u
informativni \£L> glasilo ravenskih železarjev
1ravne|	»
H
Leto XXXIII
Ravne na Koroškem, januar 1996
St. 1
Letos
privatizacija
Slovenskih
železarn
Predlog Zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije, ki ga bodo poslanci državnega zbora v kratkem dobili v t. i. drugo branje, med drugim predvideva, da bi letos začeli privatizirati tudi Slovenske železarne.
Predlog zakona ima namreč tudi dve prilogi. V prilogi A je naštetih 15 podjetij s področja prometa in zvez, energetike, zdravstva, varstva pri delu, stanovanjskega gospodarstva ter znanosti in izobraževanja, ki jih bo država predvidoma privatizirala, še preden bo natančneje opredelila javne službe in pogoje za privatizacijo na področju družbenih dejavnosti. Način in obseg privatizacije državnega premoženja bo namreč odvisen od tega, kam se bo določeno podjetje uvrstilo: med javne gospodarske službe, javne službe ali podjetja, ki opravljajo komercialno dejavnost.
Tako so v predlagani zakonski prilogi B omenjene dve banki in eno podjetje, ki naj bi se začeli lastninsko spreminjati že leta 1996. Poleg Slovenskih železarn sta to še Nova kreditna banka Maribor in Nova ljubljanska banka.
Podrobnosti o privatizaciji železarn v tem trenutku še niso natančno določene. Treba je namreč doreči delež, ki ga bo država ponudila državljanom in morebitnim domačim in tujim partnerjem, način privatizacije, možnost notranjega odkupa delnic s 50-odstotnim popustom itd.
Omenjeni predlog zakona sicer predvideva, da imajo zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci prednostno pravico do odkupa največ 20 odstotkov delnic od države. Če pa se ta strinja, bodo lahko upravičenci iz notranjega odkupa (če bo v njem sodelovalo več kot tretjina zaposlenih) odkupili tudi večji delež njenih delnic. Upravičenci iz notranjega
odkupa bodo lahko ustanovili tudi posebno gospodarsko družbo (družbo - pooblaščenko), ki bo nato v svojem in za račun upravičencev odkupovala delnice podjetja. Delnice bodo lahko udeleženci iz notranjega odkupa odkupovali obročno, in sicer največ štiri leta, za kupnino pa bodo lahko uporabili denar ali lastninske certifikate.
Vlada RS bo kot pristojni organ predvidoma torej že letos natančno predpisala izvedbo vsakega posameznega primera privatizacije državnega premoženja z uredbo oziroma sklepom o privatizaciji. S tem se bo začela tudi privatizacija Slovenskih železarn, potem ko sta bili po McKinseyevem predlogu opravljeni njihovo podržavljenje in sanacija (v njenem okviru npr. tudi privatizacija storitvenih podjetij leta 1994 in prodaja hotela Korotan šolskemu ministrstvu jeseni 1995. leta, če navedemo le dva - ob presežnih delavcih,
seveda, najbolj opazna posega). Železarji na zakon, ki bi jim omogočil, da postanejo delni lastniki podjetij, v katerih delajo, čakajo že kar precej časa. Kot se spomnijo, jih je o možnosti zamenjave listin o manj izplačanih plačah in lastniških certifikatih za delnice podjetij že sredi leta 1994 obveščal generalni direktor.
KDAJ ZAČETEK OBRATOVANJA KONTROLNE LINIJE OKROGLIH PROFILOV
Že leta 1989 so se začeli na trgu kazati prvi znaki recesije, hkrati so se pojavile tudi zahteve po višji kakovosti in stalnem nivoju kakovosti dobavljenih izdelkov. Z izgubo jugoslovanskega trga se je ta učinek še izraziteje v odrazil na obsegu proizvodnje in prodaje Železarne Ravne oz. Metala Ravne. Z iskanjem novih trgov so se kakovostne zahteve in zahteve po stalni kakovosti še bistveno povečale.
po projektu. Vodstvo Metala se je odločilo, da bomo projekt razdelili na podprojekte oz. faze.
V prvi fazi smo se odločili za izdelavo dokumentacije in pridobitev ponudb za opremo vitalnih kontrolnih naprav. Druga faza je zajemala izdelavo transportnih naprav ter nakup in montažo kontrolnih aparatov. Trenutno končujemo drugo fazo in začenjamo s poskusnim obratovanjem.
Dosedanja vložena sredstva v investicijo
jj-KiSjK'.'.'
Leta 1991 je znašal delež prodaje Metalovih izdelkov, namenjenih avtomobilski industriji,	okoli	20 odstotkov, zato	smo se
morali prilagajati njihovim zahtevam, če smo želeli obdržati za nas velik del proizvodnje in ostati njihov dobavitelj.
Pri številnih presojah (Renault, Peugeot, Unior, Revoz) so nas stalno in vedno glasneje opozarjali,	da	je naša tehnološka	oprema
zadovoljiva, vendar manjkajo naprave za končno kontrolo izdelkov (100-odstotna kontrola končnih profilov na površinske in notranje napake ter na zamenjavo materiala).
Podobne zahteve so začeli postavljati drugi kupci Metala, prav tako pa so strokovnjaki firme Sofres v študiji Phare obdelali ta problem. Na podlagi te študije je leta 1994 upravni odbor SŽ potrdil predlagano investicijo v kontrolno linijo za okrogle profile. Izdelan je bil projekt linije	v skupni	vrednosti
investicije	4,2	milijona	DEM. Pomanjkanje
sredstev zaradi takrat še vedno negativnega poslovanja ni omogočalo, da bi dela zastavili
znašajo okoli 900 tisoč DEM, za dokončanje projekta pa potrebujemo še peskalni stroj in stroj za obrobkanjc palic, ki ju že izbiramo oziroma smo pred podpisom pogodbe. Kljub nedokončani investiciji že postopoma uvajamo kontrolo na liniji z določenimi omejitvami oz. predhodnimi dodatnimi deli. Hkrati odpravljamo tudi določene konstrukcijske pomanjkljivosti na mehaniki linije.
Prvi poskusi so pokazali, da sta za uspešno kontrolo zelo pomembni kakovost površine in ravnost materiala. Tudi tu je zelo pomembna stalnost kvalitete, zato bomo morali še več pozornosti nameniti tehnologiji ravnanja. S tem ne bomo zadovoljili samo zahtev kontrolne linije, temveč predvsem naše kupce.
Kontrolna linija jc velika pridobitev za Metal žc v tem trenutku, vendar bo odigrala celovito vlogo šele takrat, ko bo investicija dokončana.
Dipl. inž. Kristijan Zalesnik, dipl. inž. Borut Urnaut
DRUŠTVO ENERGETIKOV RAVNE
Skrbi za strokovno rast članov
Pred leti je na Ravnah delovala vrsta društev -od kulturnih, športnih do strokovnih. Ko je - tudi njihova -	“mati fabrika” začela propadati, je
društvena dejavnost močno opešala. Med redkimi strokovnimi društvi, ki so znala ohraniti smisel svojega obstoja, je še vedno dejavno Društvo energetikov Ravne. O njegovi dejavnosti sem se pogovarjala s predsednikom inž. Francem Oderlapom. m Katere so glavne naloge vašega društva?
Skrbimo predvsem za izobraževanje kadrov, in sicer za pridobivanje tistih znanj, ki si jih v šolah ne pridobijo. Gre za usposobljenost upravljanja energetskih naprav.
Razen tega izdelujemo dokumentacijo, pripravljamo poročila s področja energetike, svetujemo, kako smotrno uporabljati energijo, racionalno ogrevati prostore in podobno. Strokovno nadziramo še čiščenje kotlov, rezervoarjev in okolice energetskih vodov, medtem ko to fizično opravljajo izvajalci po internih pogodbah.
V preteklosti smo izdajali tudi brošure v zvezi z varčevanjem z energijo, organizirali smo posvete ali sodelovali na njih. Zdaj veliko tovrstne društvene dejavnosti prevzema energetska svetovalnica, toda tudi svetovalca, ki v njej delujeta, sta člana našega društva. Pri zaposlenih v Energetiki je včasih težko ločiti, kaj je njihova poklicna dolžnost in kaj ljubiteljska dejavnost.
m Kako ljudje - porabniki - sprejemajo vaša navodila in nasvete?
Ker so nasveti brezplačni in ker njihovo upoštevanje prinaša uporabniku korist - prihranek pri izdatkih za kurjavo - je interes za svetovanje dokaj velik. Moram pa reči, da je pri mnogih tudi ekološka zavest že visoko razvita.
m Za to je veliko naredilo tudi vaše društvo.
Da, kar precej smo naredili za vzgojo mladih. Sodelujemo predvsem z osnovnimi šolami v naši okolici pri organizaciji naravoslovnih in ekoloških dnevov. Učencem višjih razredov predavamo o varčni rabi energije, povabimo pa jih tudi na obisk v železarno, kjer si lahko ogledajo nekatere energetske naprave.
m Energetiki ste s svojo dejavnostjo in vplivom tudi veliko naredili za čistejši zrak na Ravnah.
Plod skupne dejavnosti strokovnjakov za energetiko in Društva energetikov Ravne je izboljšanje življenjskega okolja na Ravnah in okolici. Zelo velik korak smo storili z uvedbo centralnega ogrevanja, z zamenjavo energentov - namesto okolju škodljivih smo začeli uporabljati čistejše - ter z napeljavo plinovoda.
" Koliko članov šteje vaše društvo?
Okoli 80. Večinoma smo zaposleni v Energetiki, nekaj tudi v drugih družbah Železarne Ravne, v Komunalnem podjetju Prevalje in v Lepenki na Prevaljah.
m Kako ste povezani z drugimi sorodnimi društvi v Sloveniji?
Včlanjeni smo v Zvezo društev energetikov Slovenije. Naše društvo izhaja iz nekdanjega Društva kurjačev in strojnikov, ki je bilo ustanovljeno v začetku 50. let. Leta 1968 se je preimenovalo v Društvo energetikov. Poseben pomen je dobilo, ko je bil sprejet zakon o energetskem gospodarstvu, ki je uveljavil zahteve po racionalni rabi energije in po strokovnem upravljanju energetskih naprav. Leta 1981 jc bil na podlagi zakona sprejet pravilnik o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in na načinu preizkusa znanja za kurjače, strojnike kotlov, stikalničarje in podobne poklice. Opraviti morajo izpit in nato vsakih pet let še periodični preizkus usposobljenosti. Energetski izpit morajo opravljati tudi vodstveni delavci do nivoja delovodij.
m Kdo vodi to usposabljanje in kje opravljate izpite?
Tečaji z izpiti za neposredne upravljalce energetskih naprav so vsako leto na Ravnah. Vodji energetskih naprav pa hodijo na usposabljanje in izpite v Ljubljano. Naše društvo je pripravilo ustrezna skripta za tiste, ki se usposabljajo na Ravnah - predavanja so na Strojnokovinarski šoli. Gradivo so napisali člani našega društva na podlagi navedenega pravilnika in potreb ter zahtev v našem okolju. Člani društva so tudi potrjeni predavatelji in izpraševalci. Imenovala jih je Inšpekcija parnih kotlov, ki deluje na republiškem sekretariatu za energetiko v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
m Kdo se udeležuje teh usposabljanj?
Doslej so prihajali na Ravne iz vse koroške regije, zdaj pa nekateri hodijo tudi drugam. Mi imamo dokaj stalne udeležence, vsako leto se jih zbere za en razred. Ker usposabljanje in preverjanje nadzorujejo člani republiške izpitne komisije, je spričevalo splošno veljavno. Predvsem pa je pomembno, da naši slušatelji pridobijo veliko uporabnega -praktičnega in teoretičnega znanja.
m S čim se v društvu še ukvarjate?
Opravljamo še nadzorno dejavnost. Naši člani so pooblaščeni za preglede in preskuse vseh vrst jeklenk za industrijsko uporabo.
» Kako pa utrjujete medsebojno povezanost med člani, oziroma kako skrbite za družabno dejavnost?
Vsako leto pripravimo izlet, ki je bolj ali manj strokovno naravnan. Navadno ga povežemo z ogledom energetskih naprav, npr. elektrarne, ali tovarne, ki je povezana z našo stroko, nato pa si ogledamo kak zanimiv košček Slovenije.
Navadno so ti izleti dobro pripravljeni, zato se jih naši člani radi udeležujejo. Lani jeseni smo imeli zelo lep izlet v dolino Soče.
m Kako pridobivate sredstva za društveno dejavnost?
Glavni vir so storitve naših članov, nekaj se zbere s članarino, nekaj pa prispevajo sponzorji.
Gospod predsednik, hvala za pogovor!
Mojca Potočnik
OSKRBA Z ENERGIJO V NOVEMBRU 1995
Nabava primarnih energentov je bila v mesecu novembru v redu, prav tako pa tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb železarne 9 m3 odpadne emulzije ter 5.610 1 odpadnega nitro razredčila. Zbrali pa smo še 12.900 kg olja za sežig, in sicer: 8.400 kg od družb železarne in 4.500 kg od zunanjih dobaviteljev.
Da bi preprečili zamrzovanje cevovodov sanitarne tople vode, smo delno odprli izpuste na končnih vejah, na
parovodu pa izpuste na odvajalcih kondenzata, kar pa bo vplivalo na nekoliko večjo porabo sanitarne tople vode in pare v zimskih mesecih.
Dne 15.	11.	1995	smo
pričeli poskusno obratovati z novim zračnim vijačnim kompresorjem Atlas Copco TIP GA 250	W/2. Istočasno pa
smo dali v obratovanje tudi sistem za izkoriščanje odpadne toplote na kompresorju TIP GA 250 W/2. Izkoriščati smo pričeli tudi toploto na Pipu Ga 250	W/1 (na tem
kompresorju te toplote do sedaj še nismo izkoriščali). Skupna maksimalna moč izkoriščene toplote znaša 334 kW.
V novembru smo končali z montažo novega dieselskcga agregata z močjo 800 kVA in ga dali v poskusno obratovanje. Agregat je namenjen za kritje porab električnega toka ob izpadu električnega toka za celotno železarno ali pri izpadu^ toka za jeklarno II in EPŽ. Ob izpadu električnega toka se napajajo le najnujnejši agregati, ki morajo obratovati tudi ob izpadu, tako da ne pride do večjih okvar in nepredvidenih škod. Uporabljamo ga tudi za kritje ekstremnih konic porabe električne energije, ki se pojavljajo občasno.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti in naštetih opravljenih del smo opravili še vse načrtovane preventivne preglede in odpravljali okvare na energetskih napravah in omrežju.
Zaradi preventivnih in vzdrževalnih del na energetskih napravah po dogovorih z odgovornimi osebami oskrba ni bila motena, saj so bila vsa potrebna dela ali servisi na energetskih napravah opravljeni ob mirovanju naprav pri porabnikih.
Na podlagi naročil pa smo opravili več servisnih in montažnih del na omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike.
Inž. Ferdinand Kotnik
Lakirnica
STO
Ob proizvodni hali TSD je lani zrasla nova montažna stavba - lakirnica. Projekt je vodil inž. Janez Gorenšek iz Sirda, ekološko tehnološki inženiring je pripravil ETE iz Ljubljane, gradbena dela je opravil Stavbenik s Prevalj, montažo opreme pa Sopi-kon iz Kostanjevice	na
Krki.
Kot je povedal obratni inženir Edo Kasnik, je bila investicija nujna,	saj
so doslej lakirali	v
proizvodni dvorani, to pa je močno obremenjevalo delovno okolje in	je
škodilo ljudem in strojem.
V novi lakirnici	je
urejeno odsesavanje hlapov med lakiranjem, poskrbljeno pa je tudi za odplake, saj je za odpadke barv in lakov pod tlemi zgrajen krožni vodni sistem, tako da nesnaga ne odteka v kanalizacijo ali v Mežo, temveč jo bodo s posebnimi postopki razgrajevali in odstranjevali.
Lakirno - sušilna komora je široka 7 m, visoka 4,8 m in dolga 11 m, vendar jo je mogoče po sredini pregraditi ter temperaturo v vsakem prostoru posebej prilagoditi delovnemu postopku. Med lakiranjem znaša okoli 25°C, med sušenjem okoli 60°C. Prostor sušita in grejeta grelca z močjo 270 kW. Lakirnica je povezana z dvižno napravo oziroma z žerjavom, predmete vanjo dovažajo s posebnim vozičkom.
Z investicijo je predvidena tudi sodobna
oprema za lakiranje, zato v STO menijo, da nova, po ekoloških kriterijih zgrajena lakirnica ni pomembna pridobitev le za STO, temveč tudi za ostala podjetja Železarne Ravne in za druge uporabnike v Mežiški dolini in zunaj nje.
Jubilej v Strojih
V četrtek, 23. novembra 1995, je hotel Rimski vrelec gostil 142 od 166 delovnih jubilantov, ki so v Strojih v letih 1993, 1994 in 1995 dočakali 10, 20 ali 30 let delovne dobe (na sliki je skupina “dvajsetletnikov”). Pogostitev so pripravili na pobudo Svobodnega sindikata in po pristanku direktorja Braneta Žerdonerja.
Plaket, kot je bila navada nekdaj, jubilanti Strojev niso dobili, dobili pa so kosilo, ki jim ga je “osolil” slavnostni govornik s tem, da jim je oponesel njihov vozni park in napovedal do 20 odstotkov delovnih presežkov.
Vseeno so bili jubilanti Strojev pogostitve in srečanja na Rimskem vrelcu veseli.
Pripravila M. P.
i; : ..................................:
PROGRAM PHARE
Usposabljanje vodij je končano
V lanski 4. št. Informativnega fužinarja smo že pisali o usposabljanju srednjega vodstvenega kadra Slovenskih železarn -pripravili sta ga francoska svetovalna hiša SOFRES Conseil in italijanska GECOOPS. Projekt Izobraževanje in tehnična pomoč jeklarski industriji Slovenije, ki ga je financiral program Phare, sc je začel lanskega marca s skupnim uvodnim seminarjem ža vse udeležence ter končal novembra 1995 s sklepnim seminarjem, na katerem so udeleženci in vodilni iz podjetij program ocenili ter spregovorili o možnostih glede nadaljnjega tovrstnega sodelovanja z Evropsko skupnostjo.
V IC Smeri, d. o. o., ki je bil organizator usposabljanja, so pripravili poročilo o njegovem poteku; tudi udeleženci so novo znanje in vedenje že lahko preizkusili v praksi; in čeprav vodstvo Slovenskih železarn še čaka na zaključno poročilo izvajalcev, nas je zanimalo tudi njegovo mnenje o nadaljnjem usposabljanju v okviru programa Phare. Zato v tej številki Fužinarja ponovno namenjamo nekaj prostora že pred meseci začeti temi - tokrat predstavljamo delo po skupinah, mnenja nekaterih udeležencev, organizatorja in vodja projekta.
Usposabljanje v skupinah i. skupina - Proizvodnja
Sestavljalo jo je 14 udeležencev iz Jekla Štore, Acronija Jesenice in Metala Ravne. Aprila, maja in junija so teoretično znanje pridobivali na treh tridnevnih delavnicah (vvorkshopi).
Organizator usposabljanja je na koncu vsake delavnice udeležencem in predavateljem razdelil vprašalnike o poteku usposabljanja in tako sproti ugotavljal ter odpravljal pomanjkljivosti. Predavatelji so pripombe upoštevali, zato ne preseneča, da so slušatelji zadnjo delavnico najbolje ocenili. Večina udeležencev je ob koncu usposabljanja menila, da je bila njihova vključitev v program Phare zadovoljiva, saj bodo lahko pridobljene informacije, spoznanja oziroma znanja delno uporabili pri svojem delu. Ravenčane in Štorane je nekoliko motilo, da so predavatelji predstavili več primerov, ki so bolj koristili Jeseničanom.
Profesorji pa so udeležence pohvalili zaradi zanimanja za obravnavane teme. Spoznali so, da poznajo teoretične teme seminarja, ne pa tudi učinkovitih metod analiziranja rezultatov.
2. skupina - Trženje
V njej je bilo 15 udeležencev iz Štor (Jeklo, Valji), z Jesenic (Acroni, Fiprom), Raven (Metal, Stroji, STO) in iz Ljubljane (Tovil, Koncern). Teoretični del programa so do poletja osvojili v štirih delavnicah, jeseni pa so odšli na usposabljanje v podjetja v tujino (on-the job training). Spoznali so marketing v podjetju Robo v Italiji ter v podjetjih Terni-Uginc in v Terni-Voest Alpine v Italiji oziroma Franciji.
Sodeč po odgovorih iz vprašalnika so bili udeleženci z usposabljanjem zadovoljni. Sedaj bolje poznajo dogajanje na evropskem trgu in pristope k trženju v ekonomsko uspešnih državah, dobili so napotke o trženju na italijanskem in nemškem trgu, obnovili so znanje o marketingu kot celoti, ne bodo pa pozabili niti veliko koristnih napotkov za vsakodnevno delo.
3. skupina - Kontroling
Na treh dvodnevnih delavnicah je znanje pridobivalo 15 udeležencev iz Jekla Štore, Acronija Jesenice, Metala Ravne, Koncerna Ljubljana, Strojev Ravne, Fiproma Jesenice in STO Ravne.
Na področju kontrole stroškov je v času usposabljanja potekal tudi pilotski projekt v Mctalu. Tuji strokovnjaki so pred tem izvedli avdite sistemov za spremljanje stroškov v železarskih podjetjih. Udeleženci so zato pričakovali, da bo vsebina delavnice povezana s pilotskim projektom. Po posredovanju organizatorjev so predavatelji to pomanjkljivost odpravili.
Končna ocena udeležencev usposabljanja je bila, da so v delavnicah “nekaj le pridobili”, da so spoznali nove koncepte graditve informacijskega sistema, razčistili nekatere dvome, obnovili znanje in dobili nekaj novih idej.
Profesorja sta bila z motiviranostjo železarskih strokovnjakov za študij zelo zadovoljna, prav tako z njihovim teoretičnim obvladovanjem tem. Učinkovitost pridobljenih znanj pa je po njunem mnenju odvisna od pripravljenosti udeležencev in njihovih nadrejenih, da naučeno tudi zaživi v praksi.
Skupina je usposabljanje končala s prakso v francoskem podjetju Usinor Sacilor.
Nekaj .mnenj udeležencev usposabljanja
Jurc Jamer, dipl. inž., Metal, Skupina “Proizvodnja”:
“Udeleženci iz Metala imamo podobno mnenje: Predavatelji so bili sicer res strokovno dobro podkovani, vendar pa je vsebina usposabljanja bolj
št. 1/1996
I N F O R M A T2I V N I FUŽINAR
7
ustrezala	kolegom	z	Jesenic, saj so profesorji v
obravnavi dali več poudarka proizvodnji pločevine. Ker nas je bila večina slušateljev iz proizvodnih oddelkov,	smo želeli	videti tehnološke postopke v
živo - npr. podobno proizvodnjo, kot je dolgi program	z više	in	niže legiranimi jekli. Vendar
tudi v koncernu Terni, ki naj bi si ga po programu ogledali,	a je	ekskurzija - menda zaradi
pomanjkanja denarja - odpadla, izdelujejo pločevino.
Predavatelji pa so nam predstavili tudi nekaj skupnih tem, ki so zadevale vse udeležence, npr. o motnjah v proizvodnji in vzdrževanju.
To usposabljanje je bila primerna podlaga za nadaljnje oblike, v katerih pa bi morale biti teme bolj konkretne in specifične. Ker se proizvodni programi metalurških podjetij razlikujejo, bi bilo takšno skupino smiselno razdeliti, saj npr. metalurga z Jesenic ne zanimajo toliko trendi razvoja tehnologije dolgih profilov v višelegiranih programih kol metalurga z Raven.”
Uroš Kranjc, oec., STO, Skupina “Trženje”:
“Glavni pomanjkljivosti seminarja za jeklarsko industrijo v Sloveniji na področju marketinga sta bili:
- prevelik poudarek metalurškim družbam, kar je za nas, ki prihajamo iz družb strojne predelave, vsekakor pomenilo manjšo praktično uporabnost;
- izvajalci so program izobraževanja zastavili zelo široko, vključno z nekaterimi osnovnimi temami, kar po eni strani kaže, kakšno raven znanja so pričakovali v Sloveniji, po drugi strani pa je zato zmanjkalo časa za bolj poglobljene analize specifičnih problemov na tem področju.
Kljub vsemu ocenjujem seminar kot koristen, še posebej praktični del, ki je bil izveden kot praksa v tujini, kjer smo se lahko seznanili s težavami, s katerimi se srečujejo sorodna podjetja v Italiji in Franciji, ter z možnimi potmi reševanja le-teh. Za prihodnje seminarje pa bi vsekakor predlagal večjo selektivnost ter poglobljenost obravnavanih tem.” Andrej Gradišnik, dipl. inž., Metal, Skupina “Konlroling”:
“Na področju cost controlinga so potekale delavnice (predavanja), tehnična pomoč in on-job training.
Čeprav se nisem udeležil vseh delavnic, ugotavljam (podobnega mnenja so tudi moji kolegi), da sta bila predavatelja premalo pripravljena (morda ustrezno za Vzhodne države in nekdanjo SZ), zato smo s predavanj odnesli manj, kot smo pričakovali. Predavatelja sta bila nad našim znanjem presenečena.
Čeprav se nam je zdelo, da je Metal zaradi združitve z Jeklom primeren za tehnično pomoč, pa se je pokazalo, da je imel zaradi tega dovolj dela že sam s seboj. Tudi Ekonomika je dobila kup dodatnih nalog. Ogromno časa je bilo porabljenega za spoznavanje sistema. Izkazalo se je, da je le-ta dobro izrabljen, tako da smo ga le delno dopolnili z nekaterimi predlaganimi tabelami. Gradnja novega informacijskega sistema bi bila povezana z visokimi stroški.
Praksa je potekala v Unisor Sacilorju, koncernu francoskih železarn. Vsi smo bili z njo zelo zadovoljni. Bila je najboljši del programa. To je bilo spoznanje praktičnega dela, dobili smo vpogled v njihove načrte, račune ipd. Kako poteka sistem spremljanja stroškov na nivoju podjetja, pa smo si en dan ogledali v podjetju Asco Metal.”
Mnenje organizatorja
Organizator usposabljanja je bil v sklepni oceni, ki jo je povzela Ana Pavše, dipl. org. dela, dokaj kritičen:
“Kljub ugodnemu končnemu mnenju udeležencev o teoretičnem usposabljanju obstaja vprašanje, ali so bili cilji realni. Cilji so namreč oblikovali pričakovanja udeležencev, da bodo izvedeli nekaj novega, kar pa se ni zgodilo. Glede na sestavo udeležencev to niti ni bilo mogoče, je pa porajalo razočaranje in nezadovoljstvo. Počasi je pri udeležencih zorelo spoznanje, da s takim načinom dela dobivajo vpogled v poslovanje zahodnih
podjetij. Zato je v prihodnje treba cilje postaviti drugače, saj ne gre v toliki meri za teoretična znanja, ampak predvsem za praktične izkušnje Zahodne Evrope. Z usposabljanjem je treba nadaljevati. Udeležence je treba ustrezno pripraviti, izbrati pa srednji vodstveni kader, ki se je sedaj usposabljanju izognil, saj ima le-ta moč, da izpelje spremembe v podjetju.”
Mnenje vodstva Slovenskih železarn
“V programu prestrukturiranja kadrov Slovenskih železarn za obdobje 1995-96 smo zapisali, da morajo biti on-job treningi v prihodnjih letih ekonomske rasti prevladujoča metoda izobraževanja top in	middle managementa	podjetij Slovenskih
železarn. To je metoda, ki naj bi intenzivno in kar najbolj	učinkovito usposobila	obstoječo vodilno
strukturo za vodenje v ekspanziji. Uspešnost te metode je odvisna od izvajalca treninga, predvsem pa pd	naše pripravljenosti in	sposobnosti uvideti
tiste detajle, ki stvari spreminjajo na bolje in ki delajo naše partnerje in konkurenco boljšo.
V letu 1995 smo imeli v Slovenskih železarnah vsaj dve takšni izkušnji. Prvo v Metalu, kjer je on-job trening izvajala nemška svetovalna firma, drugo pa v	okviru programa Phare,	s francosko firmo
Sofres. Končna ocena vsekakor je, da je takšna metoda učinkovita in da bomo z njo nadaljevali v letošnjem letu,” je povedal Brane Žerdoner.
A. Č., foto M. P.
KULTURNA KRONIKA
1. decembra sta avtorica in mag. Bernard Rajh predstavila knjigo dr. Zinke Zorko Narečna podoba Dravske doline. Pele so Zdovčeve dečve iz Koprivne.
2.	decembra	so	na OS
Koroški jeklarji odprli obnovljeno telovadnico. Nastopile so plesalke, otroški pevski zbor in plesni par Pavlinič.
Od 2. do 12. decembra je Mojca Kovač razstavljala v Galeriji samorastnikov na gradu	Rajhenburg	v	Bresta-
nici.
8.	decembra	so	na OŠ
Prevalje proslavili 40-letnico glasila Vigred. Nastopili so otroški	pevski	zbor,
instrumentalistki, moški kvintet Ajda in nekateri nekdanji učenci - sodelavci glasila.
8.	decembra	so v Druž-
benem domu na Prevaljah predstavili video kaseto s filmom o Mežiški dolini. Izšla je pri založbi Jaka.v Nastopila sta zbora Vres in Šentanelski pavri;
9. decembra sta na
predstavitvi filma v vČrni pela zbora Gozdar in Šentanelski pavri;
14. decembra pa so na mežiški predstavitvi sodelovali Šentanelski pavri.
9. decembra je bil v Družbenem domu na Prevaljah koncert Godalnega kvarteta Slovenske filharmonije;
v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah je bil koncert saksofonistke Betke Kotnik iz Črneč, trobentača Gregorja Kovačiča iz Maribora in klarinetista Petra Jevšnikarja s Prevalj;
v Kulturnem domu Ravne je bila abonmajska predstava ptujskega gledališča Zato -Krčmarica avtorja Petra Turrinija.
16. decembra je bil v športni dvorani na Ravnah božični koncert Pihalnega orkestra ravenskih železarjev s solistom Stankom Arnoldom in z dirigentom Srečkom Kovačičem.
16.	decembra sta bili na Ravnah dve šolski predstavi gledališke skupine Mežica-Prevalje Skupno stanovanje.
17.	decembra sta mešani zbor Mato in nonet Črnjanski pobi pela v Zrečah ob 60-letnici pevskega društva Svoboda Zreče.
19. decembra sta v črneškem domu starostnikov pela mešani in moški zbor DU Prevalje.
16. decembra je zbor Vres priredil božični koncert v hotuljski cerkvi, 20. decembra je nastopil v Slovenj Gradcu, 23. decembra v cerkvi na Ravnah.
21. decembra so v Kotljah ustanovili društvo vojnih veteranov Koroške. Pel je kvintet Ajda.
22. decembra je bil na Prevaljah božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra DPD Svoboda Prevalje;
v Črnečah so nastopili Šentanelski pavri in harmonikarski orkester z Raven;
v Vuzenici je bil božični koncert okteta TRO.
23. decembra je KUD Leše priredil kulturno srečanje.
26. decembra so Mato, Črnjanski pobi, Gozdar, cerkveni zbor ter otroci iz vrtca in šole priredili praznični koncert v Kulturnem domu Črna.
27. decembra je mladinska skupina KUD Leše uprizorila igro Štirje fantje muzikantje za Lek Prevalje, naslednji dan jo je ponovila na Lešah.
31. decembra je bil v Šentanelu koncert zbora Šentanelski pavri.
M. P.
NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Bjelič, Ž.: Wordperfect 5.1+ za vsakdanjo in enostavno rabo. - Ljubljana : Liko Pris, 1995
Burns, T.: Mallorca, Ibiza, Menorca. - Ljubljana : DZS, 1995. - (Mali vodniki) Crawshaw, G.: Turčija. - Ljubljana : DZS, 1995. - (Mali vodniki)
Dictionary of architecture. - London : Brockhampton reference, 1995 Dictionary of classical mythology. - London : Brockhampton reference, 1995 Eperon, A.: Grški otoki. - Ljubljana : DZS, 1995. - (Mali vodniki)
Gerlič, L: Zanimiva elektronika. - Maribor : Založba Obzorja, 1995 Gradišar-Lapajne, E.: Kako berejo učenci po svetu in pri nas ? . - Nova Gorica : Educa, 1995
Hafner-Fink, M.: Sociološka razsežja razpada Jugoslavije. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 1995
Keber, A.: Plastično oblikovanje v funkciji spoznavanja postopkov in oblikovanja predmetov za integrirani pouk. Diplomska naloga. - Maribor, 1995 Kolar, M.: 375 let jeklarstva na Ravnah. - Ravne na Koroškem : Slovenske železarne, 1995
Komprej, I.: Komunikacija operaterja z lokalno konzolo. Diplomska naloga. - V Ljubljani : Fakulteta za elektrotehniko, 1984
Komprej, I.: Analiza časovnih vrst v internem energetskem sistemu. Magistrsko delo. V Ljubljani : Fakulteta za elektrotehniko, 1988
Komprej, I.: Dinamično napovedovanje potrošnje energije z analizo podobnih in povezovalnih spremenljivk. Doktorska disertacija. - Ljubljana, 1995 Lapajne, Z.: Pomožne vede pedagogike. - Nova Gorica : Educa, 1995 Lipužič, B.: Izobraževanje kot razvojni dejavnik. - Nova Gorica : Educa, 1995 Mežnar, D.: Pogodba o zaposlitvi. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1995 Morgenthau, H.J.: Politika med narodi - borba za moč in mir. - Ljubljana : DZS, 1995
Musek, J.: Neznanke duha. - Ljubljana : Educy, 1995 Paulin, A.: Tehniški metalurški slovar. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995 Piciga, D.: Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju. - Nova Gorica : Educa, 1995
Pirjevec, J.: Jugoslavija 1918-1992. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995
Pivac, J.: Šola v svetu sprememb. - Nova Gorica : Educa, 1995
Srednja in zahodna Evropa. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995. - (Dežele in
ljudje)
Sruic, V.: Leksikon politike. - Maribor : Založba Obzorja, 1995
Starič, P.: Izdelava prvih atomskih bomb. . Ljubljana : Tehniška založba, 1995
Strange, S.: Države in trgi. - Ljubljana : Znanstveno in publicistično središče,
1995
Strgar, A.: Nastanek in razvoj političnih strank v Republiki Sloveniji. Diplomska
naloga. - Maribor : Pravna fakulteta, 1995
Strojin, T.: Eseji o ustavi. - Ljubljana : Enotnost, 1995
Tomkinson, M.: Tunizija. - Ljubljana : DZS, 1995. - (Mali vodniki)
Wachtersbach, R.: Word, slovenska različica. - Ljubljana : DZS, 1995 Zorko, Z.: Narečna podoba Dravske doline. - Maribor : Kulturni forum, 1995
Izbor: Darja Molnar
šport šport
V občini Ravne-Prevalje izbrali najboljše športnike
ŠTERN, LEITINGERJEVA IN MAG KOROTAN
Tudi v občini Ravne-Prevalje so, podobno kot drugod po Sloveniji, ob izteku lanskega leta izbrali najboljše športnike in športno ekipo v letu 1995. Komisija pri Športni zvezi je izmed predlogov klubov in društev za najboljšega športnika izbrala atleta Janeza Šterna, člana Koroškega atletskega kluba Ravne, ki je državni reprezentant v tekih na 800 in 1500 m.	Štern	je	na	lanskem	državnem
prvenstvu osvojil drugi mesti v članski konkurenci v tekih na 800 in	1500	m	in	bil drugi	tudi na
tekmovanju za atletski pokal Slovenije ter nastopil v zmagovalni štafeti	4 x	400	m	na tekmovanju za
APS. Odmevno je tudi njegovo 1. mesto v teku na 1500 m na močnem mednarodnem mitingu v Italiji.
Tudi za športnico leta je bila izbrana atletinja KAK Ravne, in sicer Mojca Leitinger, ki je mladinska reprezentantka Slovenije v tekih na 800 m in v štafeti 4 x 400 m. Osvojila je drugo in tretje mesto na	800	in	1500 m na	lanskem
mladinskem državnem prvenstvu, bila pa je še četrta med članicami na 1500 m in tretja s člansko štafeto 4 x 400 m.
Za najboljšo ekipo v občini so izbrali prvoligaško moštvo MAG Korotan. Prevaljskim nogometašem se je v sezoni 1994/95 uspelo iz tedanje 1. slovenske lige neposredno uvrstiti v ligo najboljših desetih klubov v državi, kjer so ob koncu prvega dela prvenstva uvrščeni na 8. mesto.
PLAVANJE
V decembru je bil v Mariboru tradicionalni Božičev memorial, na katerem so nastopile tudi tri mlade plavalke ravenskega Fužinarja. Vse tri so osvojile 4. mesto, in to Tonja Kos in Tanja Kumprej v skupini starejših ter Tanja Gologranc v skupini mlajših deklic.
Na novoletnem mitingu v Trbovljah so med 200 plavalci in plavalkami iz trinajstih klubov nastopili tudi Fužinarjevi tekmovalci in se v absolutnih kategorijah uvrstili na naslednja mesta:	Lidija
Breznikar 2. na 200 m prsno, Primož Abraham in Tanja Merzdovnik 3. na 200 m delfin oz. 200 m prsno, Miha Tisovnik 6. na 200 m hrbtno, Anja Srebotnik 9. na 200 m mešano in Špela Fras 16. na 100 m prosto.
KARATE
Na lanskem božično - novoletnem turnirju v Murski Soboti so nastopili tudi tekmovalci tradicionalnega karatejskega kluba Ravne in v disciplini kata posamezno dosegli naslednje uvrstitve: starejši dečki:	2.	Jani Krebs, 4. Milenko
Cvijetinovič, starejši mladinci: 3. Florjan Reiter, 4. Samo Sobočan, 5. Aljoša Lipove; člani: 2. Bojan Breznik. V disciplini borba posamezno je Lipove osvojil 3. mesto med mladinci. V točkovanju ekip so ravenski karateisti osvojili odlično 3. mesto, za tekmovalci iz Murske Sobote in Ilirske Bistrice.
ODBOJKA
Ravenski odbojkarji so vse bližji cilju, to je osvojitvi enega od prvih dveh mest v 1. B slovenski ligi, kar bi jim omogočilo nastopanje v gornji končnici prvenstva, s tem pa bi dobili možnost za napredovanje v višji rang tekmovanja. Od prvenstvenih tekem, ki so jih Fužinarjevi odbojkarji odigrali v decembru, velja omeniti predvsem dve zmagi v gosteh, najprej proti Šoštanju Topolšici s 3:2 in nato v Črnučah s 3:1, sta še kako pomembni za “četico” trenerja Branka Goloba, ki se je tako priključila vodilni ekipi - Simonovemu zalivu Izoli. Ravenčani so zanesljivo dobili še srečanje z Žirovnico in Olimpijo II. Brezovico s 3:0 na svojem parketu in tako s štirimi zaporednimi zmagami zaključili leto 1995. Po štirinajstdnevni prekinitvi se je prvenstvo v 1. slovenski ligi nadaljevalo že 6. januarja.
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca Slovenije je od 27. do 30. decembra lani sodelovala na močnem mednarodnem turnirju v norveškem glavnem mestu Oslu. V naši članski izbrani vrsti je tokrat prvič nastopil tudi odbojkar Fužinarja 17-lctni David Slatinšck, ki ima za seboj že številne
reprezentančne preizkušnje v mladinski in kadetski izbrani vrsti Slovenije. Članstvo mladega Slatinska v državni reprezentanci je vsekakor novo priznanje tudi za koroško odbojko.
KEGLJANJE
Prvenstveno	pavzo	v	lanskem	decembru	in
januarju letos so kegljači in kegljavke izpolnili z nastopi na številnih turnirjih po Sloveniji, tekmovalci in tekmovalke koroških klubov pa še z regijskim prvenstvom za posameznike in dvojice. O tem tekmovanju bomo poročali v prihodnji številki IF, od turnirjev pa moramo omeniti tiste v Šoštanju, Litiji in Ljubljani, kjer so kegljači Fužinarja dosegli imenitne uspehe. V Šoštanju je Jože Lasnik osvojil 4. mesto z 891 podrtimi keglji, v Litiji, kjer je nastopila domala celotna slovenska reprezentanca, pa se je Ivo Mlakar z rezultatom 893 podrtih kegljev uvrstil v finale, kjer je zasedel 10. mesto.
Tudi Alojzu Strašku se je uspelo uvrstiti v finale tradicionalnega novoletnega	turnirja	v
Ljubljani, enega najmočnejših turnirjev v naši državi, saj je na njem nastopilo blizu 400 kegljačev in kegljavk. Strašek je v predtekmovanju podrl kar 938 kegljev, toda v finalu je žal izpadel že v 1. kolu in na koncu osvojil 16. mesto, kar pa je še vedno izjemen uspeh.
ŠAH
V prostorih	šahovskega	kluba Fužinar je	bil
decembra lani memorialni turnir “Ravne 95” v spomin na preminule člane tega kolektiva. Med 26 šahisti s področja štajersko - koroške regije je zmagal Zdenko Oderlap iz Črne pred Radom Rajkovičem iz	Velenja	in	Danilom	Perušem	iz
Fužinarja Ravne.
ALPSKO SMUČANJE
Na smučišču Ošven sta bili ob koncu preteklega leta, 29. in 30. decembra, v organizaciji SK Fužinar dve veleslalomski tekmi mlajših in starejših dečkov in deklic za prvenstvo vzhodne regije Slovenije. Oba dneva je sodelovalo	okoli	100	mladih	tekmovalcev
in tekmovalk iz 14 klubov. Poglejmo si, kdo so bili zmagovalci in kako so se uvrstili najboljši smučarji in smučarke Fužinarja.
Prvi veleslalom	- ml.	deklice: 1.	Tina Maze,
Črna, 2. Vanja Vravnik, 7. Maša Černovšek, 12. Katja Vravnik, 13. Tina Erženičnik (vse Fužinar); st.	deklice: 1. Nika Brumen,	Branik	Maribor, 4.
Špela Božič, 7. Tamara Stropnik (obe Fužinar); ml. dečki: 1. Aleš Valenti, Branik, 5. Boštjan Pogač, 8. Blaž Klančnik, 10. Andrej Flafner, 12. Miha Breznik in 14. Miha Lajmiš (vsi Fužinar); st.	dečki:	I. Rok	Šalej,	10.	Aleš	Rutar (oba
Fužinar).
Drugi veleslalom - ml. deklice: 1. Tina Maze,
2.	Vanja Vravnik, 6. Maša Černovšek, 9. Katja Vravnik, 11. Tina Erženičnik; st. deklice: 1. Nika
Brumen; 4. Špela Božič, 7. Tamara Stropnik; ml. dečki: 1. Aleš Valenti, 6. Blaž Klančnik, 7. Boštjan Pogač, 10. Andrej Hafner in 14. Sebastjan Karner; st. dečki: 1. Rok Šalej, 8. Aleš Rutar.
SILVESTRSKI TEK NA JAVORNIKU
Zadnjega dne preteklega leta so prizadevni delavci krajevne skupnosti Javornik - Šance že četrtič priredili Silvestrski tek okoli Javornika. Tokrat se je kljub sneženju zbralo na startu 82 tekačev in tekačic, uspelo tekaško prireditev pa je ob progi spremljalo precejšnje število gledalcev. In kdo so bili najboljši? Pri moških je zmagal Tomaž Robač s Prevalj pred Ravenčanom Dragom Laznikom in Branetom Breznikarjem iz Kotelj, pri ženskah pa je progo, dolgo 1150 m, najhitreje pretekla Lidija Breznikar iz Kotelj pred Ravenčankama Kristino Kočet in Špelo Božič.
Ivo Mlakar
MANJŠI INTERES ZA ORGANIZIRANE PLANINSKE POHODE
Vsako leto se na koncu sezone zberemo planinski vodniki slovenskih železarjev in pregledamo opravljeno delo ter naredimo okvirni načrt za prihodnje leto.
Lani smo srečanje, ki je bilo 25. novembra 1995, pripravili vodniki iz Žične in Štor. Udeležili so se ga vsi vodniki razen vodnikov iz Verige Lesce in Plamena Kropa.
Planinski vodniki	smo	ugotovili, da sedanji čas
rekreaciji zaposlenih ni naklonjen. Prepušča jo posamezniku, odvisna	pa	je od njegovega prostega
časa, možnosti in denarja. Zato organizirano planinstvo upada.	Pohodništvo je vse bolj
individualno.
Medtem , ko smo na srečanju planinskih vodnikov slovenskih železarjev leta 1994 z veseljem ugotavljali povečanje števila planinskih pohodnikov iz vrst železarjev, pa v letu 1995 opažamo njegovo precejšnje zmanjšanje. Za to je več vzrokov: slabe vremenske razmere, prirejanje pohodov v drugih delovnih organizacijah, izbira vrhov, manjši interes za planinske pohode med organizatorji in planinskimi vodniki	pa	tudi med vodilnimi v
podjetjih in sindikalnih organizacijah. Mnogi vodniki so se v tem času preselili, odšli v druga podjetja in tako izgubili	stike	s pohodniki.	Visoki	prevozni
stroški odvračajo	ljudi	od izletov, kar zlasti	velja za
družine.
Nekateri vodniki se bojijo tudi pravne in moralne odgovornosti v primeru nesreče.
Vendar pa nam bojazen, da se nesreča lahko pripeli, ne bi smela preprečiti organizacije pohoda. Ljudi je treba za planinstvo le navdušiti in organizirati. V	novih	podjetjih je	treba	poiskati
privržence pohodništva in jih pritegniti k delu.
Upamo, da	bomo	s skupnimi	močmi	izvedli
načrtovane štiri pohode v letu 1996 - tako v zadovoljstvo vodnikov kol planincev.
Slavko Fidler
KADROVSKA GIBANJA
Konec novembra je bilo v ravenskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4325 delavcev. V primerjavi z oktobrom se je število zaposlenih zmanjšalo za 13. V treh največjih zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je novembra delalo 266 ljudi.
DRUŽBA	ŠT. ZAPOSLENIH
METAL .......................... 1960
RAVNE —................... 1211
ŠTORE .......-............. 749
JEKLOLIVARNA .........-	401
STO ............................. 603
STROJI .......................... 518
NOŽI ............................. 195
ARMATURE MUTA ................... 203
STANOVANJSKO PODJETJE	23
LOGISTIČNI CENTER ---------------- 237
ENERGETIKA ....................... 105
DE PROFUNDIS ..................... 80
TRANSKOR ......................... 74
VOGARD ........................... 79
ŠERPA ............................ 113
FLUKTUACIJA
SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA
V ravenskih podjetjih koncerna Slovenske železarne je do konca novembra delovno razmerje sklenilo 14 delavcev: 3 so ga sklenili prvič oziroma na novo, 1 se je vrnil iz Slovenske vojske, 10 pa jih jc bilo prerazporejenih znotraj koncerna. Družbe novembra niso sprejele pripravnikov, pač pa so prek oglasa za nedoločen čas zaposlile 1 delavca, 2 pa so omogočile delo za določen čas.
Družbe so zaposlile naslednje število zaposlenih: Logistični center 9, Metal 2, STO 1, Stanovanjsko podjetje 1 in Energetika 1.
V zasebnih podjetjih se novembra število zaposlenih ni povečalo.
PREKINITVE DELOVNEGA RAZMERJA
Novembra je delovno razmerje prekinilo 27 delavcev in delavk. Sem so prišteti tudi tisti, ki so bili prerazporejeni znotraj koncerna. Vzroki za druge prekinitve delovnega razmerja so: upokojitve (5), trajni presežki (5), delovno razmerje za določen čas (3), potek pripravništva (2), disciplinski odpust (1) in sporazumna prekinitev delovnega razmerja (1).
Po številu prekinitev delovnega razmerja tokrat prednjači družba STO (10), sledi pa ji Metal (9). Število zaposlenih se je zmanjšalo tudi v Logističnem centru (4), Strojih (3) in Nožih (1).
Nobeden od delavcev, ki so zaposleni v zasebnih podjetjih, ni novembra prekinil delovnega razmerja pri sedanjem delodajalcu.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij pripravila A. Č.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka ŠTEFANA ČEBULA sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala zdravstvenemu domu Ravne, še posebej patronažni sestri Marjetki Franc, g. kaplanu za poslovilni obred in sveto mašo, pevcem, godbi na pihala kot tudi pogrebnemu podjetju Primožič za vse storitve.
Vsi njegovi
Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: vSŽ
- Metal Ravne, d. o. o., SŽ v-Jeklolivarno Ravne, d. o. o., SŽ
- Stroje in tehnološko opremo Ravne, d. o. o., v SŽ - Nože Ravne, d. o. o., SŽ - Armature Muta, d. o. o. in Energetiko Ravne, d. o. o. ter za nekatere zasebne družbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C.
Pripravlja Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo:	glavna in
odgovorna urednica mag. Andreja Cibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo in avtorji člankov.
Tel. 0602 21 - 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304.
Tisk: Grafika Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128	-	92) šteje med
proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 9
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 8: V uredništvo smo prejeli 63 rešitev.
REŠITEU UODORAUNO: JESEN, POMLAD, ENARE, TRDINA, HAMIT, IJ, KAN, OČAK, CAR, VARAN, AKTIVA, AJA, JO, IRAK, JOTA, NORA, OSKAR, TRAK, TRENK, LA, ENI, TEN, ARAM, ZID, ANTt OSA, ILO.
IZŽREBANI REŠEUALCI, ki dobijo Transkorjeve pakete presenečenja, so:
• NATALIJA GOSAR. STROJI, d. o. o.
• ALOJZ LASNIK. STROJI, d. o. o.
• MAJDA BRITOVŠEK. STROJI, d. o. o.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 9: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 25. 1. 1996 na naslov: Fužinar Ravne, d. o. o., Uredništvo Informativnega	fužinarja,	Koroška	14,
Ravne na Koroškem. Rešitev križanke	in	imena	nagrajencev	bomo
objavili v prihodnji številki.
SREČNO 1996	IGRA S KARTAMI	POZITIVNA ELEK- TRODA	NEVE- DNEŽ, TEPČEK	IZRAEL- SKA LUKA	STANE SEVER	IKO	JEZERO V ETIOPIJI	JEZERO NA FINSKEM	FLORET	DALMAT. ŽENSKO IME	PLANTAŽE	LEPOTNA CVETICA
GRŠKA BOGINJA MODROSTI UMETNOSTI						GL. MESTO ALBANIJE						
VRSTA KALCE* DONA						TROPSKO SADJE ETIOPIJA						
KUP SENA ALI ŽITA					TRIZLOŽNA PESNIŠKA STOPICA							
MESTO NA NIZOZEM- SKEM				DRŽAVA V AZIJI	MESTO V ITALIJI					1(X) m2		
					14. IN 6. ČRKA					IGRALKA KINA		
RADIJ			NAZIV				OČESNA ŠARENICA					
			OTOKI OB ISTRI				TRO- ČLENIK					
IF	NAPRAVA ZA PIIANJE ŽITA	LUKA V FRANCIJI					'	SOZVOK	OSEBNI ZAIMEK			JANUAR 1996
		MOČAN VETER							DAVEK V ST.AVSTRIJI			
REKA V SLOVENIJI					SULTANOV PISNI UKAZ						INKOVSKI VLADAR	LJUBIMEC NIMFE GALATEJE
UKANA					FRNIKOLA					INGRES AUGUST ZEVSOV SIN		
ORGAN VIDA				OSOVINA	IME VEČ RIMSKIM PAPEŽEV							
RAZ- STAVNA PLOŠČA					CIRILSKA ČRKA				GORSKI REŠEVALNI << >LN			
JANEŽ					AVTO MOTO DRUŠTVO				TEK KONJA			
Trije bralci, ki bodo križanko pravilno rešili in bodo imeli še srečo pri žrebanju, bodo odslej proste urice verjetno uživali na piknikih - prejeli bodo namreč “ciganko” (posodo za pečenje) iz dopolnilnega proizvodnega programa SŽ - Jeklolivarne Ravne, d. o. o., ki je pokrovitelj današnje križanke.
IME IN PRIIMEK
PODJETJE OZ. NASLOV