtfit-tcick-tftrfftrIrititft-kirerb-kIri
Ob 9. septembru -prazniku občine, čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom
$•
*
«-8-$-sh o 8-«-8-8-a-8-8-8-8-8-8-S-8-8 8 8-8 *
J*
•d -is -S •k Jt
* jt J«
-te ji ji ji js jt Ji jt * jt ji Ji Ji Ji Jt Ji Ji Ji Ji Ji Ji Jt
Ji	'
Ji Ji S Ji Ji Ji-
Skupščina občine Izvršni svet in
družbenopolitične organizacije občine Šmarje pri Jelšah
IN VABIJO NA ZBOROVANJE V NEDELJO, 8. SEMPTEMBRA, OB 11. URI V ROGATCU

Realizacija srednjeročnega družbenega plana 1981-85
S srednjeročnim planom za obdobje 1981 — 1985 smo si zastavili smele načrte. Kazalci druž-beno-ekonomskega razvoja so bili postavljeni nad republiška povprečja v želji, da bi čim hitreje prišli iz kroga manj razvitih občin pa tudi na osnovi realnih možnosti in prednosti, ki jih je v naši občini (delovna sila, možnosti v kmetijstvu, nekatere tradicionalne ind. panoge, itd.).
Planirani kazalci razvoja so bili:
—	rast DP	3,3	%
—	produktivnost	0,8	%
—	zaposlenost	0,5	%
—	izvoz	15	%
—	uvoz	1 — 2 %
V prvih treh letih srednjeročnega
obdobja je DP naraščal po stopnji 1,1 skupaj oz. v družbenem delu 1,9 (v SRS 0,2). Na tem področju načrtovana stopnja ni v celoti realizirana. Zaradi vsesplošnih gospodarskih težav je zaostajanje tudi v republiki očitno. Povečal se je delež zasebnega sektorja v ce-lvtnem DP za 1,8 odstotne točke. Na tem področju beležimo znaten porast števila obrtnikov.
Zaposlenost, ki je bila načrtovana s povprečno stopnjo 2,5 se je povečala po stopnji 2,7. Intenzivnejša je bila rast v gospodarstvu kot v negospodarstvu, kar je v ■skladu z družbenimi prizadevanji v omejevanju zaposlovanja v družbenih dejavnostih. Kadrovska struktura se je malenkostno izboljšala, še vedno pa močno zaostajamo za povprečjem v republiki.
Na področju izvoza smo realizirali 10,5 % realno rast, kar je ugodno. Pokritost izvoza z uvozom se izboljšuje vse srednjeročno obdobje (izvozimo 3-krat več kot uvozimo), delež -izvoza v DP pa predstavlja že 33,4 %, medtem ko je v letu 1980 predstavljal 18 %. To je rezultat odločene usmeritve združenega dela v izvozno orientira-nje investicije oz. vključevanje obstoječe proizvodnje v mednarodno menjavo.
Delež investicij v DP je manjši kot smo načrtovali, vendar se razmerje z upoštevanjem investicije v Steklarni BK spremeni oz. približa načrtovanemu. Načrtovane investicije so ali bodo do konca leta v večini realizirane. To so:
—	dokončanje industrijske pekarne v Rogaški Slatini
—	kislinska polimica Dekorja v Kozjem
—	modernizacije predelave jabolk v Vitalu
—	farma Hajnsko
—	hoteli kompleks Sava
—	trgovsko gost. center Šmarje
—	market v Bistrici ob Sotli
—	vezna hala in sušilnica v Bohorju
—	žaga v Kozjem
—	proizvodna hala GOKOP-a
—	skladišče za zbiranje odpadkov v Hanjskem
—	melioracija Pristavškega in Imenskega polja
—	gostišče v Kozjem
—	l. faza OŠ in telovadnica v Rogaški Slatini
—	razširitev vrtca v Šmarju
—	pošta v Šmarju
—	gradbena dela v Sirarni v Šmarju
—	zaklonišče v Šmarju in kot najpomembnejša in največja inve-
sticija v modernizacijo in razširitev proizvodnje kristalnega stekla v Steklarni BK v Rogaški Slatini.
— prestavitev tozda TOPER v nove proizvodne prostore.
Kot v celoti nerealizirane pa ostajajo investicije Sirarne v Šmarju, ki ima velik pomen za nadaljnji razvoj živinoreje oz. kmetijstva v naši občini, obvoznica Rogaška Slatina in kolektorja v Rogaški Slatini.
Ugotavljamo, da se realizirajo tudi investicije po posebnem programu razvoja Sp. parka Trebče in sicer z izgradnjo Zdravstvene postaje v Bistrici ob Sotli in povečanjem obrata Gorenje v Bistrici ob Sotli.
Med pomembne investicije moramo uvrstiti še RTP Rogaška Slatina, ki je izjemnega pomena zd hitrejši gospodarski razvoj, telefonskega omrežja v nekaterih KS, kakor tudi nekatere druge, kot so adaptacija gostišča Virštanj, odprtje obrata TOPRA v Virštanju, adaptacija gostilne in stanovanj v Pristavi, itd.
Pri delitvi dohodka v tem srednjeročnem planu je potrebno ugotoviti, da se je izboljšalo v korist sredstev za razširitev materialne osnove dela in rezerv, to pa predvsem na račun OD in prispevkov in davkov. Izredno močno pa so porasla sredstva za obresti. Zaradi takih gibanj so se na področju družbenih dejavnosti OD realno bolj znižali kot na drugih področjih, kar bo potrebno v najkrajšem času sanirati.
Kljub težavam pri skupni porabi pa izpolnjujemo obveznosti pri izgradnji bolnišnice v Celju, sofinancirali smo delavnico pod posebnimi pogoji Golovec v Celju (za moteno mladino) in kot že rečeno izgradili 1. fazo OŠ in telovadnico v Rogaški Slatini. V teku pa je tudi izgradnja prostorov za vrtec v podčetrtku.
Na področju stanovanjske izgradnje se bomo približali planiranim ciljem. Zgrajenih bo preko 500 stanovanj (164 družbenih in okoli 340 zasebnih). Velike napore smo vložili tudi v modernizacijo lokalnih cest, kjer so rezultati zadovoljivi.
Celovit pogled na prehojeno pot nam pokaže, da smo v okviru danih možnosti dosegli ali se približali zastavljenim ciljem. Kot pomembna vzpodhuda za nadaljnje delo je dejstvo, da je združeno delo pri svojih odločitvah upoštevalo družbene usmeritve (izvoz), da smo izboljšali delitev DP, dosegli premike pri izvozu in relativno ugodno rast.
Ostajajo pa odprte naloge na marsikaterem področju, kot je kadrovska , struktura, intenzivnejše zaposlovanje, uvajanje sodobne tehnologije in informatike, naloge na področju varstva okolja, vskla-jen razvoj znotraj občine, kar vse mora biti vodilo pri načrtovanju novega srednjeročnega obdobja.
Marjan Babič
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
Dobitniki priznanj občine Šmarje pri Jelšah za leto 1985
Plaketa »9. september«:
1.	Zdravilišče Rogaška Slatina za vsestranski razvoj v 320 letih delovanja
2.	»Metka« TOZD Konfekcija posteljnega perila Kozje za uspešen razvoj v 30. letih obstoja
3.	Darko Bizjak za vzgledno dolgoletno družbenopolitično, samoupravno in gospodarsko delovanje
Priznanje »9. september«:
1.	Podjetje za PTT promet Celje za prispevek pri posodabljanju poštnega prometa in graditvi telefonskega omrežja v občini
2.	Univerza Edvarda Kardelja — Fakulteta za strojništvo v Ljubljani za vzorno sodelovanje pri razvoju elastičnih veznih elementov (ELVE) v kovinarstvu
3.	Ljubljanska banka — ekspozitura Šmarje pri Jelšah za kvalitetno opravljanje bančnih uslug in pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva
4.	Jože Pirš za vsestranske družbenopolitične in samoupravne aktivnosti
5.	Mitja Cimperšek za delo na področju gozdarstva in gradnji gozdnih komunikacij
6.	Anton Lah za dolgoletno delo na področju cestne, komunalne in vodne problematike v občini
7.	Anton Tušek za delovanje v društvih in organizacijah v občini, še posebej v Rogatcu
8.	Robert Adrinek za uspešno družbenopolitično delo na terenu
9.	Jože Mašera za delovanje v kraju in družbenih organizacijah
Denarne nagrade:
1.	ZB NOV Rogatec za uspešno delo med članstvom in mladino
2.	Kulturno prosvetno društvo »Savina Sekirnik« Stojno selo za široko kulturno-prosvetno delovanje
3.	Gasilsko društvo Vinski vrh za prizadevno delo pri razvoju ^ krajevne skupnosti
n
ljubljanska banka
SPLOŠNA BANKA CELJE EKSPOZITURA ŠMARJE PRI JELŠAH
LJUBLJANSKA BANKA — LJUBLJANSKA BANKA — LJUBLJANSKA
Prizadevanja delavcev banke za razvoj naše občine zajemajo široko področje dejavnosti, najbolj pa kmetijstvo, s katerim se ukvarja največji del občanov.
Kmetovalcem smo v tem srednjeročnem obdobju (do 30. 6. 1985) odobrili 520 namenskih kreditov za izvajanje individualnih investicij v kmetijstvu. Znesek odobrenih kreditov se je gibal od 8.400.000 din v letu 1981, do 40.000.000 din v prvih šestih mesecih letošnjega leta.
Učinka vsake posamezne investicije sicer ne spremljamo, vendar smo prepričani, da smo s temi krediti omogočili večjo kmejtisko proizvodnjo in ustvarjanje večjega dohodka.
Takšno politiko pri razvoju kmetijstva bo banka obdržala tudi v prihodnje, še posebej pa bo krepila svetovalno funkcijo pri zaključevanju finančnih konstrukcij za investicije občanov.
Z željo, da bi še tesneje sodelovali pri finančnih vprašanjih, se delavci Ljubljanske banke Splošne banke Celje, ekspoziture Šmarje pri Jelšah pridružujemo čestitkam občanom ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah.
LJUBLJANSKA BANKA — LJUBLJANSKA BANKA — LJUBLJANSKA
PROGRAM PRIREDITEV V OKVIRU PRAZNOVANJA
PRAZNIKA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 1985
sobota, 31. avgust
•	Rogaška Slatina:
—	ob 10. uri — osrednja prireditev »Rogaška skozi stoletja« ob 320-letnici Zdravilišča Rogaška Slatina
—	ob 19.30 — koncertna izvedba opere Seviljski brivec
nedelja, 1. september
•	Podčetrtek:
—	ob 9. uri — slavnostna seja GD Podčetrtek
—	ob 11.30 — slavnostno zborovanje ob 100-letnici Gasilskega društva Podčetrtek (pobratenje GVD Desinič z GD Prevalje in GD Podčetrtek)
torek, 3. september
•	Rogaška Slatina:
—	ob 17.30 — srečanje ŽKK Rogaška — ŽKK Ježica Ljubljana
—	ob I9.uri — srečanje ženskih košarkarskih reprezentanc Jugoslavije in Madžarske
—	ob 20. uri — večer slovenske folklore (v Zdraviliški dvorani)
sreda, 4. september
•	Rogaška Slatina:
—	ob 11. uri — otvoritev razdelilne transformatorske postaje
—	ob 20. uri — večer slovenskih narodnih pesmi v »Templju«
četrtek, 5. september
•	Rogaška Slatina:
—	ob 20. uri — koncert narodnozabavnega ansambla AVSENIK (v športni dvorani)
petek, 6. september
•	Rogatec:
—	ob 20. uri — koncert MPZ Rogatec-Hum in predstavitev zbornika ob 700-letnici Rogatca
•	Spominski park Trebče-.
—	ob 17. uri — pričetek pohoda po poteh I. Kozjanskega bataljona (Bistrica ob Sotli — Trebče — Preskarjev mlin — Podsreda — Kozje)
sobota, 7. september
•	Čača vas pod Bočem:
—	ob 15. uri — odkritje spominske plošče padlim partizanom
•	Rogatec:
—	ob 16. uri — srečanje NK Straža — NK Maribor (veterani)
—	ob 20. uri — nastop folklorne skupine iz pobratene občine Arilje
•	Kozje:
—	ob 18. uri — svečana seja skupščine KS ob krajevnem prazniku in zaključek pohoda po poteh I. Kozjanskega bataljona
nedelja, 8. september
•	Rogatec:
—	ob 9. uri — svečana seja občinske skupščine
—	ob 11. uri — množično zborovanje ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah
torek, 10. september
•	Rogaška Slatina -.
—	ob 11. uri — otvoritev obrata AERO Šempeter v prostorih INGRAD Rogaška Slatina
sobota, 14. september
•	Rogaška Slatina:
—	slavnostna akademija ob krajevnem prazniku
•	Pristava:
—	ob 16. uri — slavnostna seja skupščine ob prazniku KS, razvitje pionirskega gasilskega prapora
— KORS — KORS — KORS — KORS — KORS — KORS — KORS —
Rogaška Slatina
konfekcija oblačil rogaška slatina
proizvaja moško, žensko in otroško konfekcijo z več kot 35-letno tradicijo.
Proizvodni program zajema moške, ženske in otroške plašče, modele za prosti čas, klasične in športne hlače, poseben program predstavljajo smučarske bunde in hlače.
Modeli iz kolekcije KORS so odgovor na moderne zahteve dinamičnih in uspešnih ljudi. To je moda, ki spremlja čas, način življenja in živi z nami vsak dan.
Zdravilišče Rogaška Slatina praznuje letos 320-letnico obstoja. Za odkritelja slatinskih vrelcev velja namreč ban Peter Zrinjski, ki je bil leta 16665 na lovu v okolici Rogaške Satine. Bil je bolan in domačini so mu priporočali, naj pije vrelčno vodo. Pil jo je in želodčne težave so minile. Vest o tem, da mu je pomagala rogaška voda, se je hitro razširila po takratni Avstriji in drugih evropskih deželah.
Gre torej za pomembno obletnico, ki jo v Zdravilišču Rogaška Slatina proslavljajo predvsem delovno in z novimi dosežki na vseh področjih. Praznovanju 320-letnice so zato namenili vse leto 1985, ki so ga proglasili za leto kvalitete. Vsa svoja prizadevanja so usmerili v iskanju novih, sodobnejših in bogatejših oblik zdraviliške ponudbe ter v posodabljanju proizvodnje in kvalitete njihovih proizvodov na osnovi mineralne vode. Z dosedanjimi rezultati in z izdelanimi srednjeročnimi in dolgoročnimi načrti ter z zagotavljanjem materialne osnove za njihovo uresničitev v Zdravilišču Rogaška Slatina dokazujejo, da se zavedajo, da bi vsak zaostanek v razvoju pomenil ogrožanje lastne socialne varnosti in širšega družbenega razvoja. Tako je med drugim dejala tudi slavnostna govornica na osrednji prireditvi ob tem visokem jubileju, predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomila Mitič, ki je še poudarila sloves Rogaške po kvaliteti, zlasti pa po strokovnosti zdravstvenih in drugih zdraviliških storitev. O tem zgovorno pričajo tako dosežki v turističnem prometu kot tudi v dohodku. Zato niso neuresničljivi načrti, da bo kolektiv Zdravilišča Rogaška Slatina do konca tisočletja gospodaril že z 2.000 posteljami v novih in prenovljenih objektih, s 3.000 restavracijskimi mesti, z novimi objekti in napravami turistične infrastrukture ter da bo ob tem raziskoval in razvijal nove oblike zdraviliških storitev.
Za Zdravilišče Rogaška Slatina je letošnji velik jubilej obveznost, da z zavzetim, strokovnim in nesebičnim delom ohranjajo in razvijajo Rogaško naprej. V posebni prilogi njihovih »Vrelcev«, ki so jo izdali ob letošnjem prazniku, so še zapisali, da ni nič dano nikomur vnaprej, da je vsako spanje na lovorikah usodno, zato so le delo, človekova ustvarjalnost in znova delo tisto, kar ohranja njihov ponos in zagotavlja trajen obstoj Rogaške, da bo doživela še veliko podobnih, imenitnih in zvenečih obletnic.
To jim tudi vsi želimo, ob jubileju in prejemu plakete »9. september« pa iskreno čestitamo!
— STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« — STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« —
V Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slatina je stekla poskusna proizvodnja v novih proizvodnih prostorih. Začetno obratovanje že daje pričakovane rezultate, čeravno je še nekaj pomankljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Računajo, da bo investicija v celoti končana prihodnji mesec, veljala pa bo dve milijardi 600 milijonov dinarjev.
Z novo naložbo bodo že v letošnjem letu občutno,povečali izvoz, ki bo ob 25 odstotni izkričenosti zmogljivosti znašal 11 milijonov dolarjev. Prihodnje leto, ko se bo izkoriščenost povečala na 85 odstotkov, se bo izvoz povečal na okoli 14 milijonov dolarjev. Leta 1987, ko naj bi bile zmogljivosti že 100 odstotno izkoriščene in investicija v polnem zamahu, pa bo vrednost izvoza znašala od 16 do 17 milijonov dolarjev. Količinsko pa se bo proizvodnja povečaal za 60 odstotkov. Z novo investicijo se bo povečalo tudi število zaposlenih v Steklarni. V zadnjih treh mesecih so na novo zaposlili že 300 delavcev, do leta 1987 pa jih bodo še nekaj čez 200.
Ker so rogaški steklarji zadja leta nekoliko zanemarjali domači trg, bodo s povečano proizvodnjo v novih proizvodnih prostorih lahko s svojimi proizvodi bolje oskrbeli tudi domačega kupca.
— KORS — KORS — KORS — KORS — KORS — KORS — KORS —
MDA „Trebče 85"
opravili vsa načrtovana dela 100 %, točni rezultati akcije pa bodo znani šele po skupščini akcije. Zapišemo še lahko, da so brigadirji
odšli s Kozjanskega z bogatimi izkušnjami, lepimi vtisi in najbrž tudi z nekaj žulji.
Tanja Gobec
Izdaja zbornika Je
Minilo je pet mesecev, odkar je izšla zajetna, bogato ilustrirana knjiga. Zbornik šentjursko šmarske občine, z naslovom »Med Bočem in Bohorjem«. V nakladi 2500 izvodov. V šentjurskv občino je prišlo 900 knjig, ki so v celoti razprodane, v šmarski občini pa je od 1600 izvodov na voljo le še približno 150 knjig.
Pri odkupu knjig so se pvsebno odlikovale naše delovne organizacije, med katerimi so nekatere dale svojim delavcem možnost obročnega nakupa, druge so delavcem zniževale cene, tretje bodo knjige delile kvt nagrado ob raznih jubilejih.
Pohvaliti pa moramo tudi naše celotno prebivalstvo, ki je z velikim zanimanjem in vnemo posegalo po knjigah. Ne kaže prezreti dejstva, da jev obeh občinah le okoli 50.000 prebivalcev, zato je naklada 2500 izvodov dokaj
Vlak bratstva
Manifestacija Vlak bratstva in enotnosti je nastala- kot odraz bratskih in prijateljskih vezi, stkanih med izgnanci iz Slovenije, ki jh je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov, in njihovimi gostitelji v Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom.
Tako se vlak bratstva in enotnosti organizira že od leta 1961 — kot spomin na trpljenje v vojnih dneh in kot simbol ohranjanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB. Manifestacija daje neprecenljiv prispevek h krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter prenašanja
bila upravičena
visoka. Znano je, da tiskajo slovenske založbe leposlovne knjige za celotno Slovenijo, ki ima približno 2 milijona prebivalcev, v nakladahod 3 do 6.000.
Mnenja tistih, ki so črnogledo mislili, da se bo pri prodaji zbornika zataknilo, se niso uresničila, Urednški in izdajateljski odbor sta pvvsod naletela na razumevanje in pozitiven odziv.
Distribucijo v šmarski občini in celotno računovodsko poslovanje je opravljala Delavska univerza v Rogaški Slatini, distribucijo y šentjurski vbčini pa tajnštvo občine.
O izidu in vsebini zbornika je bila slovenska javnost seznanjena preko vseh medijev, od TV. radia, dnevnikov Delo in Večer, tednikov TV 15, Novi tednik. Kmečki glas itd.
Ernest Rečnik
in enotnosti
revolucionarnih tradicij na mlajše rodove.
11. oktobra letos pelje vlak bratstva in enotnosti iz SR Slovenije v SR Srbijo. Z njim bodo potovali izgnanci oziroma njihovi potomci iz 32. slovenskih občin. Spet bodo dobrodošli gostje v krajih, kjer so mnogi med njimi našli toplo zavetišče, ko so bili ob svoj dom.
Takšno prijateljstvo prav gotovo ne more izumreti; skovano je bilo v preveč hudih časih, trdo preizkušeno in je prav zaradi tega neizmerna dragocenost naše sedanjosti in prihodnosti.
Milka Dobravc
Tudi letos, tokrat že tretjič, je na območjih občin Brežice, Krško in Šmarje pri Jelšah potekala mladinska delovna akcija republiškega značaja — »Spominski park Trebče '85«. Na njej se je zbralo okrog 300 brigadirjev, lahko pa bi jih bilo tudi več, če bi občinske konference poslale na akcijo popolnejše brigade.
Brigadirji so prišli takorekoč iz vseh koncev Slovenije; Kočevja, Domžal, Ljubljane-Moste-Polje, Ljubljana-Vič, Ribnice, Vrhnike, sodelovalo pa je tudi nekaj pionirjev iz Gorenjske.
1.	izmena brigadirjev je kopala jarek za telefon v nekoliko oddaljenem Senovem in Brestanici, na Bizeljskem pa je v vinogradih DO Slovin vrtalo luknje za betonske stebre.
Da so bili izredno pridni, ne kažejo samo žulji na rokah, ampak tudi podatek, da je ta izmena imela kar 128 % izpolnjena delovišča.
Nič manj pridni in zagnani niso bili brigadirji 3. izmene, ki so urejali ceste v Zagorju in kopali jarke v Pečicah in Podsredi.
Mladi se za sodelovanj^ na delovnih akcijah odločajo v večini iz želje po spoznavanju novih prijateljev, veliko pa jih privabijo do-
bro organizirane popoldanske aktivnosti po končanem delu.
V	brigadirskem naselju Bistrica ob Sotli, kjer' so tudi letos brigadirji preživeli največji del dneva, je bilo za te aktivnosti dobro poskrbljeno.
Namesto druge izmene je deloval mednarodni tabor, na katerem je sodelovalo preko 50 tujcev iz Španije, Francije, Belgije, Nizozemske, Anglije, Nemčije, Italije, Švedske, Finske, Estonije (SSSR), Argentine in Madžarske ter 60 tabor-janov iz domala vse Jugoslavije. Vsi skupaj so opravljali dela v Spominskem parku Trebče in z zanimanjem raziskovali okolico gradu v Podsredi.
Gostom iz drugih držav v prostem času ni bilo dolgčas, saj so hodili na izlete, spoznavali okolje, v katerem so v času akcije živeli in delali.
V	brigadirskem naselju pa so zvečer, kot se za mlade in sploh brigadirje spodobi, prirejali zabavne večere ob tabornem ognju, disco večere, skratka prijetnega vzdušja ni manjkalo.
Ob zaključku MDA »Spominski park Trebče« organizatorji zagotavljajo, da so letošnji brigadirji
zavarovalna skupnost triglav n. sol. o., LJUBLJANA
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. — 63001 Celje, ul. XIV. divizije 4
TRIGLAV — TRIGLAV — TRIGLAV — TRIGLAV — TRIGLAV Se priporoča za sklepanje različnih oblik zavarovanj, ki nudijo skleniteljem popolno GOSPODARSKO VARNOST!
Svoje usluge nudi preko sedeža delovne skupnosti v Celju, krajevnih zastopnikov in predstavništev:
TITOVO VELENJE	856-456
ŽALEC	710-620
ŠMARJE PRI JELŠAH	821-010
LAŠKO	730-866
ŠENTJUR PRI CELJU	741-077
SLOVENSKE KONJICE	751-433
MOZIRJE	831-030
Gostitelji letošnjega praznovanja
Priča davne preteklosti
Skoraj štiri in pol kvadratne kilometre je velika krajevna skupnost Rogatec, v kateri živi okoli 1.400 prebivalcev. Urbanizirano naselje s starim ¡¡jedrom v tesni dolini potoka Draganje, ki se tu izliva v Sotlo, je kraj Rogatec, ki letos slavi častitljivi jubilej — 700 letnico, obenem pa je tudi gostitelj praznika občine Šmarje pri Jelšah. Davna zgodovina Rogatca nam pove, da njegovi začetki segajo v zgodnji srednji vek; prvi zapiski o imenu Roas so iz leta 1130, kot Rohats se pojavi leta 1207 in kot Rohathes leta 1254, medtem ko se kot trg prvič omenja leta 1283.
Ko zastane korak
Tako bi lahko rekli za Rogatec po vojni. Preprosto ni mogoče verjeti, da se kraj, ki je bil pred leti celo upravno administrativni center, skoraj 40 let ni vidno razvijal. Že podatek, da je bilo tu nekoč sodišče, pa hranilnica, dobro organizirana zdravstvena služba, da je bila skoraj v vsaki hiši neka obrtna dejavnost, da je bilo več pekarn, mesnic in zares dobrih gostiln, pove dovolj. Dodajmo še, da se je bogata kulturna dejavnost odvijala kar v dveh dvoranah.
Kaj od vsega tega je še danes? Težko je odgovoriti,
pa vendar
je v Rogatcu vsaj na nekaterih
področjih čutiti napredovanje. Tu je vsekakor treba omeniti urejeno elektrifikacijo in novo osnovno šolo, ki nosi ime po velikem mislecu in revolucionarju Edvardu Kardelju. Tudi na področju telefonije se premika, saj so v preteklem letu dobili 30 priključkov, okoli 80 pa bi jih bilo še potrebnih.
Ovira pri hitrejšem razvoju telefonskega omrežja je prešibka poštna centrala, ki jo bo potrebno čimprej modernizirati. Svojstvena geografsko strateška leta Rogatca botruje živahnemu železniškemu in cestnemu prometu, tako potniškemu kot tranzitnemu. Železnica Grobelno — Rogatec je bila zgrajena leta 1903, Rogatec — Krapina pa 1928. Leta 1982 so jo modernizirali in opremili s sodobnimi svetlobnimi signali. Ima tudi urejeno skladišče, kruh pa daje okoli 35 delavcem. Nekoliko slabše pa je s cestami, še posebej z republiško Rogatec — Majšperk.
Med prednostne naloge so si Ro-gatčani zapisali tudi ureditev preskrbe. S sedanjo niso zadovoljni. Moti jih slaba ponudba in nevzdr-ževanje objektov, v katerih so trgovine in gostinski objekti. O tem so se želeli z »M—Jelšo« že več-, krat pogovoriti in skupaj poiskati rešitve za izboljšanje stanja, vendar, kot pravijo, doslej brez večjih uspehov.
Ko smo se pred letošnjim občinskim praznikom pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti Rogatec, so mnogo kritičnih pripomb izrekli tudi na račun gospo-
Spominski muzej, rezultat dolgoletnih prizadevanj
darjenja Kmetijskega kombinata, na prostorske in kadrovske težave v zdravstvu, na slabo kanalizacijo propadanje nekaterih zgodovinskih objektov, nevključevanje Gorenjevega tozda »Kondenzatorji« v življenje v kraju.
Skupna prizadevanja zagotavljajo napredek
Biti moraš močan in vztrajen, imeti moraš svoj kraj zares rad, da ti vse to kamenje, ob katerega
se spotikaš na poti razvoja, ne uniči volje in hotenja ter optimističnega pogleda. V Rogatcu so taki ljudje. To so že dokazali in ve dno znova dokazujejo. Zato smo prepričani, da bomo ob letu ali dveh lahko napisali članek vedrejše vsebine, da krajevna skupnost Rogatec ne bo zanimiva samo zaradi delovne sile, ampak da bosta interes in želja vseh, poleg domačinov tudi tistih, ki jim ti kraji nudijo ugodne pogoje za svoj razvoj, hitrejši in trdnejši korak naprej.
Kovačnica znanja pod Donačko goro
Ko govorimo o krajevni skupnosti Rogatec, ne smemo in ne moremo obiti krajevnih skupnosti Dobovec, Donačka gora in Stojno selo, ki predstavljajo nekakšen obroč rogaške krajevne skupnosti in so z njo v tesni povezavi. Razprostirajo se na pretežno hribovitem področju, pokritem z gozdom, kar tudi daje vedeti, da prihaja razvoj v tamkašnje kraje z upočasnjenim korakom. Omenjene tri krajevne skupnosti sodijo torej med manj razvite v šmarski občini in imajo veliko skupnih, podobnih težav in značilnosti.
Hribovitemu svetu pripišimo še pretežno pol kmečki živelj, področje brez industrijskega obrata, slabe cestne povezave, neustrezen šolski prostor in trgovine in še bi lahko naštevali. Vsemu navkljub pa tu živijo ljudje, ki se trudijo, da bi si izbvljšali življenjske pogoje. Nikakršnih ambicioznih želja nimajo, le urejene ceste, boljše pr-o metne zveze, primeren šolski prostor in trgovino si želijo. O kakršnem industrijskem obratu skorajda ne upajo razmišljati, čeprav ve-
do, da bi jih lahko rešil manj raz
vitosti.
Večina prebivalcev se vozi na delo v Rogaško Slatino, Rogatec, Hum na Sotli, Šmarje, Šentjur, Štore in Celje, saj v domačem kraju ni možnosti za zaposlitev. Pri tem pa se srečujejo z velikimi težavami, kajti prometne zveze so izredno slabe. V Donački gori na primer sploh nimajo rednih avtobusnih zvez. Vozijo le delavski in šolski avtobusi in tako morajo ljudje v glavnem pešačiti. Z avtobusnimi zvezami pa se ne morejo pohvaliti niti v Stojnem selu in Dobovcu.
S prizadevnostjo ter marljivostjo in tudi s pomočjo širše družbene skupnosti pa jim je zadnja leta le uspelo storiti korak naprej v razvoju.
Začelo se je z urejanjem cest
Iz Dobovca, Donačke gore in Stojnega sela so se ljudje, predvsem mladi, vse bolj izseljevali, saj v teh krajih niso videli nikakršne perspektive. Zadnja leta so se začeli vračati, mladi pa več ali manj ostajajo doma.
K temu so gotovo v velisi meri pripomogle urejene ceste, katerih je iz leta v leto več, tudi do bolj zakotnih kmetij, do koder so do nedavnega vodile le peš poti. Če so morali prebivalci še nedolgo tega s koši nositi opekv za obnovo ali gradnjo domačij, lahko zdaj to pripeljejo po urejenih cestah. Ceste jim torej prižigajo svetlejšo luč na njihovi razvojni poti in kar je najpomembnejše, vračajo življenje v ta hribovski predel šmarske občine.
- Večina cest v teh krajevnih skupnostih še neasfaltiranih, vendar
*
dokaj dobro vzdrževanih. Uredili so jih s pomočjo gozdnega gospodarstva, saj gre za večino gozdnih cest, cestno komunalne skupnosti, velik delež pa so prispevali tudi krajani sami sprostovoljnimi prispevki in udarniškim delom, kar velja posebej pohvaliti. Tako so v krajevni skupnosti Dobovec samo lani uredili 11 kilometrov cest, asfaltiranih je 1700 m, letos pa imajo v načrtu asfaltirati še 1200 m cestišča. V Donački gori imajo prav tako asfaltiranih le dva kilometra cest, letos pa si želijo, da bi uredili asfaltno prevleko od Gaberja do Tlak, v dolžini štiri kilometre. S pomočjo vojakov pa so letos opravili izjemno veliko delo pri urejanju cestne povezave Log — Ža-henberč, v dolžini treh kilometrov. V Stojnem selu je asfaltirana le cesta, ki povezuje z Rogaško Slatino. V načrtu pa imajo, da bi asfaltirali tudi cesto proti Rogatcu in še odsek Stojno selo Turnovec
Cesto v Logu so urejali tudi pripadniki JLA
Potreb je še veliko
Glede na razdrobljenost področja in oddaljenosti od večjih središč si v teh krajih želijo izboljšati, tudi telefonijo. Krajevna skupnost Dobovec je bila namreč vse do letos edina krajevna skupnost v šmarski občini krez telefonskega priključka. Ob letošnjem občinskem prazniku pa bi naj tu zazvo-niil prvi telefoni.
Donačaka gora in Stojno selo sta nekoliko bogatejša s telefonskimi priključki. V Donački gori so jih že leta 1983 pridobili devet, seveda pa potrebe po njih iz leta v leto naraščajo. Lahko se pohvalijo, da imajo telefon v vsakem vaš-
kem zaselku. Tudi v Stojnem selu imajo telefonska priključke v obeh zaselkih, skupaj trinajst. Če bodo razširili centralo v Rogaški Slatini, jih bodo letos dobili še pet.
Omenili smo že, da imajo v vseh treh krajevnih skupnostih težave tudi z neustreznim šolskim prostorom. Stare šolske stavbe že dolgo ne ustrezajo potrebam sodobnega šolskega pouka, zato si v krajih prizadevajo, da bi obstoječe objekte uredili ali zgradili nove. Vendar se tudi tu venomer zatakne pri denarju in otroci, ki imajo do šole tudi uro in’ pol hoda, se morajo zadovoljiti s tem, kar imajo.
Krajevne skupnosti Rogatec, Dobovec, Donačka gora in Stojno selo imajo mnogo skupnega, vse pa urejajo na krajevnem uradu v Rogatcu, ki je že več kot 20 let tesno in živo povezan z Robertom Adrinekom. Prav je, da se v teh dneh, ko mnoge poti vodijo v praznični Rogatec in ko za Roberta Adrineka kot običajno ni omejenega delovnega časa, za hip sprehodimo po njegovi življenjski poti, ki se je začela 27. julija 1925. Jeta v Kozjem. V družini, kjer se je rodilo sedem fantov, so petemu dali ime Robert. Ko mu je bilo 16 let, se je uka željni fant odpravil od doma; 15. avgusta 1941. leta so mu dali v roke velik pleten kovček in denar za do Rogatca, kamor se je šel učit za moškega frizerja k mojstru Martinu Ko-privnjaku. Ta poklic je opravljal do leta 1954, ko se je zaposlil pri Občinskem ljudskem odboru v Ro gatcu, po združitvi leta 1955 pa v Rogaški Slatini. 1958. leta je prišlo ponovno do reorganizacije državne uprave. Tokrat je Robert Adrinek začel delati kot ekonom na občinski upravi v Šmarju pri Jelšah. Toda tu ni bil dolgo. Po štirih letih dela v Šmarju se je namreč vrnil v takrat že njegov Rogatec, kjer so mu ponudili delo vodje krajevnega urada. Sprva je nekoliko okleval in le na prigovarjanje Rogatčanov, še zlasti dotedanjega šefa krajevnega urada Antona Tuška, se je odločil in ostal do letošnje upokojitve, ki pa jc pri njem nikakor ne moremo vzeti dobesedno. Še vedno ga sre-
čamo na krajevnem uradu, kjer ima svojo pisarno tudi krajevna skupnost, za katero je dolga leta opravljal tajniška dela, še vedno se nanj obračajo domačini in krajani ostalih treh krajevnih skupnosti. Še vedno jim Robert odgovarja na prenekatera vprašanja, jim pomaga, svetuje. V skopo od merjenem prostem času, sam upa, da ga bo odslej več, pa si poišče mir v naravi — na vrtu, v vinogradu na Donački gori.
Še mnogo srečnih let, Robert Adrinek! Še mnogo srečanj s prijatelji, sodelavci, znanci! In iskrene čestitke za letošnje občinsko priznanje!
Na 865 m visokem Sedlu na Donački gori imajo planinci Rogatca in Huma svoj dom. Planinsko društvo »Sloga« Rogatec — Straža namreč ne združuje ljubitelje planin in narave le iz dveh krajev, ampak iz dveh republik. Je edinstven primer in vzor sodelovanja in sožitja med našimi narodi. Nov dom, ki so ga odprli preteklo leto, je sad skupnega dela, neštetih prostovoljnih ur vseh, od mladincev do upokojencev, mnogih prostih sobot, nedelj in praznikov, tudi dneve rednega letnega dopusta so nekateri žrtvovali zanj. Zdi se, kot da se hoče danes Donačka gora zahvaliti za drilo, za lep objekt, ki lahko v petih sobah nudi prenočišče 25 obiskovalcem njenih pobočij, ki ima tudi skupna ležišča, zimsko in letno kuhinjo ter skupen prostor za 50 do 60 oseb, ob domu pa je še majhna brunarica. Z naravnimi lepotami in gostoljubnostjo upravljal-cev doma vabi v spokojno tišino svojih mogočnih gozdov vedno več ljubiteljev gora, sem pa čedalje pogosteje prihajajo tudi drugi, ki se želijo za hip umakniti iz vsakodnevnega nezadržnega tempa življenjja in si poiskati sprostitve v naravi. Na Donački gori se končuje Haloška pot, vsako leto v oktobru je tu kostanjev dan, v tem letu pa so se zanjo začeli močno zanimati tudi mariborski zmajarji. Ugotovili so, da so tu zelo ugodni zračni pogoji za to zvrst športa, zato resno razmišljajo o ustanovitvi zmajarskega centra na Donački gori. Pri PD pa je že v ustanavljanju tudi podsekcija smučarjev, ki bodo lahko na privlačnih strminah smučali rekreativno in tekmovalno.
Za doseganje izrednih uspehov je medrepubliško Planinsko društvo »Sloga« Rogatec — Straža letos prejelo priznanje OF.
Mimica Kidrič, Darja Lojen
Štirirazredna osnovna šola v Stojnem selu je bila na zadnje obnovljena med vojno. Po tolikih letih bi bila morda le vredna obnove.

VONARJE '85
V mesecu maju je bilo v Vonar-ju 2. srečanje aktivov invalidov iz delovnih vrganizacij v občini Šmarje. Udeležili so se ga invalidi iz desetih DO. Udeležba je bila mnogo številnejša kotpreteklo leto, ko smo s tem srečanjem šele začeli.
Srečanje v Vonarju je športnega družabnega značaja. Invalidi se pomerijo v športnih disciplinah, ki so prirejene razmeram. Letvs so bili najuspešnejši invalidi aktiva Steklarne, Zdravilišča in Steklarske šole. Poudarek tega športnega srečanja pa ni le na doseženih rezultatih, temveč na medsebojnem spoznavanju delavcev — invalidov, na prijetnih uricah, ki jih preživijo skupaj še po tekmovanju, na izmenjavi dobrih in slabih izkušenj iz delovnega okolja, kar mnogokrat prikomore k temu, da se invalid bolje znajde na svojem delovnem mestu in v svojem življenjskem okoiju. Ostanejo nam prijetni spomini na srečanje s starimi in novimi prijatelji, na pesmi, ki smo jih na vse grlo prepevali vse do noči, na šale, ki smo se jim skupaj smejali. Smeh pa je še kako potreben človeku, kajne? Invalidom, mislim, da še posebej.
MEDREPUBLIŠKO SREČANJE BOČ '85
Društvo invalidov občine Šmarje pri Jelšah je organiziralo še eno srečanje — že 5. po vrsti — na Boču. Medobčinskega srečanja so se udeležila poleg organizatorja še društva invalidov iz Slov. Bistrice, Slov. Konjic, Šentjurja in Laškega.
Srečanje na Boču je letos dobilo še nekoliko širšo razsežnost, saj so se ga udeležili tudi predstavniki Dl iz Čakovca in Pregrade, torej iz sosednje republike.
Srečanje se je v lepem vremenu začelo ob 9. uri s tekmovanjem v petih panogah (streljanje z zrač-
no puško, kegljanje z obroči, košarka — prosti meti, potiskanje krogle in pikado). Tekmovalcev je bilo preko 300, tistih pa, ki so se prišli na Boč samo razvedrit, je bilo še mnogo več. Tekmovanje na posameznih tekmovalnih mestih je bila dobro organizirano, zato ni bilo nobenih težav pri zbiranju rezultatov. Daleč najuspešnejši je bil tudi to leto Ivan Gosak iz Serovega, saj je dosegel kar štiri prva mesta. Zelo dobro pa sta se uvrstila tudi Rudi Zagajšek in Vera Zagajšek iz Šentjurja. Vsi, ki so dosegli prva tri mesta v posameznih disciplinah, so dobili lepe pokale, četrtouvrščeni pa priznanje.
Po podelitvi ..pokalov in priznanj se je predsednik Dl občine Šmarje, tov. Albert Pišek, zahvalil za sodelovanje Dl ostalih občin in pa članom Dl občine Šmarje, ki največ prispevajo k organizaciji in izvedbi srečanj na Boču.
Navzoče je pozdravil tudi tov. Ivan Japelj, predsednik zveze Dl Slovenije, ki nam je zaželel še veliko takih srečanj.
Invalidi so se po tekmovalnem delu okrepčali s enolončnico, da so se v popoldanskem času lažje zavrteli ob taktih ansambla iz Celja, ki nas je zabaval vse do večera.
Lepo je bilo, zato se želimo prihodnje leto spet srečati. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam s svojimi prispevki (invalidski dinar) srečanje omogočite.
B. H.
KAKO Z ZAPOSLOVANJEM INVALIDOV?
Dovolj dobro je naravnana zakonodaja, tako republiška kot zvezna, kar zadeva problematike invalidov. Lahko bi trdili, da imamo najboljše napisane zakone iz tega področja na vsem svetu. Poudarjam — napisane —. Utemeljeno lahko trdim, da jih izvajamo malo drugače. V naši občini ima-
mo preko 1800 invalidov vseh kategorij, ki iščejo prvo zaposlitev.
Res je, da daje Zakon o združenem delu vsem državljanom SFRJ enake pravice do dela, ki pa se razblinijo, ko iščejo taki iskalci zaposlitve zdravniško spričevalo za sklenitev delovnega razmerja v organizaciji združenega dela.
Menim, da se je ustrezna kadrovska služba v OZD prav gotovo posvetovala z vsakim iskalcem zaposlitve in ga šele na osnovi ugoto-tivte, da je iskalec sposoben" in voljan opravljati določeno delo, napotila na zdravniški pregled.
Prav bib ilo, da bi strokovnjaki medicine dela opravljali svoje poslanstvo dosledno in v duhu interesov širše družbene skupnosti ter sprejemajo rešitve, ki povsem ustrezajo zakonu o združenem delu.
Na žalost pa se čestokrat zgodi povsem nasprotno. Porok temu je namreč dejstvo, da imamo v naši občini trenutno prijavljenih cca 100 težje zaposljivih iskalcev zaposlitve.
Društvo invalidov in Skupnost za zaposlovanje občine Šmarje si na moč prizadeva, da bi se čim-več takih oseb osamosvojilo in slednjič začelo skrbeti zase. Zakon o združenem delu jim gre vselej v
prid, naša prizadevanja za čimu-godnejšo rešitev tudi, zatakne pa se na zdravniškem pregledu, kot je bilo že prej omenjeno, saj jim tam onemogočijo pravico do dela, s tem povzročijo dvojno škodo.
Le-ta se kaže na eni strani, ker mora družba poskrbeti za življenj-.sko raven take osebe in ji čestokrat dajati družbeno denarno pomoč, na drugi strani pa nastane škoda zaradi moralne prizadetosti take osebe, ki se čestokrat zapira vase, enostavno propada in postaja resnično breme tako za okolico kot za celotno družbo.
Le redki invalidi, iskalci zaposlitve, s tako ali drugačno srečo uveljavijo pravico do dela, ki po Zakonu o združenem delu pripada vsakemu držvaljanu SFRJ, sposobnemu za delo. Mnogi invalidi so sposobni za določena dela, zato si prizadevajmo najti skupni jezik z zdravniki — specialisti za medicino dela, delovnimi organizacijami in prosilci za zaposlitev. Razbremenimo že tako preobremenjene sklade DDP in omogočimo dela željnim težje zaposljivim osebam, da bodo slednjič le pričeli skube-ti zase in se zavedati, da so tudi oni družbi koristni.
Albert Pišek
DO PREVOZNIŠTVO
‘□□NAT*P.o.
Rogaška Slatina
S posodobitvijo avtoparka prodira DONAT tudi na zelo zahtevna tuja
tržišča.
=
Delegati na občnem zboru Dl Šmarje
•irfckicfirt ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
KULTURNA SKUPNOST OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
RAZPISUJE
na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad s plaketo, plaket in priznanj pesnika Antona Aškerca naslednja Aškerčeva odličja:
l. nagrado s plaketo 3. plakete S. priznanj
za dolgvletno vsestransko aktivno delo na področju kulture, za posebej dosežene uspehe na umetniškem, znanstvenem in amaterskoskulturnem področju.
Aškerčeve nagrade s plaketo, plaketo in priznanje lahko prejmejo posamezniki, kulturna društva ali samostojne kulturne skupine, vrganizacije združenega dela in druge organizacije, ki imajo sedež na območju občine.
Dobitnike Aškerčevih odličij lahko predlagajo OZD, društva in posamezniki.
Predloge možnih kandidatov za Aškerčeva odličja (z natančno obrazložitvijo) pošljite na naslov: Odbor za podeljevanje Aškerčevih odličij pri Kulturni skupnosti občine Šmarje pri Jelšah, najpozneje do 5. novembra 1985.
Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah Odbor za podeljevanje Aškerčevih odličij
KULTURNA SKUPNOST OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje
GLEDALIŠKI IN KONCERTNI ABONMA »KOZJANSKO«
ZA SEZONO 1985/86 V DOMU KULTURE ŠMARJE
V program abonmaja bo vključenih šest predstav profesionalnih gledališč iz vse Slovenije in gledališka predstava amaterske skupine. Koncertne prireditve bodo organizirane skupaj z Zdraviliščem Rogaška Slatina, ena koncertna prireditev pa bo organizirana v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Ponovno bosta organizirana popoldanski in večerni abonma. Predstave bodo v začetku tedna in se bodo zvrstile od druge polovice oktobra do začetka aprila. Popoldanska predstava bo predvidoma ob 16. uri, večerna pa ob 20. uri. Okvirni program predstav bo objavljen v začetku oktobra, ko bodo gledališča dokončno izdelala programe gostujočih predstav.
Cena abonmajske karte bo 2000.— din in jo bo mogoče poravnati v dveh obrokih. Cena posamezne vstopnice za predstave pa bo 350.— din. Za. abonente izven Šmarja bo organizira avtobusni prevoz na relacijah Rogatec — Šmarje, Bistrica ob Sotli — Kozje — Šmarje, Sladka gora — Šmarje in Grobelno — Šmarje.
Prijavi te se lahko od 5. 9. do 1. 10. 1985 v Domu kulture Šmarje (knjižnica), na kulturni skupnosti Šmarje, v ostalih krajih pa pri kulturnih društvih, poverjenikih in v delovnih organizacijah. Prijavite se lahko tudi po telefonu 821-352 (knjižnica) in 821-212 (kulturna skupnost), kjer boste dobili vse ostale informacije.
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZBIRANJE IN PREDELAVO ODPADKOV
surovina maribor...
Kmalu bo minilv eno leto, od kar smo odprli poslovno enoto Šmarje pri Jelšah, s sedežem v Hajnskem 33.
Nedvomno ni potrebno posebej poudarjati koristnosti našega dela. Želimo, da se naši poslovni odnosi z občani in združenim delom občine Šmarje pri Jelšah še poglobijo.
Odkopujemo:
—	vse vrste železa
—	pločevino in belo tehniko
—	vse vrste barvnih kovin
—	steklo
—	določene vrste plastike
—	avtomobilske gume
Pričakujemo vas vsak dan in vsako prvo soboto v mesecu od 7. do 13. ure.
Ob nakupu navedenega blaga vam omogočamo tudi nabavo še uporabnih materialov, predvsem kovinskih izdelkov (pohištvene cevi, profili itd.).
Čestitka ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah vsem občanom in delovnim ljudem naj bo hkrati tudi želja za trajno in uspešno sodelovanje.
— SUROVINA — SUROVINA — SUROVINA — SUROVINA —
Delavska univerza občine Šmarje pri Jelšah s sedežem v Rogaški Slatini obvešča občane, .ki se želijo dodatno izobraževati ob delu, da vpisuje za izobraževalno sezono 1985/86 v naslednje oblike-.
—	v osnovno šolo za odrasle, ki je brezplačna
—	tečaje tujih jezikov
nemški jezik I., II. in III. stopnje nemški jezik I„ II. in III. stopnje angleški jezik I. in II. stopnje ter italijanski jezik I. in II. stopnje
—	tečaj slovenskega jezika za delavce drugih jezikovnih področij
—	strojepisni tečaj (začetni ip nadaljevalni)
—	tečaj krojenja in šivanja
—	tečaj za skladiščnike
—	tečaj higienskega minimuma in
—	gospodinjski tečaj — program za pospeševanje kmečkega turizma
Vse oblike bodo organizirane v jesensko zimskih mesecih v popoldanskem času. Informacije dobite na DU Rogaška Slatina vsak dan do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure osebno in po tel. 811-710 ali 811-705.
VITAL — VITAL — VITAL — VITAL — VITAL — VITAL — VITAL
V mestinjskem Vitalu se lahko pohvalijo z vrhunsko kakovostjo svojih proizvodov. Mednarodna komisija, ki je na letošnjem vinogradniško vinarskem sejmu ocenjevala vina in brezalkoholne pijače, je Vitalovim izdelkom dodelila najvišja priznatnja. Za ribezov koncentrat, ribezov sirup in ribezov mešani sadni sok so prejeli najvišja odličja GRAND PRIV.
Poleg tega so za jabolčni koncentrat in ribezov matični sok prejeli zlato odličje, za pomarančni mešani sok in miaonlv sirup pa srebrno. Mestinjski Vital sodeluje na mednarodnem sejmu v Ljubljani že od leta 1976 in vsa leta prejema za svoje proizvode najvišja priznanja. Tako imajo v svoji zbirki, skupaj z letošnjimi, petnajst najvišjih odličij, ki jih lahko prejme le en proizvajalec. Ker prejemajo grand prix predvsem za ribezove proizvode, pomeni, da gre za kakovosten ribez, ki ga znajo tehnologi v Mestinju tudi kakovostno predelati v pijače.
VITAL — VITAL — VITAL — VITAL — VITAL — VITAL — VITAL
PROBLEMATIKA KOMISIJE KI PREDNOSTNE LISTE ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
Stanovanjska skupnost razpisuje vsako leto natečaj za vlaganje prošenj za pridobitev solidarnostnih stanovanj. Komisija za ocenjevanje stanovanjskih in drugih razmer prosilcev je sestavljena iz treh članov in sicer: socialni delavec, predsednik stanovanjske komisije v KS in referent za družbeno pomoč. Pri svojem delu pa je komisija naletela na določene težave, ki jih ugotavljajo tudi stanovanjske skupnosti v drugih občinah. Stanovanjska komisija ugotavlja, da so v občini nekatere stanovanjske hiše, v katerih je vse polno najemnikov »stanovanj«, za katera pa že leto nazaj ugotavljjo, da tega naziva sploh ne zaslužijo. To so namreč posamezni stanovanjski prosilci s souporabo sanitarij, ki so ponavadi kar skupna stranišča na dvorišču, brez kopalnic, brez vode v stanovanju, z dotrajanimi ele-ktroinstalacijami, slabo toplotno izolacijo, slabimi okni, vrati in podobno. Naseljenci v teh hišah so povečini doseljene mlade družine z več otroki, kjer je tudi materialni položaj slab, ker žene niso zaposlene. Stanovalci teh hiš običajno ne poznajo lastnikov hiš niti po imenu, ampak samo po videzu, ko pridejo vsakega prvega v mesecu
pobrat najemnino.
Vendar delovne organizacije, ki zaposlujejo te ljudi, največkrat sploh ne vedo, v kakšnih razmerah živijo njihovi delavci. V preteklih letih je sam. stan. skupnost Šmarje iz teh objektov preselila 12 družin, vendar se že mesec ali dva po preselitvi pojavi na stanovanjski skupnosti novi prosilec iz istega stanovanja; zaradi tega so prosilci, ki stanujejo doma skupaj s starši in drugimi sorodniki, v dokaj neugodnem položaju, ker jih ti prosilci po točkah presegajo, zaradi vsega navedenega se je stanovanjska komisija pri KS Rogaška Slatina odločila, da ne sprejema več vlog iz teh objektov. Ena od. strank se je pritožila družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in ta je tak sklep razveljavil. Mogoče bi bila rešitev v tem, da bi objekte: Kidričeva 22, Kidričeva 42, Tekačevo 16, Ul. XIV. divizije 48, Ul. XIV. divizije 52 in Šmarje 196 pregledala sanitarni in tržni inšpektor in Izdala ustrezne odločbe. Nihče od najemnikov namreč nima najemne pogodbe. Hkrati bi bilo smotrno izpeljati preko matične službe, da na te hišne številke ne bi smeli več prijavljati novih ljudi, tudi ne začasno. Tako bi tudi mlade družine, ki stalno živijo na območju občine, prišle v krajšem času do solidarnostnega stanovanja.
Marija Dirnbek
KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE, n. sol. o.
Iskreno čestta ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem in občanom, predvsem pa svojim kooperantom in poslovnim sodelavcem.
»METKA« TOZD konfekcija posteljnega perila Kozje se vse bolj uveljavlja na tržišču s programom MONT, pri katerem izstopajo izredno modne puhovke iz najboljših bombažnih in poliamidnih materialov, polnjenih z najfinejšim gosjim puhom, ki je najboljši naravni toplotni izolator.
Tudi alpinistični modeli so ustrezali vsem pogojem vrhunskega alpinizma in bili odlično ocenjeni.
Program CONTRAST pomeni pomemben korak v razvoju naše TOZD, saj z njim delno dopolnjujemo športni del svojega programa, vsebuje pa modna oblačila za prosti čas. Tkanine so izdelane v METKI Celje. Krog porabnikov je zelo širok, izredno pa so ga sprejeli mladi, ki se radi oblačijo svobodno in sproščeno. Z lastnimi modeli in kreacijo modnega in praktičnega oblačenja na konvertibilni trg, še posebej v Skandinavijo.
— METKA — METKA — METKA — METKA — METKA —
Mirko Gajšek s Predence pri Šmarju je v občini največkrat daroval kri, to neprecenljivo življenjsko tekočino — 65 krat. Zato prejema zasluženo priznanje.
I*  ...n «mi in mvMrns.*.' '-seem
TTG Atomske Toplice
Zdravilišče Atomske toplice Podčetrtek se s svojo ponudbo in urejenostjo že lahko uvršča v sam vrh jugoslovanskih in tudi evropsih zdravilišč.
To, med drugim, potrjujejo tudi priznanja, ki jih je zdravilišče prejelo v letošnjem letu. Za pestro izvenpenzionsko turistično ponudbo so prejeli turistični nagelj, največji evropski vodič po kampih ADAC pa je izredno dobro ocenil urejenost tamkajšnjega kampa. Poleg nalepke za lepo urejenost kampa, so sanitarije dobile oceno dve (najvišja je l, najnižja 4), kar je dobil le redkokateri kamp v Jugoslaviji.
ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE - ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE
(M) Hmezad
SOZD Hmezad DO Mlekarna Arja vas DE Sirarna Šmarje odkupuje mleko na področju občine Šmarje pri Jelšah preko organizatorja proizvodnje. Kmetijskega kombinata Šmarje. Odkup je v preteklih letih močno naraščal, v letošnjem letu so odkupljene količine presegale 40.000 litrov dnevno. To je rezultat upornega, strokovno kvalitetnega dela kmetov — proizvajalcev in pospeševalcev iz tozda Kooperacija. Vsem se zahvaljujemo in želimo prijetno praznovanje s priporočilom: uživajte izdelke mlekarne Arja vas, zlasti pa še šmarski sir, ki’je zdravja vir.
ttaitcr
lasna industrija
Doma in v svetu priznan
£ toper
ŠMARJE PRI JELŠAH
Ob novi pridobitvi — otvoritvi obrata športnih izdelkov v SR Bosni in Hercegovini razširjamo svoj priznani proizvodni program in se pridružujemo čestitkam ob občinskem prazniku.
Kaj menite o
Steklarska šola Rogaška Slatina
Vsem delovnim ljudem in občanom se ob občinskem prazniku pridružujemo z najiskrenejšimi čestitkami.
Zadovoljen potrošnik odraz naših naporov.
urejenosti okolice Doma kulture v Šmarju in
usodi plantaže v Rogatcu?
MPI TOZD Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina
PETROL, TOZD Trgovina Celje, vam na svojih bencinskih servisih v občini Šmarje pri Jelšah, nudi poleg naftnih derivatov in motornih olj, še:
— avtomobilsko opremo, avtoelektriko, ter rezervne dele in drug potrošili material za osebna in tovorna vozila.
Čestita in se priporoča s svojimi kvalitetnimi pekarskimi in slaščičarskimi izdelki.
Obrtno združenje Šmarje pri Jelšah
TOZD
Gradbeništvo
Rogaška Slatina
Čestitka ob občinskem praznika
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob 9. septembru.
V
Čestita k prazniku
ra
KOI
rogaška stxrniA
Glasilo BOHOR 2ARI izdaja Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov. — Uredniški odbor: Bizjak Darko, Habjan Vinko, Kidrič Mimica, Murgelj Zvonko, Cakš Jože, Kampuš Anton, Arnič Vlado, Babič Marjan, Novak Zlatko, Gojtan Jože, Rihtarič Jaka, Lojen Darja, Škomik Edi in Smigoc Karel. Fotografije: Mestinšek Stanko. Naslov uredništva: Radio Šmarje pri Jelšah, tel. 821-118, 821-200, žiro račun 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. — Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.