Cena 15 cKn PTUJ, 22. joiTuafja 1960 Letnik XIII GliisHo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje Mvšego ptujskega okraja l/daja »Ptujski tednjk«, zavod & samostojnim tinansiranjem. Direktor: Ivao Kranjčič. Odgovorni urednik; Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj. Lackova 8 r«4efmoči in so- delovanju nas vseh. Če bi se tu- kaj pomenili, bi si prihranili raz- no neumestno kriti^ziranje, ki več- krat preraste iz družbenega pro- blema v osebna nasprotja. Da se stvari ne rešu,jejo tam, kjer bi se morale, se je pokazalo tudi tokrat, čeprav so v Vitomarcih ljudje, ki na razvoj zdravo in pametno gle- da.jo in so sposobni sprejeti zdra- vo kritrko in v njej tudi postaviti stvari na svoje mesto. Tem lju- dem ni vseeno, kakšno je delo or- ganizacije in njenih predstavni- kov. Letos se bo z raznimi gosoo- darskimi problemi ih sprememba- mi, z nalogami kmetijskih zadrug in drugim nabralo toliko stvari, o katerih se bo ix>trebno meniti na sestankih in zborih. Do takih razgovorov pa bo toliko laže pri- šlo, kolikor se bo odbor takoj in resno lotil dela in bo našel pot do zbranih ljudi v večjih naseljih, kakor je bilo sklenjeno. Vsekaodaljšati v Kopru operativno obalo, da bosta lahko prista- jali po 2 ladii hkrati, medtem ko lahko •sdaj pristane samo oo ena čezoceanska ladia. Imeti moraio najmani 270 n ope- rativne obale za čezoceanske ladje. Odslej v ormoški občini le tri kmetijske zadruge Na področju ormoške občine je bilo v prejšnjih letih več kmetij- skih zadrug, kater.h nekatere so se z večjim, druge pa z manjš m uspehom lotevale raznih proble- mov našega kmetijstva. Ravno glede na te uspehe, predvsem pa na rezultate investiranja v malih zadrugah kakor tudi na tozadev- ne možnosti je prišlo do sklepna, da se §e preostali dve manjši kmetijski zadrugi Podgorci in Kog združita s sosednimi moč- nejšimi zadrugami. Po tem pred^ Icgu bi se naj bivše- področje Kmetijske zadruge Podgorci pri- ključilo h Kmetijski zadrugi Or- mož, pcdrcčje bivše KZ Sejanci pa h KZ Tomaž. Področje KZ Kog s kraji Hermanci, Vuzmetinci ;n Zasavci ter Kajžar pa bi se pri- ključilo "Kmetijski zadrugi Sre- dišče. S to reorganizacijo bi v bodoče delovale na področju občine le tri kmetijske zadruge, ki bi bile spvo- sobne obvladati svoje terene v vseh pogledih, posebej pa bi bile še sposobne investirati potrebna sredstva za stalni napredek kme- tijstva na občinskem področju., Tako je predvideno, dokončno pa bo izdelan in sprejet pi^edlog na občnih zborih kmetijskih zadrug, da bi se investiralo v letu 1960 pn kmetij.skih zadrugah okrog 30 milijonov dinarjev za gradnjo skladišč in strojnih lop, nakup težke mehanizacije in ureditev pitališč. V zvezi s to reorganizacijo je bilo nekaj več razprave samo v Kmetijski zadrugi na Kogu. Tam SD imeli nekatere pomisleke proti tej reorganizaciji, dočim so v KZ Podgorci sami predlagali takšno rešitev. Obstoječe zadruge se bedo po 15. februarju kadrovsko precej okrepile s kadrom dosedanjih za- drug ter deloma s kadrom Po- slovne zveze v Ormožu, ki bo po zgoraj navedeni zadružni reorga- nizaciji prenehala s poslovanjem. V bodoče bo namreč obstoječe tri zadruge medsebojno pKJvezoval občinski ljudski odbor sam s svo- jdm nekoliko razširjenim orga- nom za kmetijstvo. Ponekod so ugovarjali proti za- družni reorganizaciji s tem, da bodo zadruge preveč oddaljene od kmeta. Vendar so ti pomisleki odpadli, ker bodo zadruge na se- dežih dosedanjih zadrug obdržale odkupne centre, zadrugi Središče in Tomaž pa bosta ustanovili še nove. Stik med kmetom m zadru- go bo torej še lažji. Lažje bo ttidi reševanje vprašanj, kakor je na pnmer ustanav.janje in vzdrževa- nje pitališč, čemur prejšnje male in slabotne zadruge niso bile kos. Kmetijske zadruge z občinske- ga področja štipendirajo določe- no število miladincev v Srednji kmetijski šoli v Mariboru in v Kmetijski šoli v Rakičanu, ki bo- do, ko bodo končali šolanje, služ- bovali na področju občine. S tem bo v precejšnji meri rešeno vpra- šanje srednjega kmetijskega ka- dra. Zadruge so imele doslej le štiri kmetijske tehnike. Predvideno je tudi ustanavlja- nje ekonomij pri kmetijskih za- drugah Takšno ekonomijo že ima Kmetijska zadruga Tomaž, ki jo tvorijo zemljišča iz sklada SLP. Predvidevajo, da bo letos p>ove- čala svoje p>ovršine z zemljišči privatnih lastnikov, ki ponujajo svojo zemljo zadrugi. Tudi Kme- tijska zadruga Ormož ima okrog 15 ponudnikov zemlje ter bo na tej zemlji uredila ekonomijo. V Središču bodo uredili ekonomijo na nekaterih parcelah SLP. gap-ov tovorjnak v cestnem jark u pri Ptuju po nesreči, ki smo jo zadnjič opisali lirii mm m v KONČNEM OSNUTKU Okrajni ljudski odbor Maribor bo kmalu izdelal kcnčen osnutek okrajnega družbenega načrta za leto 1960. Po raznih razpravah in dokončnih ocenah realizacije proizvodnje in storil- nosti v letu 1959 so nastale v osnutku nekatere saremembe. ^ V predhodnem materialu: za sestavo novega družbenega.^ načrta so računa.i z nekoliko j večjo industrijsko proizvodnjo,' kot pa so jo na koncu leta re- ] alizirali. V zadnjem tromesečju i je bila namreč v barvni in ke-j mični industriji proizvodnja ne-; koliko nižja kot so pričakovali,; predvsem zacadi pomanjkanja: električne energije. i Letos računajo v maribor-1 skem okraju z nekoliko večjim bruto proizvodom, kot so ga i predvidevali v predhodnem ma- ' terialu. Povečanje je nastalo] predvsem zaradi boljše prodaje ] blaga na trgu in povečanjem; proizvodnih načrtov gospodar- skih organizacij. ^ Kolektivi se čedalje bolj zavedajo, da lahko ima.io večje materialno koristi samo z večjo proizvodnjo in storilnostjo dela. V kcnčn^^m osnutku plana se bo v okraju povečal bruto proizvod od predvidenih 204 miliiard? 300 milijonov na 207 milijard 500 milijonov dinarjev. Narodni do- hodek so naprej predvideli na 83 milijard, po novem osnutku, pa bo znašal 89 milijsrd 900 milijonov dinarjev! Skupne investicijske naložbe v mariborskem okraju se bodo le- tos povečale kar za 16,6 odstot- ka, tako da bodo znašale 18 mi- lijard 955 milijonov dinarjev. Tako občutno povečanje inve- sticij je nastalo zaradi skoraj neverjetno velikega črpanja in- vesticij v lanskem decembru. Letos se bo znatno povečal tudi delež lokalnih sredstev, saj bo znaša, okrog 64 odstotkov vseh investicij, In prispevek gospo- darskih organizacij ter občin. ^ V predhodnem materialu je Zavod za gcs-podarsko plani- ranje računa! z manjšim pove-, čanjem delovne storilnosti v mariborskem okraju, kakor pa j©'•"'pT^edvideno v novem osnutku. Novo povečanje storilnosti jel nastalo predvsem zaradi upošte- vanja vseh možnosti izkorišča- nja določenih rezerv v gosif>odar- skih organizacijah. V končnem osnutku računa načrt z devet- odstotnim povečanjem delovne storilnosti, medtem ko so prej predvidevali samo 6- do 7-od- stntni porast. Zanimivo je tudi, da je v končnem osnutku predvideno zelo majhno povečanje števila zaposlenih. V prejšnjih letih se je število zaposlenih v maribor- skem okraju povečalo povprečno na leto za 3000 letos pa naj. bi se po osnutku samo za 1850 ljudi. ^ Težišče končnega osnutka novega družbenega načrta je tudi letos na večji proizvodnji in storilnosti dela, saj bodo le taovečali tudi investicijsko potrošnjo, proračun itd. Okrajni preračun se bo povečal v pri- merjavi z lanskim .etom cd 4 milijarde 502 mil\iona na 5 mi- lijard 462 milijonov dinarjev ali za 22 odstotkov! Hkrati z ostalim povečanjem bo porastel v mariborskem okra- ju letos tudi izvoz blaga. Ra- čunajo, da bodo gospodarske organizacije letos izvozile za 4 milijarde 900 milijonov dinar- jev blaga ali za milijardo dinar- jev več kot lani! Skupna po- trošnja bo letos za 50 odstot- kov večje kot leta 1956 in bo presegla petletni perspektivni načrt. dm PTUJ GospKDdarsko poslopje pri gosti- šču »Beli križ se bo letos umak- nilo graditvi novega enonadstro^- nega poslovno-stanovanjskega po- slopja, v čigar pritličju bo »Mer- kurjeva« trgovina pohištva s pri- ročnim skladiščem, v nadstropju pa stanovanja. Zaradi skladnosti, z drugimi zgradbami tega predela poslopje ne bo višje. Verjetno bo odstranjena še zgradba, kjer so sedaj prostori Kmetijske proiz- vajalne poslovne zveze Ptuj in bo tam še eno poslovno-stano- vanjsko poslopje. Tako bodo tn ali štiri zgradbe obkrožale »Beli križ« in sosedno stanovanjsko hišo, ki sta kot veterana edina ostala na tem otoku kot priči rhinulih časov — takratne , urejanja Ptuja. Po 2000 letih imfi Pluj zopet vodc/od (Nadaljevanje s 1. strani) Višji tehnik za nizke gradnje tov. Branko Bartol Skorbi studenec in nad njim zgrajena vodovodna postaja s transformatorjem, nato pa še zgrajen rezervoar na Panorami nad Ptujem. Načrt za graditev vodovoda je izdelal inž. Drčar pri Projektu za nizke gradnje v Ljubljani, Nadzor nad, ,deli in njih izvedbo je prevzel režijski odbor za graditev vodovoda in kanalizacije s tov. BRANKOM BARTOLOM na čelu. Gospodarske posledice blokade držav, članic Informbiroja, so zadele tudi dela na ptujskem vodovodu, ki so se morala usta- viti. Šele leta 1955 so bile dane možnosti za nabavo cevi v Že- lezarni Štore, nekaj sredstev 1956. leta pa je omogočilo nada- ljevanje del. Do konca 1957. le- ta je bil položen glavni cevovod 0 300 mm od Skorbe do mostu čez Studenčnico in znaten del glavnega cevovoda po mestu, in sicer po Hrvatskem trgu, Mur- šičevi ulici, Cafovi ulici, Muzej- skem trgu in Vičavi do rezer- voarja, nadalje po Prešernovi ulici, Slovenskem trgu, Murko- vi ulici, po trgu Mladinskih de- lovnih brigad in po Lackovi uli- ci do železniške proge. Do kon- ca 1958. leta je bilo položenih že 4427 m cevovoda, dimenzije 0 125—300 mm, na Panorami pa je bil dokončan rezervoar s po- trebnimi montažami. Okrog re- zervoarja je bila splanirana oko- lica ter postavljena solidna ograja. Leta 1958 je bil nabav- ljen razni material za nadalje- vanje del, zlate Manesmannove cevi za speljavo glavnega cevo- voda čez novi dravski most ter ostali material. Z »Litostrojem« v Ljubljani je bila sklenjena po- godba za dobavo treh komplet- nih črpalnih agregatov in v je- seni 1958 so začela dela pri do- graditvi črpalnice v Skorbi, ki jih "Je'izvršilo gradbeno podjetje »Drava« Ptuj. Sama stavba v Skorbi je stala skoraj 4 milijone dinarjev, rezervoar okrog 11 mi- lijonov, položeni cevovodi nad 72 milijonov. Na zalogi je še bi- lo materiala v vrednosti nad 27 milijonov din. Postopoma v 10 letih je šlo v te namene skoraj 115 milijonov dinarjev. Pri tem pa niso všteta dela, ki so jih s prostovoljnim delom opravili pripadniki JLA iz ptujske gar- nizije pri kopanju jarkov za po- laganje cevovodov. Predsednik občine Ptuj na »likofu« Delo jih [e napravilo za mojstre Do usposobitve vodovodnega strokovnega delavca pri Zavodu za komunalno dejavnost Jožeta Cvetka za vodovodnega mojstra je pri delih pomagal Jože Štefa- nič, zaposlen pri Vodovodu Ma- ribor. Z letom 1958 jo končno prešla vsa skrb za .graditev vo- dovoda na ljudi režijskega od- bora in Zavoda za komunalno dejavnost. To leto je bilo tudi opravljeno najdelikatnejše delo pri ptujskem vodovodu, polaga- nje glavnega cevovoda po no- vem ptujskem mostu in predpi- sano oblaganje cevi ža zaščito pred poškodbami in mrazom. Tekom dveh zimskih mesecev dela Cvetkove skupine je kljub težkim delovnim pogojem v mrazu nad Dravo uspelo tudi to delo v redu opraviti. »Tehno- gradnje« Vuzenica so pri spe- Ijavi glavnega cevovoda čez most vsestransko podpirale de- lo, enako pa tudi podjetja, na katere se je zavod obračal za razni material. Nekaj so ga do- bivali iz Jesenic, Štor. Maribora. Varaždina. Žalca in drugod. S stalnim 7.al=fga"njem predsednika občine Ptuj Janka Vogrinca za napredek vodovodnih del je bila odpravljena marsikatera ovira, ki jo je bilo potrebno odstraniti in preprečiti vsak nadaljnji za- stoj. ^ Večletno delo pri vodovodu je tako prečistilo kader delavcev iz vseh predelov občine, da delo- vodja Jože Zcmljarič iz Zabovc z njimi ni imel težav, saj niso izostajali z dela. Obratno, priva- dili so se mu in pridobili toliko spretnosti, da je šlo delo brez IDoškodb in težav. Preizkušnje s spuščanjem vode na zgotovlje- nem delu cevovoda so pokazale, da jc bilo delo skrbno in stro- kovno opravljeno. Prod preiz- kušnjo niso zasuli cevi in jar- kov. Devet kilometrov v krogu in odcepih položenega cevovoda že predstavlja lepo daljavo glav- nega cevovoda in uspeh, ki je Ptuj nanj ponosen. Ta poteka poleg že navedenih ulic tudi za gradom, po Rajičevi ulici, čez Srbski trg. Titov trg, Miklošiče- vo ulico. Trg mladinskih delov- nih brigad, Krempljcvo ulico, Trg svobode, po Dravski in Voš- njakovi ulici do Hrvatskega trga, kjer se zopet spajata oba cevovoda, na katerega je že in bo še priključeno vodovodno omrežje hiš. Najprej hišni priključki na Vičavi Letos bodo najprej speljani priključki na dvorišče in v zgradbe garnizije JLA Ptuj in v hiše SLP ter zasebnikov na Vi- čavi. To narekuje predvsem na- povedana graditev hidroelek- trarne v Hajdošah, zaradi kate- re bo tekel čez Vičavo močan to- vorni avtomobilski promet. Poz- neje bi bila kaka prekapanja in zapiranja ceste otežkočena. Se- daj je pri zavodu že nad 30 na- ročil za hišne priključke vodo- voda, te pa še sprejemajo. Na območju 9 km vodovoda in dalje, kjer bodo letos še spelja- ni priključki, bo spuščena voda, kar bo ogromno pomenilo za vsako gospodinjstvo, za lokale in podjetja. Stanovanjske skupno- sti si bodo laže urejale razne ser- vise (pralnico itd.). Družine v Ptuju ne bodo več navezane na oddaljene studence. Vode ne bo zlahka zmanjkalo, saj so razna merjenja pokazala, da je vir vo- de kljub veliki kapaciteti črpalk neusahljiv. Rudninsko bogata voda bo odstranila vsako seda- njo bojazen, ki jo je vzbujala vo- da iz problematičnih studencev. Cim bo topleje, bo začelo teme- ljito izpiranje cevi s spuščanjem vode. Dnevno bodo jemali na raznih straneh vzorce vode in jih dajali v analizo. Cevi za hišne priključke so že nabavljene in jih že 6 ton čaka na začetek del. Poleg tekočih pri- ključnih del pa se bo nadalje- valo polaganje cevovoda po Lju- tomerski cesti in ostalih delih mesta, kjer ga še ni. Za spomlad 1960 je predvidena otvoritev črpalnice. To bo obenem pome- nilo začetek delovanja ptujske- ga vodovoda. Kanalizacija že v teku Kanalizacija bo delo zase, ki ga ni bilo mogoče opravljati istočasno z vodovodnimi deli v mestu, kot je Ptuj, ki je v svoji notranjosti zemlje križem kra- žem prepleten z raznimi starimi zidinami in luknjami. Poleg te- ga je kanalizacija odvisna od padca vode in od vseh bodočih sprememb vodostaja v zvezi z graditvijo elektrarn v Hajdošah in niže Ptuja. Tudi to de^ je že začelo sem od bolnišnice po Lju- tomerski cesti in se tudi načrtno nadaljuje. PTUJČAN! BODO ZNALI CENITI NOVO PRIDOBITEV Ptuj ne spreminja samo svoje zunanje podobe z novogradnja- mi ,ampak je tudi v svoji notra- njosti nevidno povezan z virom zdrave pitne vode, ki je nepre- cenljivega pomena za življenje prebivalstva mesta in vasi. To pridobitev je Ptuj dosegel šele v novi Jugoslaviji in jo bo vedel tudi ceniti. Tako vztrajno se bo pa potem potrebno boriti za pit- no vodo po vseh predelih obči- ne, ki si enako želijo dobre pit- ne vode, kot si je je želel Ptuj. V. J. Iz Draženc Pri letošnjih kolinah se tudi v Dražencih vedno bolj uveljavlja praksa nadevanja želodca z na- rezano glavino, kar se nekaj dni cbteži, nato še malo pokadi in obesi v mesinjak. Pri poletnih de- lih je to izvrsten priboljšek h kruhu. Tudi kašnatih klobas ljudje več toliko ne delajo, ker varčujejo z maščobo. Haranje je skoraj čisto opuščeno, ker imajo kože dobro ceno in jih ljudje raje prodajo. Koljejo še vedno »kolinarji«, .ki imajo s tem največ izkušenj in so pri ljudeh rže tako znani, da jim pozimi noben dan ne zmanj- ka dela. Nenamenski potrošniški krediti? Namenski značaj potrošniških kreditov je doslej v veliki meri negirala praksa ilegalnega eskon- tiranja kreditnih čekov. Zato se je med nekaterimi ekonomisti razvnela razprava, da bi bilo f>o- trebno ukiniti namenski značaj potrošniških kreditov oziroma omogočiti, da se za potrošniški kredit lahko kupi pnjljubno blago. Z drugimi besedami: dali bi naj potrošniškim kreditom, ki so bili doslej po svojem značaju blagov- ni krediti, značaj denarnega kre- dita. Sta dve varianti tega pred- loga: potrošniški dredit bi naj da- jali v gotovini, to bi bil čist de- narni kredit. Po drugi varianti pa bi naj izdajali za potrošniške kre- dite čeke s splošno oznako: za nakup industrijskega blaga. To bi bil kompromis med blagovnim in denarnim kreditom. Ti predlogi so vsekakor zanimi- vi. Nedvomno je sedanji sistem potrošniškega kreditiranja precej kompliciran in v nekih pogledih neefekten. Vprašanje pa je, kdaj bi bilo najprimerneje reformirati potrošniško kreditiranje. V preteklem in v letošnjem letu kupna moč prebivalstva nepresta- no narašča, naraščajo pa tudi po- trošniški krediti. Porast v obeh vidikih ni povzroči" nestabilnosti na tržišču. Vendar to ne pomeni, da se to ne bi moglo zooditi ob takšni radikalni spremembi v po- trošniškem kreditiranju. E. P. RESTAVRACIJA NA GRADU V PTUJU VAS BABI • v četrtek, 28. januarja 1960, ob 20. uri v prostor-: re-- stavracije, 'kjer bo ta večer izreden j družabni večer s pKJsebnimi presenečenji z a Ptuj. \ Ta večer bo igral in pel gostom znani ciganski orkerster j Miška Baranje iz Murske Sobote, ki po^e po želji najpriljub-i' Ijenejše pesmi in popevke ter izvaja plesno glasbo in od- lomke iz znanih oper in o peret. ; Prvovrstna domača vina. Za prigrizek prekmurske ko-> "ine. Rezervacije 300 din po osebi po telefonu štev. 12 do-^ srede, 27. januarja 1960. Uprava restavracije, i PTUJ, CKVE 22 J.^NUAPJA 196^ PTUJSKI TEDNIK STPAN S Podgorci Na nMavni širši konferenci učiteljskega zt>ora in šo.lskega odbora je bil na dnevnem redu pregled uspehov šole v Podgor- cih v 1. ipoiletju in ugotavljanje razrednega dela po novi učni Razveseljiva je ugotovitev, da se starši vedno holj zanintajo za delo šole m da je med starši in j šolo vedno več povezave ter so- • delovanja. Vprašanje je, kako doseči stik tvjdi s tistimi starši,, katerih otroci rabijo tudi doma ver pomoči in razumevanja pri učenju, kolikor ni uspeha z va- bili, da bi prišli starši večkrat v šolo na ra-zgovor z učiteljstvom. Dobri usipehii pa se kažejo tudi pri delu mlečne kuhinje, ki skrbi za topei obrok hrane. Ob njem se čutijo otroci bolj krepki, veseli in zdravi ter ttidi laže sledijo pouku. ■k Za novoletno šolsko prireditev in kolektivno obdaritev je hi\o zbranih 10.704 dinarjev^ od star- šev. Ta znesek pa ni bil porab- ljen ra bonbone in druge slad- karije, na katere otroci hitro por zabiijo, ampak so kupljene 4 san- ke in 4 žoge, poleg tega pa so bili otroci na novdietni iprireditvi pogoščeni n® skromni zaikuski. ★ Gcspodinjsiki del krnetijslke šole v Pcdgorcih ,je — in sicer teore- tična predavanja — obiskovalo 25 deklet, praktično delo pa 12 deklet. Ob tej priložnositi so de- kleta .slišala tudi nekaj predavanj o negi dojenčkov, o naši vsak- dan.ii prehrani, o zdravstvenem varstvu ter vzgoji otrok, bilo pa je ttidi nekaj praktičnih vaj. V 3 tednih so dekleta pokazala ogromno voljo in ob sicer skrom- nih sredstvih pripravile leip za- ključek. V zimskih šolsikih počitnicah bo v šoli tečaj Rdečega križa s predavanji in praktičnimi vajami. ★ V letošnjem letu je obljubljeno popravilo hiše v Podgorcih, kjer stanujeta 2 učiteHjici. Zgradba je že stara in so ji že dotrajaili stro- pi in stavbno pohištvo. Adapta- cija te zgradbe bo le delna reši- tev vprašanj učiteljskih stano- vanj. V dog'lednem času bo, kot pričakujejo, tudi v Podgorcih zgrajeno šolsko stanovanjsko po- slopje, nakar tudi ne bo težko obdržati v Podgorcih učiteljske družine, pa tudi posamezne uči- telje in učiteljice, ki si pač, kakor morejo, pomagajo na boljše. ★ Poslovalnica trgovine »Zarja« iz Ormoža je v zadnjih časih tako bogato založena z vsem potreb- nim, kar rabi in kupuje tukajšnje prebivalstvo, da skoraj ni potrebe odhajati nakupovat v Ormož ali Ptuj. Odnos uslužbencev ter trgo- vine do strank je tak, da so se ljudje medsebojno privadili in so s poslovodjem Kavčičem in so- uslužbenci zelo zadovoljni. Ta trgovina je bila lani med naj'bolj- šimi poslovalnicami »Zarje« Or- mož in je imela tudi ze^lo visok promet. ★ ' Kmetijska zadruga Podgorci je še pred zapadlim snegom pregle- dala sadovnjake in poskrbela za potrebne količine škropiv in umetnih gnojil za spomlad. Pri sadjarjih kot pri kmetijski zadrug je iz leta v leto večja skrb za sadovnjake, za njihovo čiščenje, gnojenje in škropljenje. ★ Prosvetno društvo »Alojz Žu- ran« je na zadnjem občnem zboru sprejelo precej obširen program dela za 1960. leto za novoustanovljen mešani pevski zbor, za dramsko sekcrjo in knjiž- nico. Radi bi ustanovili še tam- burgško sekcijo. Pevski zbor je imel 13. januar- ja t. 1. prvič pevske vaje pod vodstvom pevovodjo Slavka Grei- fonerja Dramska skupina name- rava še gostovati z dramo »Vrnil se je«. Premiera tega dela je bila v Pcdgorcih ob 40. obletnici šole, b;lo pa je tudi več gosto- vanj po okoliških vaseh Naštu- dirati nameravajo še 1 dramo in dve veseloigri in z njimi nasto- piti na domačem in sosednih odrih. S pevskimi koncerti in s pred- stavami pridobljena sredstva na- meravajo s pridom upvorabiti za okrepitev knjižnice, zlasti pa za nabavo opreme za dvorano, kjer je potrpbna nova zavesa, stoli in drugo. Nabavili bodo nekaj novih knjig ter v tečaj poslali režiserja in knjižničarja. Lunine spremembe in vremenska napoved Zadnji četrt 21, januarja oh 1^^ uri: lepo vreme. C.A. Občni zbor Rdečega križa v Desterniku Preteklo nedel.jo je imela orga- niMCija RK v Desterniku svoj redni letni občni zbor. Zbora se je udeležilo zadovoljivo števi o članov, ki so z velikim zanima- njem poslušali poročila o delu v preteklem letu. Odbor je delal po posameznih komisijah, kot je komisija za kr- vodajalstvo, ki je zbrala 96 pro- .stovoljcev, komisija za TBC. ki je v .stalnih stikih z bolniki TBC, ko- misija za razdeljevan.je p>omoči v hrani, komisija za bor'bo proti al- koholizmu. Ta je svoje ddo usme- rila predvsem na vzgojo šolske in pošolske m^ladine. Iz poročil je razvidno, d« je odbor opravil ve- liko delo, zato je zastopnik ob- činsikega od^bora RK tov. Majcen tudi pohvalil delo od^bora. Vse priman.je za neumorno delo pa zaslužita predsednica Marica Ko- žu'h in Franc Simonič. V organitzacijo je vključenih 350 članov in 324 pcdmltedkarjev. Tudi podmladkarji so v svojem delu zelo ipridni in požrtvovalni. Občni zbor je lepo uspel. Že- limo, da bi delo novega odbora postalo še bolj plodno. cc- POŽIVITEV DELA TE- RENSKE ORGANIZACIJE SZDL NA VIČAVI v četrtek, 14. jan. t. L, je bil ob dokaj lepi udeležbi občni zbor SZDL terena Vičava-Krčevina. Iz poročila odbora je posneti, da je bilo vendar opravljeno precej \ispešno delo. Če bi se v.-^i člani odbora bolj zavzemali, bi bilo še bolje. Odbor je bil izpopolnjen z no- vimi člani, ki .so priprav'jeni res- no sodelovati. To dokazuje potek druge seje, na kateri .so bili po- samezni odborniki zadolženi za izvedbo postavljenega piana v te- kočem letu na raznih sektorjih, in sicer: politična in gospodarska predavanja, ureditev knjižnice in čitalnice, družbene prireditve in proslave, telovadno-vzgojna sek- cija, organizacija in propaganda ter pobiranje članarine. Po mož- nosti bo ustanovljen moški pevski zbor. Tudi s prostovoljnim delom pri ureditvi parka se bo resneje začelo. Na Vičavi bi bi'o potrebno ustanoviti otroški vrtec. Z dobro voljo in resnim delom se bo marsikaj lahko uresničilo. -o- „ SINDIKATI Peti plenum OMinskega sindi- kalnega sveta Ptuj V torek, 19. januarja 1960, je bilo v sejni dvorani na magistratu peto redno zasedanje plenuma Občiinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki sta se ga udeležila pod- predsednik Okrajnega sindikalne- ga sveta Ma.i;ibor tov. Stjepan Šaubert in predsednik komisije za telesno kulturo, šport in or- ganizacijo delavskih športnih iger pri OSS Maribor tov. Šimnic. Člani plenuma občinskega sin- dikalnega sveta so proučili navo- dila za izvajanje letnih občnih zborov, k: so bila prediložena s strani predsedstva ter ista v ce- loti brez pripomb sprejeli. Prav tako je plenum t>otrdil sklep predsedstva o konkretnih zadol- žitvah posameznih članov plenuma občinskega sindikalnega sveta, ki bodo .sodelovali pri vseh pripra- vah in .sodelujejo na .sejah izvrš- nih odborov, na predvolilnih kon- ferencah, letnih občnih zborih in prvih sejah novoizvoljenih .sindi- kalnih vodstev. Plenum je posebej opozoril, da morajo biti leto/šnji letni občni zbcri odraz politične- ga dela kakor tudi vlo^ge sindikata v družbeno in ekoncmsko politič- nem življenju ustanov, zavodov, gospodarskih organizacij in ko- mun. Posebno morajo letni občni zbori povečati skrb za delovne ljudi, kar je ena izmed najvaž- nejših nalog sindikata, in dosled- nemu uresničevanju sklepov IV. kongresa Zveze sindikatov Jtjgo- slaodružnico »Pe- trol-Tobak« Ptuj. (Nadaljevanje na 4. strani) SINDIKALNI koledar Plenum Občinskega smdikal- nega sveta Ptuj je povabil pred- sednika republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slove- nijo Staneta Kavčiča kot predavatelja, o vilogi m nailogah sindikatov na današnji stopnji na- šega družbenega razvoja, o vlo- gi Občinskega sindikalnega sveta v komuni in sindikalne podružni- ce v podjetju. Istočasno je bil povabljen tudi zvezni ljudski po- slanec dr. Jože Potrč, ki bo imel predavanje o delavskem gibanju in gibanju naprednih sil ter o .sodobni socialistični misli v sve- tu. Obeh predavanj se bodo zra- ven slušateljev sindikalne p>olitič- ne šole udeležili tudi predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, predsedniki delavskih svetov, predstavniki političnih organiza- cij in ljudske oblasti. ★ V ponedeljek, 25. jan. 1960, se bo ob 16. uri .sestal na prvo red- no sejo upravni odbor sindikalne politične šole, ki bo izdelal po- droben program in učni načrt ter razdeKl FKxiročja dela v od- boru. ★ V prihodnjem tednu se bodo sestajali izvršni odbori sindikal- nih podružnic v zavodih in usta- novah zaradi priprav na letne obč- ne zbore. Sklicane bodo predvo- lilne konference in letni občni zbori sindikalnih podružnic zavo- dov in ustanov. ★ Posebno a'ktivno bo v prihod- njem tednu delo članov Komisije za gospodarska in komunalna vprašanja pri Občinskem sindi- kalnem svetu in članov komisij za delavsko in družbeno uprav- ljanje pri Občinskem odboru SZDL Ptuj, ki bodo v delovnih kolektivih proučevali delavsko upravljanje. Člani komisij se bodo sestali s predstavniki delav- skih svetov, upravnih odborov, predsedniki izvršnih odborov sin- dikalnih podružnic, sekretarji osnovnih organizacij ZKJ in pred- stavniki upravnih vodstev pKxi- jetij in izdelali anafeo o delu delavskih svetov. ★ V ponedeljek, 25. januarja 1960, bodo obiskali delovni ko- lektiv Strojnih delavnic v E*tuju. ★ V torek, 26. januarja 1960, ko- lektiv Opekarne Žabjek. ■k V sredo, 27. januarja 1960, bo- do člani komisije izvršili anali- zo v delovnih kolektivih Trgov- skega podjetja »Panonija« E*tuj in v delovnem kolektivu Tovarne I avtoopreme Ptuj. ★ V četrtek, 28. januarja 1960, pa bosta obiskana delovna kolek- tiva Tekstilne tovarne in barvar- ne Ptuj in Tovarne perila »Delta« Ptuj. ★ Komisije bodo v omenjenih de- lovnih kolektivih temeljito pro- učile sistem dela organov delav- skega upravljanja — delavskih svetov in upravnih odborov, osnovne podatke F>odjetij in od- nose med podjetjem in komuno. Iz programa ObSS Ptuj ★ V petek, dne 29. januarja 1960, bo v Beogradu zasedal III. plenum Centralnega sveta Zveze sindi- katov Jugoslavije, ki se ga bo udeležil, tudi predsednik Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj, Jože Šegula. ki je član CS ZSJ. Plenum bo razpravljal o neka- terih problemih družbenih odno- sov v delovnih kolektivih in v ko- muni. Skrbi sindikalnih podružnic zavodov in ustanov - Sindikalni občni zbori končani do 20. februarja - Potrebne temeljite analize problemov - Na seje organov družbenega upravljanja vabite tudi pred- stavnika sindikata v torek, dne 12. januarja t. L, je bilo v Ptuju posvetovanje pred- sednikov sindikalnih podružnic za- vodov n ustanov, na katerem je bila razprava o nalogah sindikata v javnih službah in pripravah na občne zbore v zavodih in ustano- vah, ki bi naj bili končani do 21. febrttarja t. 1. Na posvetovanju je predsednik občinskega sindikalnega sveta Zve- ze sindikatov Jugoslavije Jožp Šegula obširno govoril o zaključ- kih in nekaterih vprašanjih, ki so jih obravnavali na II. plenumu Centranega sveta ZSJ v Beogradu 9. novembra 1959. Predvsem je obravnaval sistem dela sindikata javnih služb v za- vodih in ustanovah, družbeno upravljanje in vlogo sindikata v upravljanju, nadalje nagrajevanje delavcev in uslužbencev javnih služb, poslovanje zdravstvenih ustanov in njihovo tehnično opremljenost, ekonomsko, stro- kovno in politično vzgojo kadrov javnih služb, vprašanje štipendi- ranja in notranje odnose v zavo- dih in ustanovah. Produktivnost dela bi naj bila merilo za nagraje- vanje tudi v javnih s"užbah, ven- dar bo treba na tem področju še mnogo naporov — ter mnoga druga vprašanja delovnih ljudi v javnih službah. Ugotovljeno je, da so bile sin- dikalne podružnice zavodov in ustanov zelo neelastične pri re- ševan.ju vprašanj ter da družbeno upravljanje v teh organizacijah zaostaja za delavskim upravlja- njem v podjetjih. Sindikalne po- družnice nimajo posebnega vpliva na organe družbenega upravljanja ter da se njihovi predlogi ne upo- števajo v polni meri. V nekaterih odborih zavodov je tudi premalo č"anov iz vrst kolektiva zavoda. Tako na pr. v upravnem odboru Zadružne hranilnice ni niti enega predstavnika kolektiva. Na splošno je veliko pomanjka- nje kadrov v javnih službah, ker obstaja beg iz teh služb. Vsekakor je vzrok temu sistem nagrajeva- nja, ki zaostaja za nagrajevanjem v gospodarskih organizacijah. Plenum OSS je rešil vpra- šanje organizacij delavskih zim- skih športnih iger, ki bi naj mno- žično zajele čim širši krog naših Na posvetovanju so bili sprejeti zaključki, po katerih naj sindikal- ne podružnice izdelajo temeljite analize problemov v javnih službah in o upravljanju v njih. Sprejeto je bilo priporočilo organom druž- benega uprav'janja, da naj vabijo na seje tudi predstavnike sindi- kalnih podružnic in upoštevajo njihove predloge. Za zbor proizvajalcev občine je bilo sprejeto priporočilo, da naj razpravlja o sredstvih socialnega zavarovanja. FB delovnih ljudi iz vseh sindikal- nih podružnic. Plenum je sprejel .skih športnih iger v šahu, Cožirek, te po- živi in osveži. Takega vina smes popiti tudi pol litra, pa boš za- dovoljen m dobre volje. Razpo- ložen boš, vesel in srečen, da uživaš naravni, nepreparirani sad zemlje, na kateri živiš. Tudi glava te po taki kapljici ne bo bolela, če ne boš s pitjem pre- tiraval. Prijatelj, ki sem mu to raz- lagal, mi .je v vsem pritrjeval, nato pa je dejal: Z gostilnami v Ptuju je malo podobnosti & tvojo zgodbico o plemiču in slu- žabniku. Da bi kdaj lahko na- pisal na vrata kake ptujske go- stiilne »est, est, est!«, o tem si še sanjati ne upam. Včasih bi na kaka vrata lahko napisal vsaj enkrat ta prešmentani »est«, ki pa, žal. ni dolgega življenja. Naj ti povem, kako pridemo v našem mestu včasih do vsaj kolikor toliko poštenega vina. Se srečata na ulici znanca. »Kam greš?« »Dva deci dobrega bi rad popil.« »Veš, kje ga ima .jo? Pri A.« In gresta. Res je vino dobro, pitno in niti pre- drago. Tc se seveda razve in v gostilno A zahajajo take male zaključene družbice kake tri ali štiri tedne. Potem pa naen- krat: stop! Zmanjkalo ga je. -Matakarica pravi: Imamo druge- ga, še bdljšega. Pa ni boljše, kveč.jemu za nekaj kovačev dražje. Potem iščejo 'l.iud;je dru- go »tavemo«. V mestu, na Bregu in še v okolici. Nekaj tednov pijejo vino pri B. In potem naj- dejo dobro kapljo pri C. In tako dalje. Da. prijatelj, živimo sredi vinorodne poicrajine in se mo- ramo »boriti« za kozarec dobre- ga vina. Tudi prej kdaj so to- čili v Ptuju p-* nekaterih gostil- nah vtno, ki je Mo glOeg kakor vino. Da ne omenjam zlo- glasne Hutterjeve tovarne žgai- nih pijač, ki je s svojim šnop- som zastrupljala naše ljudstvo. Vendar, če pa si le hote; popiti kozarec dobrega si šel v znano gostilno (to ali ono) in si se lahko zanesel, da ti bodo po- stregli z dobrim vinom. In to dobro vino navadno ni bilo tako kratkega veka, kakor je to da- nes navada. Danes gostinska podjetja :n njihovo osebje menda ne odlo- čajo dosti pri kakovosti vina. Ko sem zadnjič vprašal nataka- rico, kako to, da namesto prejš- njega vina, k; sem ga navadno pil, točiijo zdaj neko drugo, in še za štiri kovače dražje, m: je odgovorila: Kaj morem za to. Takega mi dajo, takega točim. Ujezili sem .se in že nekaj časa ne hodim več v krčmo. Čakam, kdaj mi bo povedal znanec: Ti. pri A je spet »est«. Toliko sem hotel povedat: glede vina v ptujskih gostilnah Nisem noben vinarski strokov- njak m prepuščam strokovno ocenjevanje vina drugim. Pove- dal sem le svoje mnenje, ki pa .je. koliky5(r vem, mnenje mnogih mojih znancev. N. K. OBČNI ZBOR SZDL V HAJDINI Dne 15. jan. 1960 je bil v tuk. Prosvetni dvorani občni zbor haj- dinske SZDL. Kl.iub mrazu in sla- bemu vremenu se je zbralo lepo število ljudi. Iz poročil je bilo razvidno, da je SZDL izpolnila svoje naloge in skrbe'a za splošen dvig vasi v tuk. množičnih organizacijah. Za nadaljnje delo si je zadala sledeče naloge: 1. vključevanje novih članov v SZDL, izdajanje novih izkaznic, pobiranje članarine za leto 1959- 1960; 2. ustanovitev LU s približno 12 predavanji iz zdravstva, politike, vzgoje, zadružništva ipd. — za se- stavo programa je bila predlaga- na 3-članska komisija; 5. zavarovanje živine za brez- plačno zdravljenje; 4. združitev KZ S'ov. vas, Haj- dina in Turnišče. Ob koncu pa je bil predvajan sovjetski film Sostakovičeva sim- fonija Leningradu. PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DSE 22. J AVL-AR JA 1960 Te dni je iršia v 26.400 izvodih že osmič lHa"oze', ki so na- potili k nam Dedka Mraza s tako lepim.i darili oziroma s prispevki, da je Dedsk Mraz lahko to kupil, kjer so jih pač prodajali. Največje darilo v 1960. letu pa bo za nas vse otroke in odrasle \ tukajšnjem Haloškem predelu ko bo tudi pri nas zasvetila električ- na luč in ko bomo tudi v hišicah po vinorodnih gričih lahko posHi- sali radijski spored z vsemi pouč- nimi in zabavnimi oddajami. Kari Smigoc V iKunedeljek, 18. januarju, zve- čer je v E*tuju v kinodvorani Ti- tovega doma predaval zvezni ix>- slanec dr. Jože Potrč o »Dru- žini v komuni«. Na predavanje je prišlo tudi tokrat mnogo ljudi k-ot vedno, ker njegova preda- vanja radi poslušajo odrasli in mladina. V lepo navezanih in znanstveno podkrepljenih izvajanjih dr. Jože- ta Potrča so dobili poslušalci po- jasnila in odgovore na mnoga vprašanja o mestu in vlogi dru- žine kot celote in še posebej star- šev in otrok ter njihovih dolžno- sti in pravic v socialistični druž- beni ureditvi. Dobili pa so tudi vpogled v razvojno pot družine v letih po Oktobrski revoluciji, vse do danes, gledano v sociali- stičnih državah in v širnem sve- tu s stališča zagovornikov s^ocia- lizma in zagovornikov kapitaliz- ma. Predavanje je trajalo uro in pol in je res škoda, da ni bilo posne- to na mapnetofcnski trak, ker bi ga nedvomno rad poslušal mno- go širši krog ljudi, kot je bil ta večer na predavan.ju. Delavska univerza v Ptuju bo morala imeti možnost za snema- nje in ponavljanje takih preda- vanj. V kolikor pa sama nima magnetofona, bi bilo prav, da bi ji bile v pomoč ustanove, ki ga Imajo. DESTE^MiK VESELI GORENJSKI FANTJE V DESTERNIKU Dne 17. januarja 1960. so go- stovali v Desterniku Veseli go- renjski fantje z veselim glasbeno zabavn'lm programom. To jo bil tretji koncert lahke glasbe, ki so ga lahko poslušali Desterničani. Lepo uglašen ansambel je nav- dušil vse poslušalce, saj so od- hajali iz dvorane zadovoljni in navdušeni. Prosvetno društvo bo v bodoče skrbelo tudi za to, da bo svojim članom nudilo čimveč takih pri- reditev. Nameravajo v kratkem povabiti tudi zabavno glasbeni ansambel BENEŠKIH FANTOV. V edllnfci mlekarne Ptul Od vsph kolektivov v Ptuju ima kolckfV »Mlekarne« najboljše urejeno družbeno prehrano. Posnetek v prostorni ' jedilnici med južino Spomini na narodno os¥oiiodilni boj 3. NADALJEVANJE SPOMINOV POKOJNEGA ALOJZA LOVRENCI- CA IZ NOVE VASI PRI PTUJU (Nadaljevanje) 'V mojo celico sem dobil nove sopripornike. V nekaj dneh se nas je v mali celic, gnetlo deset. Ležali smo kakor šibice drug zra- ven drugega. Svežega zraka smo se nadihald na dvorišču in pa ne- kaj minut pri umivanju. Paznik Pihler je že imel na suknjiču značko »Heimatbunda«. Slovenski ni znal več. Enkrat si je zrr)islil in nas deset postroVil v krog ter začel poveljevati, naj v krogu te- čemo. Prvi sem bil na vrsti jaz, a sem se uprl. Zadri s? je nad menoj' »Du wcg. Ti si pravi fa- labund!« Naslednji za menoj je bil Hrvat, a se je tudi uprl. Za^to nas je vse naipodll v celico s pripcm- bo, da nas ne bo tri dni spustid na dvorišče, kar se je tudi zgo- di l.o. Na Borlu Dva meseca sem že prebil v zaporu, ko so se peneči ustavili pred zaipori kamioni in pazniki so začeli cdpirati vrata ceJic s po- velji, naj se jetniki pripravijo na odhod. Tisto noč se je zapor sko- raj izpraznil. Iz zapora so odšli oni, ki so jih namenili za izselitev. V naši ce'ici sva ostala dva, jaz in mladi Zajšek A'ojz iz Hajdine. Naslednji dan ob pol osmih me pokliče gestapo in me cdpelje v avto pred zapori. Odpeljomo se v Brenčičevo hišo, kj^r je bil sedež gestapa. ■Tam je vstopil v avto še en ge- stapovec z zavojem aktov, nato pa smo se odpeljali na Bori. Po prvem, apelu na B-orlu me je zna- nec Koželj Mirko iz Ptuja odpe- ljal v svojo celico ter mi postre- gel s prigrizkom. Pokazal mi je zaupanja vredne zapornike in tu- di ovaduhe. Znal je nemški, zato s.o ga stražarji upoštevali. Imeno- vali so ga »Šta'tn«. Bil je zelo iz- najdljiv in je znal dobiti zvezo z zunanjim svetom. Tudi meni je omogočil zvezo z dom'cm. Po tej zvezi sem obvestil Lacka, ki me je obiskal in potolažil g.ede m^- ^h skrbi za družino, za katero je prevzela skrb crgantzacija KP. Voda Lecpold je dajal iz fonda vsak teden moji ženi potreben živež. Lacko mi je ob obuku po- vedal tudi o širšem sestanku so- delavcev NOB pri Brenč.č Avgu- sti v Žabjaku Ob koncu meseca ckt'jbra 1941 so začeli hcditi k Lackovim vohuni z rairličnim» vprašanji, oblečeni tudi v berače in p:tepuhe. Lackovi ženi so go- vorili o tem, kako sovražijo hi- tlerizem, toda ona se je za- vedala, s kom ima opraviti in se je temu primemo obvlada a. Lacka večinoma ni bilo doma. Ne- kega dne se je hotel vrniti do- mov od seseda Horvata Janeza, ko je zagledal na dvorišču gestapov- ski avto. Pn Lackovih je bil ta- krat Osojnik Franc, ki se je na- pravil za hlapca in .je httel kidati gnoj iz hleva. Ge^tapovci so mi- slili, da je res hlapec, zato se ni- so zanj zm.onili. Ženo pa so vpra- šali po Lacku Jožetu. Odgovoria .jim je, da je šel v Starše kupit kravo in da se bo vrnil šele proti večeru Tisti dan je Lacko prišel z O.sojnikom na moj dom. Do ve- čera sta bila v gozdu za hišo, nato pa sta odšla v Desence k Osojni- kovim. Pri odhodu sta naročila, naj preko Rajšpa Franca pošiljam od časa do časa obvestila, kaj se pri Lackovih dogaja. GestapK)vci fo prihajali skoraj vsak dan k Lackovim in vpraše- vali, kje se zadržuje. Nazadnje so odpeljali Lackovo ženo na Bori. V začetku decembra so gesta- ptvci prijeli pri Krambergerju nekega ilegalca, ki so ga obstre- lili in ujeli. Kramberger na srečo takrat ni bil doma. Pravočasno obveščen se domov več ni vračal, ampak je odšel v ilegalo. Se iste- ga večera po dog-cdku v njegovem domu je prišel k m3ni in vprasoi po Lacku. Spremljal sem ga do Rajšpa Franca, on pa do Osojni- kovih. Tako so bi i vii trije: Lac- ko. Osrjnik in Kramberger pozimi .eta 1941/42 pri G ojn kovih. Tu in pri Rajipu so se sestajitli z brati Reši in osnova'i prvo ob:ro- ženo skup no Leia 1942 Leopold V.aa je v železniških delavnicah v Ptjju pobiral pri- spevke za prvoborce. Jaz sem de- nar odnašal Rajšpu Francu, on pa v prave roke. Med sodelavci prve oborožene skupine so bili tudi mladnci: Brenčič Stanko, Voda Franc in nekateri iz Ptuja, ki jih nisem p>oinal Skupino so cskrbo- vali z raznimi prtrebščinami, z baterijami, žepnimi svetilkami, cigaretami itd. Spom ad( 1942, v marcu, je pri- š'a kot sktivistka v p.^^moč prvo- borc3m Kovač M na-Barčka, ki jim je dajala smsrnics za delo. Skli- cevala j9 ilegalno sestank? m for- mirala odbore OF. Meni so dali nalogo, da preskrbim za Barčko z.3ne3!jivo stanovanje. Tri dni je bila pri menr, nato pa je odšla h kovaču Frasu Jožetu v Piacar. na- to pa h Ko enkovim v Novo vas. Obe stanovanji sem ji jaz p€.~,kr- bel, ona pa .jih je po potreb: me- njavala. Na kT-ncu marca je or- ganizirala tak S3st?n=k v Nov: vasi, v Ko'enk-vem hlevu. Na se- stanku smo bili pris-tni: Barčka, Ceh Jože .z Kicarja, Z«!enko Ja- nez 1^ Kicarja, brata Staneta iz Grajene ah Štukov, Toplak Franc iz Nove vasi, Brenčič Ivan iz Žab- ja'ka in ja^. Do^b.li smo na'c.oo, da na večer pred obletnico kap tu- lacije Jugoslavije izobesimo na vidnih mestih z=istave. To smo tudi izvedli. Prvi slovenjegoriški porU^ani Za.stave so vise e še drugi dan na Ljut-merski C9iti, na telefon- skih žicah, v raznih krajih v S.c- venskih gcncah m v okolici Ptuja. Na sestanku v Kolenkovem hle- vu smo osnovah tudi cdbor OF. Moja naloga je bila vodstvo od- bora. Vsak se je obvezal, da bo pridobival nove člane in da bo od- vračal ljudi od vstopa k vorma- n:m. Nekaj takšnih .-ostankov je bilo v Žabjaku in v Kicarju ter v DesteL-niku m drugod. Lacko je spremstvu Osojnikovega delavca takrat prišel neke noči k meni v Perneka Franca in mi naročil, naj odidem v Derbetince k Pravdilču Matij, in naj tam ugot:vim, ali bi bilo možno, da bi prišla k njemu Lacko iti Kramberger. Že nasled- nji večer sta bila pt-i Pravdiču. Priredila sta nekaj sestankov, ki so se jih udeležili Pravdič, Ju- rančič Vinko iz Derbetinc, Kosta- njcvec Franc iz Gibmc, Kukovec. delavec iz Derbetinc, m drugi. Na ta sestanek je prišel tudi Knez. izda.jaiec iz Rcnkovec, in tudi iz- dajaec Čeh, po dornsče Petrec iz Cerkvenjaka. V tem času je odšel v ilegalo tudi Osojnik, ker ga je Zampa Iz Levanjc ovadil. Takrat je prva oborožena skupina na- padla nemško orožniško patruljo na ce=ti v Svetmškem breau. kjer je bil eden izmed orožnrkov cb- streljen. Gestapovci .so po Žampovi ovad- bi začeli ooazovati Osojnikove in jih kmalu odpeljal- v zapore. Osoj- nik je Dop'"ra! izdaja'ca Žampo žc v maju 1942 (Dalje prihodn.iič>_. (Nadaljevanje s strani 3) Sitidskislna polEiičnci šo!a v Ptuju Plenum je še razpravljal o csnutku pre-dlcženega programa za sindikalno politično šolo za iz- obraževanje :n vzgojo vodilnega kadra sindikalnih organizacij, ki bo v okviru delavske univerze. Same predpriprave za sindikal- no politično šol.0 trajajo že dalje časa. Potrebe so narekovale že ob lanskoletnih seminarjih sindi- kalnih kadrov, ki jih je organizi- ral občinski sindikalni svet, da je pK>trebno pristopiti k načrtnemu izobraževanju in vzgoji sindikal- nih kadrov. Če ni načrtne vzgoje kadrov, tudi r.e more biti uspe- hov v nadaljnjem usposabljanju kadrov m kadrovske politike. Od vzgoje kadrov kakor tudi njegove sposobnosti je vsekakor odvisna nadaljnja aktivnost sindikatov ter njihove vloge v našem družbeno- ekonomskem in političnem raz- voju. Naši delavci v proizvodnji postajajo up-avljaci, naš delavski razred aktivno posega v politično in gcspcdarsko življenje in sam razvoj Zato je nujno, da so na čelu sposobni kadri, ki bodo v ce- lot: odgovarjali vsem zahtevnim nalogam. Plenum je sprejel pred- loženi okvirni program za .sindi- kalno politično šo'o, ki se bo pri- čea februarja 1960. Plenum je imenoval upravni cdbor sindikal- ne politične šole. Vanj so bili ime- novani: Drago Zuoančič, Fehks Bagar A'ojz Kirbiš, Viktor Ma- kovec in Jože Bratina. Za pred- sednika upravnega odbora oa je izvoljen Drago Zupančič. Upravni odbor bo takoj izvršil vse potreb- jje priprave in izdelal podrobnejši učni načrt in npčrt predavanj. Pri sosedovih ' v Celovcu bo 23. januarja 1960 zvečer v prostorih Delavske zbor- nice tradicionalni »Slovenski ples«, ki ga bo priredila Slovenska pro- svetna zveza. Na njem bo igral ljubljanski jazz-ansambel in Av- senikov kvintet, peli pa bodo: Marjana Deržaj, Beti Jurkovič, Danica Filipčič in France Koren. Avsenikov kvintet je začel dne 15. januarja z gostovanji v Bo- rovljah, Kotmari vasi. Železni Kapi, Pliberku, Podjuni, Radišah, Bistrici na Žili, Malcščah, Reki in Logi vasi ter b:^ z njimi kon- čal 22 januarja, 23. januarja pa Ho igral na »Slovenskem plesu«. v NEDELJO, 24. JA.NTIARJA 1960 6.00—S.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—3.10 Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 6.30 Veseli zvoki. 7.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled dnev- nega sporeda. 7.15 Rekla/ne. 7.30 Ra- dijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Slovenske narodne pesmi. P.00 Mladinska radijska igra — Dimnikarčik (po finski pravljici). 9.00 Z glasbo v novi teden. 9.KI Kreširair Baranovič: Z mojih bregov (Vladimir Fuždjak in orkester Zagrebške Filharoionijt, dirigent Silvije Bombar- delli). 10.00 Se pomnite tovariši. . . Božo Leveč: Daleč od doma. 10.30 iz repertoar- ja Zabavness orkestra RTV Beograd. 11.00 Partizanske pesmi in koračnice. 11.30 Kide'iska reportaža — Silvo Male- lič: Bela pota v Kranjski gori. 12.00 Na&i poslušalci č-^stitajo in pozdravljajo •I. 13.00 Napoved časa poročila, vre- mensk« napoved in objave dnevnega spo- r^d8. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za na.šo vas. 13.45 Majhen kon- cert lahke 2!ashe. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -11. 15.00 Ka- roved časa. poroči:?, vremenska napoved In obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Ope- retne #D<"lodije v plesnem ritmu. 16.00 Humoreska te^a tedna — Arkadij Aver- Ctoko: zgovornosti. 16.20 Poskočna meweli v»I (ponovitve). Reži'a: Maša Slivč«v«. IS.15 Sercej Prokofiev: Kla- sična s'cifnoMS. IS.30 Trio Pierre Por- sev. IS.40 7 Veselimi rlanš.arji. 19,00 Obivestil*. reklst^e in zahavni glisha. 19.JO »»diiski dnevnik. 20.05 Izhente meIr>d'io tedna (zahavno-»U«hen« oddiia z nagradol. Jl.OO Liudie iz umetniške s<»h«. 22.00 K«pove4 časa. p«ročila. vre- mensk« napoved in pretled snoreda za n«»lHflii dati. 22.15 ?s'-te f»Iesati' — Mj va« igramo. 23.00 Porsčila m nri- e'«d tiska. ?".1o S Moevkipj T deželo 2,3.40 R. Makr.!m''vič: Sonatina t* klarinet in Vlav-:- p ppmnvf- sonatin« ra klar'net in '-''vir Zadnia po- ročila in zaključek oddaje. »iitirinajsto so dobiii bvabi v kiešce majo preden se je prebila na Pohorje, bio nam je za nohte, od mraza in se bolj od sl1 vsa'"^ palačinko. Ker baje niso bile naj- bolje pečeno (da bi se še o tem prepričali, ni bilo časa), jih je to- liko temeljiteje mazal z marme- 'ado. Dala so mu jo domača de- kleta, da bi dobrote raje zdrkni- le po grlu. Nosil nam jih je po tri, štiri čez dvorišče — ravno prav, da niso več cvrčale in da so bile kolikor toliko godne. Poslali smo nekaj fantov, da so oble tali vr.s in pn v^aki hiši na- ročili zajtrk za dvajset borcev. Računali smo, da naročilo Sva- bom ne bo ostalo prikrito. S tem smo izpo'nili vsaj drugi del naše naloge in se pošteno pomnožili. Dobre pol ure je poteklo. Poje- dina je bila pri kraju — puškar- jenje pa tudi, kajti vsa dolina je bila v trenutku osvetljena. Po njej je drvel goreč vlak. vmes pa so se vrstile detonacije. ,Odlično, kombinirana akcija,' smo si rekli. Kasneje smo zvedeli, da so pri napadu na Mislinje naleteli na vlak, natovorjen s slamo. Zažgali so ga in pognali proti Slovenjemu Gradcu pod polno paro To jc bi- lo skoraj odveč, kajti proga str- mo pada in je vlak že samotež več kot preveč drvel. Da pa le ne bi šlo preg'adko in prenaglo nizdol, so hrati zažgali in čez progo podirali električne in brzojavne drogove. Vlak je neznansko hrumel niz- dol. Kakor krhke trske je drobila in gazila lokomotiva močne dro- gove vsaksebi. Žice na njih so opletale vlak in ko'esje. Goreča slama in vagoni so jih tako raz- belili Nagla vožnja in veter pa sta i'h vihtpls nad zublii hijie ka- kor biče nevidnih vešč. Opletali so daiec naokrog in biisKovau pu- dui vso divju jago SKo/i doiinu. Ker so tcUi iidoi ceiUii reu iiad vse, je Komandant takuj po odho- du v aka teieiuiiiciio Oo.yuoLii pre- senečenega nacelniKa postaje, na kak topil obisk se ima pripraviti. Poveije je bilo kijub iziienade- nju jasno; povedano sicer v no- vem uradnem je/^iku brez pogrka- vanja, a vendar jasno. Morebiti je strumnemu načelni- ku ze sam svit sredi trde noči dal misliti — saj zadržati ali pogasiti ga ni mogel. Bilo je očitno, da so si zabavo z razstreljtjvanjem miostov. benga'- sko razsvetljavo pa se ee o, pri- voščili nasi s pohorske strani. Ognjeni gost je kajpak mani nič tebi nič drvel mimu njega v svet. Sele na ravnini onstran me- sta se je zasopihan ustavil in po- gorel do kraja. Nas pa je ne glede na ledeno zimo ogre' in navdušil za tisto: ,Napad na vlak, vse moste v zrak! . ..' Pustili smo onega z rjavo-zele- no pljučnico in njegove padarje z bližnje postojanke, naj se načudi- jo nenavadnemu kresu. Mi pa smo se po primernem ovinku vrnili na stare položaje mnogo boljše volje, kakor smo odsli. Vedeli smo: če se celo vlaki spreminjajo v naše bakle in če pri tem mrazu lete mostovi v zrak, m vrag, da ne oi naš'i zveze z glavnino štirinajste. Intendat Koren pa je hitel: .Lepo se je začelo Kombmira- ne burke brijemo in to v tako resnem času. A bo že šlo. Če se- štejemo eno k drugermi, r-.—■ ^ nohte ne gre več.'« PTUJ. DNE 22. JANUARJA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 V raznih državah se vršijo znanstvena raziskovanja skrivno- sti »protigravitacije«. To je moč, ki je težnosti nasprotna, ali z dru- gimi besedami, sila, ki predstav'ja protiutež težnosti. Pred koncem svojega življenja je Einsten skušal v skalo električ- nega ali magnetnega »polja« uve- sti »gravitacijsko polje«, ki je ta- korekoč v vsakodnevnem življe- nju stalno prisotno. Znani Hei- senberg je pred kratkim v zvezi s tem objavil podatke, ki so v znanstvenem svetu izzvali senza- cijo in ki bodo morda končno le rešili ta problem. To je privedlo do ponovnega oživljanja zgodb o »letečih krož- nikih« in do ponovne hipoteze, ki pravi, da so »leteči krožniki« me- hanizirani predmeti, ki so jih skonstruirala nam inteligenčno podobna bitja. Resnično so se v tisku že mno- go prej pojavile vesti o tem, kako so posamezniki videli nenavadne »leteče krožnike«, samo da so bile te vesti sprejete z velikimi dvomi. Neki ameriški avion »DC-3« je sredi noči srečal nad Alabamo močan stroj v obliki cigare. To sta bila dva pilota, ki sta videla »ka- čo v zraku«. Kača je bila dolga okrog 30 metrov, b'iskovita in zelo hitra. V razdalji 50 metrov sta pilota videla, kako je prednji del stroja blisknil kot plamen magnezija, nato skupino »oken- cev« na trupu in nadalje rdeče- oranžne plamene v ozadju. Prišlo je tudi do primera, ki se je končal s smrtjo pilota. To se je zgodilo sredi belega dne. Nepoznanemu stroju, v kate- rem se je nahajala zlata rezerva ameriške Federalne banke, so sle- dili trije piloti v lovcih znamke »F-51« pod komando kapetana Mantela. Ta odlični pilot, ki mu je bilo preko radia naročeno, naj razčisti stvar z »letečim krožni- kom«, je neznani stroj preganjal 35 minut. Ves čas je bil Mantel preko radia v kontaktu s pred- stojniki, ki so ga neprestano ob- veščali o vseh podrobnostih. En- krat se je Mantel oddaljil od svo- jih prijateljev in zašel v višje s'o- je atmosfere. Pilot ni imel kisi- kovega aparata za dihanje. Sporo- čil je, da prekinja zasledovanje v višini 6 tisoč metrov. Zatem ... se ni nič več slišalo — nastala je tišina. Nekje na polju so našli njegovo letalo, razdrobljeno na drobne kosce — kot da je padel iz ogromne višine. Drugega niso videli. Od kod prihajajo ti čudni stroji, nazvani »leteči krožniki«? Astro- fizika postav'ja majhno število možnosti za odgovor. V poštev prideta planeta Mars in Venera, ki sta sorazmerno blizu Zemlje. Ta je oddaljena od Venere, če vzame- mo m.inimalno razdaljo, 42 milijo- nov kilom.etrov, od Marsa pa 55 milijonov kilometrov. Gost sloj ogljikove kisline preprečuje, da naše oči ne dosežejo površine Ve- nere. Strogo vzeto ni docela ne- mogoče, da tam na sorazmerno majhni astronomski oddaljenosti ne bi bilo življenja. Vsemirska raketi med pristajanjem JHVME KMJIŽNiCE V SZ Carska Rusija je po sovjetskih poročilih premogla 13.900 javnih knjižnic, medtem ko jih je bilo konec leta 1957 v vsej Sovjetski zvezi 150.000. Ena javna knjižni- ca odpade {x>temtakem na 1360 sovjetskih prebivalcev. Po isti statistiki pride javna knjižnca v Angliji na 82.000, v ZDA na 21.600 in na Švadskem na 5000 prebivalcev. Potrebe do enčkovega te esa Poleg 84—90 odstotkov vode, 2,8—4,5 odstotka maščobe, kak- šen odstotek beljakovine in mleč- nega sladkorja, in malenkostnih količin ajpnenca. fosforja, kalija in kuhinjske soli kakor tudi sledi cmka. bakra, aluminija, svinca, mangana in še drugih elementov najdemo v litru mleka morda pol miligrama železa. To pa je manj kot dvomilijoninka odstotka. Ta količina ne zadostuje za povpreč- ne potrebe dojenčkovega telesa, predvs.em pa gre primanjkljaj železa na račun rdečih krvnih te- lesc. Železo v krvnem barvilu je namreč prenašalec kisika, ki ga otroški organizem pri rasti po- trebuje v velikih koUčinah. Zato_ priporoča dr. Reiser. da začnemo dojenčku dajati že zgodaj poleg mleka tudi mesni sok. .jajcd ;n ze- lenjavo, nedonošenčku pa b. kaza- lo ta važni element celo injicirati. Skrivnostna podmornica Na jezeru Como v Itaiji so pre- izkusili model podmornice. Izumi- telj Nicola Grienti je izjavil, da se model lahko spusti v vsako globi- no s pomočjo naprave za notra- njo cirkulacijo vode, ki eliminira pritisk vode. Pri poskusu so mo- del spustili v globino 390 metrov. Na površino se je vrnil popolno- ma nepoškodovan. Britanci čita[o Velika Britanija je na prvem mestu na svetu po številu pro- danih časopisov. 575 prodanih časopisov pride na vsakih 1000 prebivalcev. Na drugem mestu je Švedska s 450 časopisi na 1000 prebivalcev, slede Finska, Japonska, Norveška. Danska in ZDA s 350 do 400 časopisov na 1000 prebivalcev. NAJDALJŠA EVROPSKA REKA Volga, najdalj.ša in na.jvečja evropska reka, je važna promet- na žila predvsem za vzhodno Ev- ropo. Plovna je v približni dolžini 3500 km, medtem ko znaša njena celotna dolžina 3694 oziroma po drugih podatkih 3895 km. Pred pol stoletjem nekako, je bila glo- bina njene plovne struge največ 2,15 metra, sedaj so jo poglobili na 3 do 3,2 metra, čim pa bodo zgrajene hidrooentrale, ki so de- loma že v gradnji, deloma še v načrtih, bo struga Volge globoka Od kdaj je živlienie na Zemlji? Clan geokemijskega inštituta Akademije znanosti ZSSR geolog dr. Aleksander Ronov je pred kratkim dejal, da so se najbolj preproste oblike življenja na zem- lji pojavile pred milijardo leti. V referatu, ki ga je prečital na kon- ferenci geologov v Taškentu, je Ronov izjavil, da je to odkri" pri proučevanju strukture in ■ kemij- skega sestava raznih formacij. Na osnovi svojih raziskovanj je Ro- nov prišel do zaključka, da so se še pred milijardo leti prvikrat po- javile plavo-zelene alge. Do sedaj se je samo ugotovilo, kdaj je nastalo življenje na na- šem planetu. Znanstvene hipoteze o nastanku raznih najpreprostej- ših oblik življenja so nihale od 800 milijonov do nekaj mi'ijard let. Ronovu je uspelo dobiti krivu- ljo, ki kaže menjanje odstotkov kisika in ogljikovega dioksida v atmosfe?!, v času zgodovine zem- lje. To kaže na čas, ko so se po- javile prve alge, krivulja pa prav tako pokaže, kdaj se je pojavila vegetacija in kdaj so se razvile prve rastline z listi. Na tak način je dobil »ogledalo evolucije živ'je- nja na zemlji«. O rezultatu dr. Ronova bodo govorili na svetovnem oceanograf- skem kongresu v New Yorku. Švica, četudi odmaknjena od morja, razpolaga z močno trgov- sko mornarico. In to ne od vče- raj. »Saentis«. njena najstarejša ladja, na primer, datira še iz leta 1915. Ima 4349 HRT. Kon^c pre- teklega leta je neka švicarska pomorska družba zopet dobila novo 14.000-tonsko ladjo »Regi- na«. Zgradili so jo v Belgiji. Več velikih ladij so za Švico zgradile in jih Š9 gradijo tudi naše ladje- delnice. Trenutno razpolaga švi- carska trgovska mornarica s 23 ladjami, ki ima.io nekako 150.000 ton skupne tonaže. Pet ladij vrši obalno plovlx>. Ladijske posadke obstajajo pol na pol iz švicarskih in inozemskih pomorščakov. Švicarska rečna plovba zaje- ma na Renu okrog 350 ladij s približno 260.00 BRT. Med njimi jih je 242 na motorni pogon in za prevoz nafte. Za vreme ni ine|a Vremenoslovje je med redkimi strokami, ki že od konca druge svetovne vojne vzajemnega med- narodnega sodelovanja niso pre- trgale. Evropa je razdeljena na štiri območja. Za severozahod oddaja vremenska poročila osrednja po- staja Dunstable pri Londonu. Ostale tri sji-ediščne postaje so Pariz, Rim in Moskva. Zavedajoč se važnosti medsebojnih vremen- skih poročil tudi v napetem med- narodnem ozračju niti vzhod niti zahod oddaj sta prekinila, ko- rist pa je imela od te uvidevnosti vsa Evropa. Cim uec drobouine Naši ljudje se pri izbiranju hra- ne še vedno držijo starih navad, okusa in predsodkov, ne pa so- dobnih principov o pravi'ni pre- hrani. Ena takih navad je odkla- njanje drobovine, ki bi morala po svoji vrednosti (in tudi cenah) zavzemati pomemben položaj v naši prehrani. Drobovino ceni znanost o pre- hrani zaradi prvovrstnih beljako- vin in tudi zaradi bogastva rud- ninrkih snovi, predvsem železa. Drobovina pa je bogata tudi na vitaminih — vitamin A (posebno v jetrih), vitamini grupe C in D (posebno v jetrih je precej vitami- mina C). Razlog za premajhno potrošnjo drobovine je bržkone v tem, da je gospodinje ne znajo pripraviti. In vendar bi jo naj vsaj dvakrat na teden uvrstili v naš jedilnik. JETRA še posebej koristijo sla- bokrvnim ljudem. Potrebno jih je zelo skrbno pripraviti — čim hi- treje jih pripravimo, tem okus- nejša so in vrednejša po svojem sestavu. Najbolje je, če jih na hitrico opečemo. LEDVICE pripravljamo podobno kot jetra. Tanko narezane in naglo pečene postanejo mehke in sočne. Pred kuhanjem jim je treba iz sredine izrezati vse žilice in ma- ščobo, razrezane pa dobro oprati pod tekočo vodo. Nič ne škoduje, če jih pustimo nekaj časa v slani vodi, posebno če hočemo odstrani- ti duh. SRCE je trdo, zato ga navadno najprej dušimo. Ker ne vsebuje maščobe, je ze'o okusno, če ga pretaknemo s slanino. Jezik (goveji, svinjski ali telečji) je mogoče zelo okusno in na razne načine pripraviti. Serviramo ga toplega ali hladnega v raznih oma- kah ali s hrenom. KRI je posebno bogata železa, lahko jo razen v krvavicah pri- pravimo pečeno ali z jajci, dušeno z zelenjavo in podobno. MOŽGANI — treba jih je preliti z vrelo vodo, da laže odstranimo kožico. Ker se hitro kvarijo, jih je treba uporabiti takoj. Hrana, zdravjp.lepola ALI STE PREVEČ MRŠAVI? Iz- ogibajte se težko prebavljive hra- ne. Ne jejte preveč naenkrat, am- pak večkrat, po malem — po mož- nosti šestkrat na dan. Dobro je če vam zdravnik predpiše kako sredstvo za zbujanje apetita. Jej- te smetano, surovo maslo, med, orehe, kompote, koruzni zdrob, krompir in sladkarije. Pijte čim- večkrat sadne sokove, pred spa- njem skodelico mleka, oslajenega z medom. Kavo in čaj si vedno dobro osladite! ALI IMATE ZELO MASTNO POLT? Jejte svežo solato in sveže sadje, zeleno korenje, kumare in ze'je! Ne jejte slaščic, na masti pečenega krompirja, hranljivih omak, začimb, kave in svinjine! Zjutraj popijte na tešče ne pre- več sladko limonado, obraz si umivajte z blago milnico, od časa do časa tudi s surovim kurnarič- nim sokom. ALI SO VAŠI LASJE REDKI IN BREZ LESKA? Pravilna prehrana in potrpežljivost sta v tem prime- ru najbolj na mestu. Jejte ovsene kosmiče, neolupljena jabolka, fi- ge, kvas. solato, špinačo in zelje. Med nosečnostjo in dojenjem vam bo proti izpadanju 'as predpisal zdravila zdravnik. Prehrambno te- rapijo dopolnite z ustrezno masa- žo las na temenu, pred pranjem pa 'asišče lahko mažete s petro- lejskimi preparati. ALI JE VAŠA KOŽA NEČISTA? Pogoj je popolna telesna snaga, potem šele lahko uporabljate za kPžo žveplene preparate. Prebava naj bo redna. Pred zajtrkom po- pijte mlačno limonado. Jejte mno- go solate, jabolk, listnato povrt- nino, suhe slive in češnje. Za nekaj časa se odpovejte mesu, zlasti svinjini, zamenjajte ga s sirom, jajci in mlekom. HUMOR »Kakšna smola, da ste ravno danes prinesii račun!« »Kako to, saj je danes pMrvi?« »Drži, le ža^l, da prejemam pla- čo šele zadnjega v mesecu.« ★ Škot je brl povabljen na zlato poroko in se je pozanirnau pri prijatelju, kakšno darilo bi naj pripravil za slavljenca. Ko mu je prijatelj povedal, da je navaida, da prejmejo zlatoporo- čenci od gostov ie zlate predme- te, se je Škot zamislil, zahvalil prijatelju, poslovil in odšel. Na gostijo je nesel zlatoporo- čencema darilo: kozarec vode z zlato ribico. Odlikovanje za zveste može Ediastveno odlikovanje je uve- del etiopski cesar Haile Selasie: Red zvestobe. Pravico na to odli- kovanje dob: vsak moški, ki je bil zvest svoji ženi najmanj 25 let. Fosforna kislina za ceste Dva do deset utežnih procentov fosforne kisline zadostuje, da ce- stišče, katerega trdnost je sicer 20 kg na kvadratni centimeter, doseže v 24 urah čvrstoto 70 kg na kvadratni centimeter. Taksna tla so potem odporna proti razdi- ra'nim vplivom vode. DR. ALOJZ TRSTENJAK: Ko je bilo prišlo pred leli Zadružno vinogradniško gospodarstvo ,,Jože Ke- renčič" z upravnim sedežem na Temnar- ju v obinočje ormoške občine, ie to vse okoliško prebivalstvo pozdravilo z vid- nim veseljem in zadovoljstvom. Ne dolgo za tem se je tudi Ormožanom izpolnila vroča želja, da so prišle v sestav njiho- ve občine tudi Jeruzalemske gorice s svojo upravo. \es severno-vzhodni del ormoško-ljutomerskih goric zapira nam- reč proti Ljutomeru in Murskemu polju dolgo, pa strmo vinorodno pogorje, za- di česar so jeruzalemske gorice, ta pre- kiasni biser čudežne lepote slovenske zemlje, že po naravi sami usmerjene proti Dravi in Ormožu. Zato so tudi spa- dale že od pamtiveka v politično-uprav- nem pogledu vedno pod Ptuj, oz. Ormož. Z ozirom na vse to, hočemo v nadalj- njem seznaniti naše čitatelje z začetkom in razvojem vinogradništva v teh krajih ter z nastankom Temnarja in njegovo zgodovino. Kakor se splošno domneva, se- gajo vncgrad; v okolici Ormoža v sivo davnino naše preteklosti, mogoče celo v dobo več kot 1000 let pred našim '.etoštetjem, ko so ljudje še rabili orodje in orožje, napravljeno iz kamna. Da so lju- dje tedaj že bivali v tukajšnjih krajih, potrjujeta jako spretno in lično izdelana kij in kladivo, ki so ju našli pred leti v Pavlovškem vrhu 2—3 m globoko v zemlji. Takšno orodje so iizkopali tudi v drugih krajih ormoške okolice. Seveda ne moremo z gotovostjo trditi, da je bila ljudem, ki so v tej dobi v naših krajih prebivali vinska trta že znana. Precej ver- jetno je to za poznejšo dobo, ko so bili ti kraji že bolj obljudeni in iz katere so najbrž gomile v gozdu severno od Miklavža pod gornjim Kajžarjem. Tu je vidna med hišama št. 62 in 64 (v Kaj- žarju) v zahodno smer s ceste na Temnar globoka preseka v hnb oziroma skozi hrib (svetu tod okoli pravijo Velka), koder je naj- bližja pK>t do teh gomil. Preseka gotovo ni nastala slučajno in je verjetno š a nekdaj tod cesta iz miklaševske oziroma slajnčavaške grabe v vuzmetinsko, da se je ognila strmme, po kateri je spe- ljana danes, enako, kakor to opa- žamo tudi pri nmski cesti od Ve- like Nedelje v smeri proti Pušin- cem, kjor se je najprej ognila strmine v Mihovcih in potem na Len t i. Zgodovinsko je vinska trta nS Slovenskem -.izpričana iz dobe Kel- tov, k. so zasedi« naše kraje okoli leta 500 pred našim letoštetjem. Zgodovinarji zatrjujejo, da so oni :meli v Panoniji, torej tudi v tu- kajšnjih krajih obširne vinograde. Zato so Rimljani, k; so se jih po- lastili nekaj let pred našo ero, našli tu že močno razvito vino- gradništvo. S svo,io zakonodajo so ga še pospeševali. Njive in pri- sojne hribe so zasajali z novo trto, stare že obstoječe so zbolj- šaii in trto v njih požlahtnili. Vina iz teh vinogradov so morala bit: dobra, ker so sčasoma začela ogrožati vrednost boljših rimljan- skih vin in se je zmanjšal tudi pridelek ž;ta. Zato je cesar Do- mic;jan (81—96) zap>ovedal. da se mora več kot polovica vinograd- niške zemije spustit: m spreme- niti zopet nazaj v njive. Ta zakon pa je cesar Probus (276—282). ki je bil velik l.jubitelj vinske kap- ljice, razveljavil in znova začel pospeševat' vinogradništvo v na- ših kra.iih O veliki ljubezni teda- njih 'jud' do vinske trte tudi v naših krajih pričajo raizni spo- meniki, na katerih so vklesani pri- zori iz vinogradniškega življenja in so shranieni v Vinarskem mu- zeju v Ptuju, Ko so Rimljani leta 476 zgubili Panonijo in je preseljevanje na- rodov uničilo mogočno rimsko dr- žave, so vinogradi propadli in o njih ni skozi več stoletij nič sli- šati. Obnavljati so jih prej ko ne začeli Obri in Slovenci, ko so se po letu 568 stalno naselili v tu- kajšnjih krajih. Prve vesti o njih pa so nam ohranjene šele iz dobe okoii 863, ko so dobili solnograški nadškofje svet okoli Ptuja ter ne- kaj let pozneje še ves ormoški okraj skoraj tja do Ljutomera in Središča v svojo last ter ga v ve- liki meri zasadili z vinsko trto. Sedaj vinska trta v teh krajih nt več zamrla, tudi za časa Madža- rov ne, ki so se v letih 895—907 docela polastili vse ormoške in ljutomerske okolice ter vladali tu do 1199. Nasprotno, kaže celo. da se je v njihovi dobi vinogradni- štvo na strmih in senčnih hribih cko!i današnjih Hermancev, na Strmcu in Stari gori močno raz- vilo in končno v Hermancih osre- dotočilo. Konec madžarsk' vladavini v teh kra.iih je naprav,! Friderik Ptujski st., ko jih Je bil na sam vuzem leta 1199 potolkel s po- močjo križnikov, vračajočih se s III. križarske vojne iz Palestine, v krvavi bitki pri Veliki Nedelji (kraja s tem imenom pravzaprav ni bilo in so tako označiU samo vrh hriba s cerkvijo — v spomin na dobljeno zmago proti Madža- rom na ve'.iko[nočno] nedeljo [magna dominica]) ter jih potis- nil onstran Trnave niže Središča, v zahvalo mu je sedaj solnograški nadškof prepustil izvojevani svet v uživanje in oskrbo, da bi ga čuval pred Madžari, ki se s p>ora- zom pri Veliki Nedelji dolgo niso mogli sprijaznitL Zmagoviti Friderik je že na- slednjega leta z nadškofovim do- voljenjem podaril izvojevani svet ma sinoma Frideriku ml. m Her- manu. V Hermancih sta imela svoj dvorec, bodisi da sta si ga ogradila sama ali pa se vselila, kar je bolj verjetno, v že obsto- ječo zgradbo, ki jo je bil kak ma- džarski piemič po izgubljeni bitki svojih rojakov pri Veliki Nedelj, zapustil in pobegnil. Herman, ki je bil kastean (oskrbnik) Ptujskih na Dolnjem gradu v Ptuju, je bil dolga let? v oosesti teh krajev. Prisojne hribe .je zasadil z vin- sko trto kjer je še ni bUo, pust :n neobdelan svet spreminjal v njive ter naseljeva' tu ljudi, ki so mu obdelovali zemljo. Zato je kraj dobi', po n.iem svoje današnje ime Hermanci. Hermanov starejši brat Friderik kot pravni nadil'ednik v žeml^škem gospostvu svojega očeta, se je bolj držal Ptuja. Kot tak je mo- ral po tedaj veljavnem cerkvenem pravu skrbeti za svoje ljudi tud: v verskem oziru. Zato je sezidal cerkev pri Veliki Nedelji, jo z vsem potrebnim opremil, postav- ljal pri njej duhovnike ter jo smatral za svojo last. Kakor bi danes rekli, je bil njen patron. Ker pa so bile s to častjo zdru- žene tudi dolžnosti, na primer vzdrževanje in popravljanje cer- kve, plačevanje duhovnika in dr., je 8 julija 1233 skupaj s svojo ženo in bratom Hartn.dom pre- pustil pat onatske pravice nem- škemu viteškemu redu (križni- kom). Solnograški nadškof je to potrdiJ 26. februarja 1235 s tem, da oni s previdnim redom (rav- nanjem) zboljšajo slovensko oko- lico, kakor pravi univ. prof. dr. Milko Kos zaradi tega, ker je bilo med 'judstvom, ki je preživelo madžarsko dobo, temnih in starih običajev ter vere v stare bogove in duhove še dovolj Ko se je bil prej omenjeni Her- man postaral, je z listino dne 28. oktobra 1247 podaril z dovo- ljenjem brata Friderika svojo vas Hermanci z vsemi pritiklinam; in pravicami, to je z vinogradi, nji- vami, obdelanimi in neobdeianimi, šumami in pašniki nemškemu vi- teškemu redu. (Tega leta se Her- mane: kot vas prvič imenujejo.) Solnograšiki nadškof je darilo po- trdil 6 januarja 1249. (Nadaljevanje sledi) stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTL'J, DSE 22. JANUARJA 1960 Oii.ljuilskioilbrr PTUJ OSVESTILO o vS^žilvi davčnih napo- ved' 7a odmero davka od 05&i35i5c?a tflohodka za leto 1959 Obvožčamo vse davčne zave- zane? davka od osebnega dohod- ka, ki imajo stalno prebivališče na območju Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj. da vložijo do 31. januarja 1960 davčne napovedi za Isto 19"9. v smislu 8. in 13. čle- na Z-^kona o davku cd osebnega dohodka (Uradni list FLRJ štev. 52/čo). Tiskovine za davčne naoovedi je dvignit; pri Upravi za dohodke Ptuj. .soba štev. 7. Šef uprave za dohodke: Fianc Voda. 1. r. _ Obvestilo Še en tccaj za odrasle v Mladiki Uprava šole (tečaja) za odrasle, ki deluje pri osnovni šoli »Jožeta Lacka« (Mladika) v Ptuju, bo pri- redila v II. poletju šolskega leta 1959/60 še en I in en II. tečaj za odrasle. V prvi tečaj se lahko vpišejo vsi eni. ki imajo dovrše- nih 5 ali manj razredov osnovne šole. v II. tečaj pa vst oni, ki imajo dovršenih 6. razredov osnovne šole ali tej izobrazbi onak-vredne šole. Vpis v oba tečaja bo. v pone- deljek 25. januarja, v tcirek 26 januarja in v sredo 27. januarja 1960 od A-^J-l.. Ufe ,4:fflžpl4ne .v pisarni osnovne š-^le. Kandidati-ke naj prinesejo s seboj zadnje šol- .s.ko spričevalo. Vse ostaiie infor- macije bodo do'bj!i kandidati ob vpisu. Tečaja bosta začela z de- lom 4. februarja 1960 in bosta trajala do konca junija 1960, UPRAVA TECAJA Mestni kino Ptuf predvaja cd 22. do 24. januarja ameriški barvni film »Sla po živ- Ijenjuc in od 25. do 27. januarja s oven^ki film »Dobri stari plani- no«. 28. januarja: domači film »Ciganka«. Kino »Vedrosts«, Miklavž pri Ormožu predvaja 23. in 21. januarja jugo- slovanski film »Pop Čira in pop Spira« VPIS v TEHNIŠKO SREDNJO ŠOLO MARIBOR Gddefek za odrasle v PUfiu Tehn ška srednja šola, oddelek za odrasle v Ptuju, vpisuje v no- vi redni I. semester prvega let- nika, ki bo pričel z rednim pou- kom 15. februarja 1960, še nove kandidate, ki žeiijo pridobiti iz- obrazbo strojnega tehnika in ki izpolnjujejo sledeče pogoje: 1. cpravljena nižja gimnazija ali popolna osnovna šola in ustrezna strokovna šola (vajenska šola. in- dustrijska šola kovinske smeri) ali . ■ 2. nižja splošna izobrazba z ustrezno strokovno šolo in oprav- ljeni izpit za visckokvalificiranega delavca. Prošnji z življenjepisom je pri- ložiti: 1. criginalna spričevala pod točko 1. ali 2.; 2. potrdilo podjetja s priporoči- lom za šolanje in oznako delovne dobe. Pravilno kolkovane prrjave z li- stinami sprejema Vajenska šola za razne stroke v Ptuju nepre- klicno do 31. januarja 1960. Pripominjamo, da šola novih oddelkov ne bo vpisovala, dokler se ne bodo izšolali sedanji redni oddelki, zaradi česar priporočamo vpis vsem onim, ki se mrslijo od- ločiti za nadaljevanje študija v tehniški srednji šoli. Tehniška srednja šola Mariibor, oddo''ek za odi-asic v Ptuju, pri Vajenski šoli za cazne stro- ke v Ptuju OBVESTILO Zavod za komunaino dejavnost Ptuj že dela hišne priključke na glavni vodovodni cevovod, zato naj interesenti: v Vičavi — delno, Muzejskem trgu, Prešernovi ulici, Slovenskem trgu — dekio, Mur- kovt ulici, Rajčevi ulici do voja- ških barak. Srbskem trgu — del- no, Titovem trgu, Miklošičevi uli- ci, Lackovi ulici. Trgu mladinskih brigad, Krsmpljevi ulici. Trgu Svobode, Dravski ulici — delno, Vošnjakovi ulici. Hrvatskem trgu, Cafovi ulici in Muršičevi ulici — delno čimprej oddajo naročilnice v upravi zavoda.* Upravnik: Jožo Petrovič RAZPIS Zavod za zaposlovanje invalid- nih in drugih oseb .Ptuj, razpi- suje delovno mesto tapetnika Biti mora kvalificiran delavec te stroke. Plača po pravilniku o plačah. Nastop službe takoj. Ustne ali pismene ponudbe sprejema uprava. RAZPIS Avtomoto društvo Ptuj sprejme v službo poklicnega šoferja in- štruktorja B ali C kategorije. Prednost imajo vojaški šoferji inštruktorji. Nastop službe od 1. do 5. februarja 1960. AMD Ptuj Nailai.ievanjt In konec,' Tekmovanja so bila v streljanju z v\ojaško puško, maloka'libr.sko pjško in z zračno puško. Vse tri prrhcdne pokale je osvojila strel- ska rlražiina »Kidričovo«. Udeležba na tekmovanju je bila rekordna. AkUvnost strelskih družin Str°',;ka družina Kidričevo je s številnimi in u?pešn.mi tekmovai- nji pokazala, da je tren^utno naj- močnejša družina cn da ima glede na požrtvovalen kader in finančni položaj vsa možnosti, da to pred- nost obdrži tudi v bodoče. »23lezničar« Ptuj nič ne za- četo ja za prvoimenovano SD in jo je pravzaprav v številu dobojev celo prekosrla. V svojih vrstah vkMučuje tudi strelsko sekcijo »Patovie«. »Turnišče« je ena vzmed tistih str^l?kih družin, ki jo lahko še vedno prištevamo med najmoč- nejše družine področja, glavna cvTlra za še večje uspehe pa je p-'^manjkanje finančnih sredstev. V svojih vrstah ima pretežno mlsdlno. »Delta« spada med naj.^tarejše strelske družine v Ptuju. Z usta- novitvijo strelske sekcije v »Pe- rutnini« so se njene siJe še bolj ckrepčle in ima vse pogoje, da se tudi kvalitetno uvrsti med naj- boljše in najmočnejše. »TAP« je strelska družina To- varne avtoopreme, ki je bila usta- novljena v letu 1959 m je tekom leta pokazala izreden polet. V zelo kratkem času se je predsta- vila njena ekipa kot resen kandi- dat za prvo mesto in bo v sezo- ni brez dvoma marsikateremu fa- voritu prekrižale račune. V svojih vrstah ima sposobne strckovne in organizacijske kadre. »Teto« je stre'ska družina Teks- tilne tovarne, v Ptuju, k; je prav tako nova strelska družina in »Ima v svojih vrstah lepo število žena, ter js dosegla zadovoljive uspehe. Med najmarljivejše v zadnji dobi spadata strelski družini »Tomaž« in »Gorišnica«. Ze-lo ak- tivna je tudi sekcija »Vajenec« v Ptuju, »Pod'ehnik« je bila do nedavne- ga ena najagilnejših in uspešnej- ših družin ter se je borila s so- lidnim; rezultati za najvišji na- slov. V zadnjem času je opaziti popuščanje, vendar so izgledi, da pride do presenečenja. »Drava« se trudi za uveljavitev. »Cirkulane« pa po svojih močeh vsaj delno sledi svoji nalogi in je izvedla nekaj medsebojnih tek- movanj. »Pletarna« in »Remont« sta v zadnjem času povsem odpo- vedali ter jima bo potrebno nu- diti pomoč. Pregled dela na občnem zboru govori o tem, da so bi'li v vrstah strelcev in strelk dceeženi lepi rezultati. Na zboru so tud, kritično ocenili vse po- manjkljivosti, med drugim delo posameznih članov odbora, ki ni- so izpo'njevali svojih nalog. Občn' zbor je sprejel zaključke za nadaljnje delo in razvoj strel- stva v ptujski rbani, nato pa iz- volil nov 11-č^anski odbor, nad- zorni odbor in 22 delegatov za Okrain; strelski občni zbor v Ma- riboru, Za predsednika je hi! po- novno izvoljen A'ojz Kož='!j. Osebna brooiba NOVI KRVODAJALCI Dne 14. januarja so se odzvali vabilu Rdečega križa prebivalci iz Markove. Vsem krvodajalcem in organizatorju tov. Strelec Alojzu se iskreno zahvaljujemo. Krvodajaci so: Simonič Neža, Simonič Marjeta Simonič Jera, Štr;-jfela Marija. Šamprl Marija, Habjanič Marija, Samsc Katarina, Vrabl Emilija. Pukšič Marjeta, Me- noni Alojz, Lovrenčič Avgu.st, Brenči Rozalija. Plchl Franc, Hrga Ana. Bezjak Vinko, Horvat Marija. Solina Marija. Munda Marija, Le- tenja Ana, Ljubeč .Marija, Plohi Barbara, Forštnar:č Marija. Splošna bo'n'ca Ptuj, Postaja za transfuzijo krvi Odhajata v pokoj v soboto, 23. januarja 1960, se poslovita kolektiv PTT Ptuj od svojih dveh dolgoletnih sodelav- cev in souslužbencev kontrolorke Irme Trošt in pismonoše Franca Bončiča iz Ptuja, ki odideta v pokoj po dosluženih in preseže- nih letih službovanja. Čestitka Učiteljicama Elici Petrena in Gezi Kočar želi učiteljski kolektiv osnovne šole Podgorci obilo sreče na njuni življenjski poti. OiSllSTVO OnČM ZBORI GASILSKIH DRUŠTEV V soboto, 23. januarja 1060, ob 18. uri Gasilsko društvo Želpzniških delavnic Ptuj V nedeljo, 24. januarja 1960 Gasilsko društvo Zamušani — ob 14. uri Gasilsko društvo Formin — ob 14. uri Gasilsko društvo Gajevci — ob 17. uri Gasilsko društvo Mala vas — ob 17. uri Gasilsko društvo Gorišnica — ob 18. uri Gasilsko društvo Grajena — ob 14. uri PRODAM 37 AROV ZEMLJE, pri- merne za vse kulture, enodru- žinsko hišo z gospodarskim po- slopjem, vse elektrificirano, vo- da pri hiši, blizu glavne ceste in mesta. Vprašajte Hrga Ma- rijo, Kicar 38, p. Ptuj ZARADI STAROSTI orcdam 4,5 ha arcndiranega zemljišča za vse kulture z enodružinsko hišo in gospodarskim poslopjem, vse trifazno elektrificirano, z živim in mrtvim inventarjem. Vpra- šajte Hrga Marijo, Kicar 38, p. Ptuj. HIŠO IN 51 arov ZEMEJE v Jir- šovcih 21 Desternik prodam. HIŠO Z NEKAJ ZEMLJE v Zg. Haj- dini 92. prodam. 24 BASNO KLAVIRSKO HARMO- NIKO prodam. Kupim 80 basno. Naslov v upravi. HIŠO IN BUKOVE DRVE prodam. Naslov y upravi.________ SOBO IN KUHINJO zamenjam za sobo v Ptuju. Vprašajte: Se- men, Lackova 6. KDOR BI KAJ VEDEL o ukrade- nem kolesu znamke »Rog« štev. 103452, naj to javi v upravi li- sta. Dam 4000 din nagrade. OD SKORBE DO HAJDINE je zgubljena pletena košara. Vrni- ti jo proti nagradi Puž Ivanu, Ptuj. STAREJŠO ŽENSKO za pomoč na kmetiji, lahko z otrokom, iščem. Zidarič Vera. Hum 50. Ormož. STAREJŠO UPOKOJENKO ZA PO- MOČ V GOSPDINJSTVU IŠČEM. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista. SMUČARSKO TEKMOVANJE V ČRNI V soboto. 6. februarja 1960, ob 14.2.'j Odhod mbdine iz oddaljenih OBGZ z vlakom iz Maribora v Črno na smuške tekme. Prenoče- vanje v Črni. V nedeljo, 7. februarja 1960, ob 9. uri V Črni na Koroškem smučarsko tekmovanje qasilske mladine in pionirjev; tekmovanje v teku in slalom.u. V ponedel.jek, 8. februarja 1960, ob 13. uri Odhod vlaka iz Črne z udele- ženci tekmovanja in prihod vlaka v Maribor ob 17.11. Odhod iz Črne bo tako urejen, da si bodo lahko udeleženci tek- movanja ogledali tekm.e medna- rodnih udeležencev. Za vožnjo z vlakom 50 % popusta na objavo. Stroške prevoza nosijo Gasilske z'veze same. Za vodstvo iz Mari- bora, prenočišče in prehrano pri- skrbljeno. Stroške nosi Okrajna gasilska zveza Maribor. Okra.ina gasilska zveza Mari- bor je pozvala občinske gasilske zveze, naj takoj prijavijo udele- žence. V četrtek. 4. februarjg. 1960. do 18. ure se morajo javiti v pod- častniški tečaj v šoli v Medvodah podča.stniki iz območja Občinske gasilske zveze Ptuj (skuono 20). ki so sorejeti na tečai. Podrobna pojasnila daje Občinska gasilska zveza Ptuj. Terenska služba zdravnikov D"- ■ rstvo splošnih zdravnikov se v. si od 14. do 7. ure po slede- čem, razporedu: 22. 1 dr. Nada Pavličev; 23. 1. dr. Emil Blagovič; 24. 1. dr Emil Blagovič; 25. 1. dr. Nada Pavličev; 26. 1. dr. Ladislav Pire; 27. 1. dr. Franc Rakuš; 28. 1 dr. Milan Carli. Pomožni dež. zdravniki oprav- ljajo dežurno službo po potrebi, in sicer od 16. do 20. ure po sle- dečem razporedu: 22. 1 d". Franc Rakuš; 23. 1. dr. Ladislav Pire; 24. 1. dr. Ladislav Pire; 25. 1. dr Franc Rakuš: 26. 1. dr. Emil Blagovič; 27. 1 dr. Nada Pavličev; 28. 1. dr. Slobodan Žakula. Pomožna ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo cd 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po sle- dečem razpore