tur!zem - revija za menedžment in trženje v turizmu. Pošt'1ha p,aca.'1c pri pošt : 102 Ljublian2 radni spominki Majica . \)01~~ nov napis ~ 1,...\' Skodelica Ne zamudite posebn~ ponudbe v spletni trgovini www.slovenia.info/shop EKSKLUZIVNI PRODAJALEC: Ambient d.o.o., Topniška 29 a, 1000 Ljubljana, Slovenia T: +386(1) 437 20 85, F: +386(1) 437 20 92, E: ambient@siol.net I FEEL SLOVENIA ,, - • ~- ! I ~· ·:: l: INVESTICIJE NOVI MEDIJI EDEN 18 INOVATIVNOST 20 22 INTERVJU 25 TUJI TRGI 26 28 tur!zem _ ln(ormativno glasilo Slovenske turistične organizacije _ Izdaja Slovenska turistična organizacija; Dimičeva 13, 1000 Ljubljana _Tel. 01/5898 565, e-mail: info@slovenia.info _ Glavna in odgovorna urednica: Livija Kovač Kostantinovič _Pomočnica urednice: Katja Turk Escobar _ Priprava ,:a tisk: Založba Kapital, Maribor _ Tisk: Tiskarna Radovljica _Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Turizem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 _ Glasilo je brezp/a{no. Naroč[la sprejemamo na STO, na urednistvo@ slovenia.info _elani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. ~fateja Tomin Vučkovič), Urad vlade za inf~rmiranje (Naaa Seraj:1ik), Go~podarska zbornica SloventJe (mag. Cveto Stant1c), Agenciia RS za gospodar".'· sko promocijo in tuje investicije (Helena Schlambe~er); Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta (dr. tanja [Vlihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag; Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komu~ . niciranja (dr. Zlatko Jančič), predstavniki turističnega . iosrodarstva in predstavniki Slovenske turistične organ- , 1zac1Je. · •' Konkurenčnemu in zelenemu turizmu naproti Rast prihodov in prenočitev turistov v prvi polovici leta tako na svetovni ravni kot v Sloveniji kaže, da turizem po gospodarski krizi okreva hitreje kot marsikatera dru- ga gospodarska panoga. Vendar pa je pred nami obdobje, ko se bomo morali sooči­ ti s številnimi ·spremembami na turističnem trgu ter odgovoriti na izzive prilagaja- nja ponudbe, razvoja kakovostnih produktov z visoko dodano vrednostjo ter iska- nja novih tržnih segmentov. Pred nami je priprava nove strategije razvoja in trženja slovenskega turizma, katera bo temeljila na usmeritvah, ki smo jih začrtali že lani na 12. slovenskem turističnem forumu. Ključna je zagotovo umeritevv trajnostni (zeleni) turizem. Trajnostni razvoj turizma je tudi prioriteta evropske turistične politike;-Namreč, le turizem, ki temelji na gospodarski uspešnosti turističnega poslovanja in je hkrati prizanesljiv do narav- nega, kulturnega in družbenega okolja, bo konkurenčen tudi v prihodnosti. Na STO smo v preteklih letih preučili številne raziskave o vplivih podnebnih spre- memb na turizem in turizma na podnebje ter ugotovili, da so potrošniki vedno bolj okoljsko osveščeni in da se vedno bolj odločajo za okolju prijazne počitnice - zeleni trg torej narašča. Spreminja se tudi ponudba - turistična podjetja uvajajo trajnostni management in okoljske znake, povečujejo energetsko učinkovitost, oblikujejo lo- kalne verige dobaviteljev ter razvijajo nove produkte, prilagojene podnebnim spre- membam in drugačnim pričakovanjem turistov. Zanimive postajajo zelene destina- cije. Uvajanje trajnostnih poslovnih modelov v podjetja pomeni konkretne finančne prihranke, podjetja so bolje pripravljena na prihodnjo zakonodajo, gradijo svoj ugled, ustvarjajo kakovosten dolgoročen odnos z gosti in so bolj privlačna za investitorje. Za večjo konkurenčnost slovenskega turizma bo prav tako treba usmeriti energijo v izboljšanje dostopnosti Slovenije preko letalske in železniške infrastrukture ter po- vezav. Pomembno je pospeševanje neposrednega tujega investiranja, izboljšanje de- javnikov na področju regulative in poslovnega okolja, ustvarjanje pogojev za razvoj motiviranih zaposlenih, ki razvijajo svoja znanja in sposobnosti ter še bolj učinko­ vito trženje. Na področju trženja je pomembno nadgraditi segmentiranje in poiskati atraktiv- ne ciljne skupine turistov višjega dohodkovnega razreda, ki bodo pripravljeni v Sloveniji več potrošiti. In tukaj so priložnosti v razvoju in trženju trajnostnega tu- rizma. Slovenija ima čudovito neokrnjeno naravo, bogate naravne in kulturne da- nosti za razvoj traJnostnega turizma, prav tako je zgodba o zelenem vpeta v samo znamko I FEEL SLOVENIA. Zaradi gospodarskih, družbenih in okoljskih koristi je smiselno, da valoriziramo te danosti skozi pospešen razvoj trajnostnega turizma (v hotelu, v destinaciji, v državi) in na ta način uresničimo obljubo znamke ter priva- bimo turiste, ki cenijo trajnostna prizadevanja destinacije ter njen lokalni karakter. Vsekakor je v prvi fazi pomemben sam razvoj trajnostnega turizma, saj bomo lah- ko tak turizem najbolj učinkovito komunicirali šele takrat, ko bomo dosegli ustre- zno stopnjo njegovega razvoja. Naj bo vaš prvi korak na poti k zeleni ponudbi zeleni priročnik oz. PRIROČNIK ZA HOTELE ZA RAZVOJ TRAJNOSTNIH POSLOVNIH MODELOV, ki smo ga pred kratkim objavili na spletnem naslovu www.slovenia.info/zeleniturizem. Dovolite mi, da vas že sedaj povabim, da se udeležite 13. slovenskega turističnega foruma, ki bo potekal 9.' in 10. decembra v Dolenjskih Toplicah, kjer se bomo bolj "podrobno seznanili z možnostmi slovenskega turizma za doseganje večje konku- renčnosti in trajnostnega razvoja._ mag. Maja Pak v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije 4 Suzana Turk; suzana.turk@gov.si Politika razvoja CLOVESKIH VIROV Za uspehe v turizmu pa so ključni lju- dje, njihova znanja, veščine, spretno- sti, predanost delu in vedenje, saj velja turizem za enega najbolj delovno in- tenzivnih delov gospodarstva. Vrsta in kakovost storitev, kot tudi zado- voljstvo in lojalnost gostov, so kritič­ no odvisni od človeškega faktbrja: _ Medtem, ko potovati in jesti v go- stilni ali dobri restavraciji povsod po svetu velja za nekaj imenitnega, pa za delo v kontaktnih gostinskih poklicih velja prav obratno: večina mla- dih, ki so sodelovali v raziskavi "Sodoben model upravljanja s človeškimi viri za po- dročje turizma", ocenjuje poklice v go- stinstvu, predvsem poklic natakarja, kot neprivlačen. Posledica je veliko pomanj- kanje kadra za tovrstne poklice in - iska- nje rešitev za nastalo situacijo. Turizem je razvojna in poslovna priložnost Ob razmišljanju, kakšnega turizma si želimo v prihodnje, je odgovor enoten: želimo si razvoja visokokakovostnega in trajnostnega turizma, ki bo odgovoren tako do okolja kot do ljudi, ki v tem oko- lju živijo. Cilji, politike, ukrepi, aktivno- sti, in kar je najpomembnejše, tudi od- govorni za izvajanje le-teh, so jasno za- pisani v strateškem dokumentu s podro- čja turizma, Razvojnem načrtu in usme- ritvah slovenskega turizma 2007-2011 (RNUST). Pot je torej določena. Ena iz- med politik RNUSTA je tudi "polit ika razvoja človeških virov". _ Na Ministrstvu za gospodarstvo se zavedamo, da so za uspešen razvoj tu- rizma zaposleni v tej dejavnosti bi- stvenega pomena, zato dajemo ve- lik poudarek razvoju človeških virov. Spodbuditi želimo čim uspešnejši ra- zvoj kadrov ter čim tesnejše sodelova- nje izobraževalnih institucij in turistič­ nega gospodarstva. Pomanjkanje kadrov P~ podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo s področja gostinstva v prvi po- lovici letošnjega leta prijavljenih 5.84 7 prostih delovnih mest. Z izjemo leta 2009, ko je bilo prijavljenih 12.264 pro- stih delovnih mest, je njihovo število strmo naraščalo vse od leta 2003 (2003 - 8.811, 2004 -10.801, 2005 -12.579, 2006 - 13.820, 2007 - 15.152, 2008- 15.943). Delodajalci so v letu 2010 (po- dobno kot v ostalih letih) povpraševali predvsem po natakarjih (2.292 prostih delovnih mest) in kuharjih (1.176 pro~ stih delovnih mest), manj po receptor- jih (154 prostih delovnih mest), pekih in slaščičarjih (104 prosta delovna me- sta) itd. Po drugi strani je bilo v juniju letošnje- ga leta na Zavodu RS za zaposlovanje re- gistriranih 3.920 brezposelnih oseb, ka- terih poklic je ravno s področja gostin- stva in turizma. Paradoksalno prednjači­ jo kuharji (1.029 brezposelnih), natakar- ji (1.026 brezposelnih), sle"dijo gostinski (378 brezposelnih) in turistični tehniki (314 brezposelnih), natakarski pomoč­ niki (209 brezposelnih), gostinsko-turi- stični tehniki (205 brezposelnih), kuhar- ski pomočniki (195 brezposelnih) itd. Razlogi za veliko število brezposelnih oseb s področja, kjer tovrstnega kadra primanjkuje, so predvsem: kot brezpo- selni so prijavljeni zaradi prenehanja de- lovnega razmerja za določen čas (predvi- deva se, da se bo večina teh oseb zelo hi- tro zaposlila), kar nekaj oseb ima poleg izobrazbe natakar ali kuhar drugo ali viš- jo smer izobrazbe in v gostinstvu oziro- ma turizmu ne iščejo zaposlitve ali pa ni- majo izkušenj s tega področja, ker so bile zaposlene na drugih delovnih področjih. Nekaj oseb ureja postopke na področju samozaposlitve, tisti z daljšim časoih prijave na Zavodu RS za zaposlovanje pa imajo večinoma zdravstvene omeji- tve, so v postopku zdravljenja ali pa na omenjenem poklicnem področju niso zaposljive in glede na omejitve iščejo za- poslitev na drugih delovnih področjih. Precej je tudi brezposelnih z visoko stro- kovno izobrazbo (128 diplomiranih or- ganizatorjev turizma, 63 organizatorjev poslovanja v turizmu, 23 organizatorjev poslovanja v gostinstvu, 19 dipl. ekono- mistov za turizem, 7 dipl. inženirjev or- ganizacije turizma, 2 organizatorja po- slovanja v gostinstvu in turizmu). Prednosti dela v turizmu Delo v turizmu prinaša številne pred- nosti: možnost takojšnje zaposlitve, delo je zanimivo, dinamično in ustvar- jalno, pri delu lahko spoznavaš različ­ ne kulture, komuniciraš v tujih jezikih, srečuješ znane in pomembne osebno- sti, se izobražuješ, pridobivaš izkušnje v tujini že med samim izobraževanjem, se udeležuješ domačih in mednarodnih strokovnih tekmovanj, veliko je možno- sti za samostojno kariero. V turizmu je zelo pogosto, da se izkušnje, znanje in kapital v družini prenašajo iz genera- cije v generacijo; malo je poklicev, kjer timsko delo v najboljšem pomenu pride tako do izraza kot tu; malo je tudi po- klicev, kjer s svojim delom pustiš velik pečat - poznamo kuharje in natakarje, ki so zelo iskani in na svojem področju pravi zvezdniki. Slabosti Med glavne slabosti na področju člove­ ških virov v turizmu (na podlagi več raz- iskav na to temo) sodijo: pomanjkanje veščin in znanj, visoka fluktuacija zapo- slenih, slaba podoba turistične industri- je kot delodajalca, nekonkurenčne na- grade in slabi delovni pogoji, razkorak med potrebami indus"trije in izobraže- vanjem, neprepoznavanje dolgoročnih koristi človeških virov nasproti kratko- ročnim prioritetam, upadanje interesa za delo v turizmu in pogosto nerazu- mevanje lokalnega prebivalstva o prilo- žnostih, ki jih ponuja turizem njihove- mu okolju. Podatki raziskave Ministrstvo za gospodarstvo je naroči­ lo raziskavo "Sodoben model upravljanja s človeškimi viri za področje turizma", · ki jo je v letu 2009 izvedla Ekonomsko- poslovna fakulteta Univerze v Mariboru z zunanjimi sodelavci. Raziskava je osve- tlila številne izzive, ki nas v prihodnje čakajo na področju razvoja človeških človeški vir..._· _ 5 virov. Nekaj jih navajamo v nadaljeva- nju. Zanimivo je, da je med dijaki, ki so zaključevali šolanje na srednji šoli za go- stinstvo in turizem, zgolj 12 % takšnih, ki nameravajo začeti z delom takoj po zaključku šolanja. Večina jih bo nadalje- vala s študijem (med njimi jih kar 77 % ne bo študiralo turizma), zaskrbljujoče pa je, da jih kar 44 % pravi, da so med obiskovanjem srednje šole spoznali zase bolj primerne poklice in bodo svojo po- klicno ali študijsko pot nadaljevali izven turizma. Med študenti je kar 80 % ta- kih, ki želijo po zaključku študija dela- ti v turizmu, predvsem, ker menijo, da imajo v tem poklicu veliko priložnosti za kariero in dober zaslužek (57 %) in ker si od nekdaj želijo delati v tej stro- ki (30 %). V izobraževalnem procesu je velikega pomena tudi vključenost gospodar- stva v sooblikovanje učnih progra- mov. Medtem, ko pripravljenost na to- vrstno sodelovanje obstaja tako s strani izobraževalnih institucij kot gospodar- stva, pa turistično gospodarstvo ni za- dovoljno z znanjem, ki ga mladi prido- bijo v slovenskih izobraževalnih insti- tucijah na področju turizma (kar 76 %). Predvsem so nezadovoljni s ključnimi spretnostmi in veščinami, ki jih prido- bi jo mladi, s tem, da jih morajo sami dodatno usposobiti, preden lahko sa- mostojno prevzamejo delo, ter s tem, da imajo mladi kopico nepomembnih teoretičnih informacij, manjkajo pa jim znanja s ključnih področij. Na znanje študentov po zaključenem izobraževa- nju pa v veliki meri vpliva ravno sode- lovanje gospodarstva v učnem proce- su, pomemben instrument pri prido- bivanju praktičnega znanja študentov je tudi mentorstvo. Obe, v raziskavo vključeni višji strokovni šoli izobra- žujeta mentorje iz podjetij, odprto pa ostaja vprašanje, kako resno pri- stopi gospodarstvo k izvajanju tega instrumenta. Odgovori študentov so pokazali, da so najpomembnejši vir informacij kot osnova za odločanje o nadalj- nji poklicni poti zaposleni v dolo- čenem poklicu. Kar 64 % zaposle- nih v gostinstvu oziroma turiz- mu se je za ta poklic odločilo: "Ker sem si v tem poklicu želel/a dela- ti", pa vendar je skoraj polovica za- poslenih v turizmu z delom, ki ga opravljajo nezadovoljnih (3,23 % 6 __ 1 zelo nezadovoljnih; 6,45 % nezado- voljnih; 36,56 % niti zadovoljnih, niti nezadovoljnih) . Kar 37 % zaposlenih v turizmu nenehno in pogosto razmišlja o zamenjavi službe, nadaljnjih 32 % o tem razmišlja včasih. Med zaposlenimi v turizmu so najmanj zadovoljni zaposleni v strežbi in kuhinji. Glavni razlog za razmišljanje o zamenja- yi ~lužbe pa je prenizka plača, sledi stres na delovnem mestu, nizek ugled poklica, neugoden delovni čas in negativen od- nos nadrejenih do zaposlenih. _ Skoraj polovica zaposlenih v turiz- mu z delom, ki ga opravljajo, ni zado- voljna, čeprav so se za poklic v gostin- stvu oziroma turizmu odločili pred- vsem, ker so si v tem poklicu želeli de- lati. Očitno so bila pričakovanja daleč od resnice. Raziskava je pokazala, da je veliko po- manjkanje določenih profilov poveza- no tudi z dejstvom, da na strani delo- dajalcev ni dovolj posluha za zaposlene. Tako ima le 29 % anketiranih delodajal- cev izdelan načrt za razvoj kadrov (kari- era - napredovanje). Predvsem se kaže pomanjkanje sistematičnega načrtova­ nja razvoja človeških virov, saj se delo- dajalci predvsem osredotočajo na kritič­ ne točke kariere zaposlenih ali delovanja podjetja (presežki). Delodajalci privabljajo mlade predvsem s štipendijami, s sodelovanjem s šola- mi, kjer se dijakorq gziroma študentom predstavijo, le dve petini jih sodeluje v sistemu mentorstev. Odličen kader sku- šajo delodajalci zadržati predvsem s sti- mulativnim plačilom, z ustvarjanjem prijetnih pogojev dela, s krepitvijo pri- padnosti podjetju in z izdelavo karier- nega načrta. Z izobrazbeno strukturo zaposlenih je zadovoljnih 59 % delodajalcev. Drugi razlog za nezadovoljstvo z izobrazbe- no strukturo zaposlenih vidijo pred- vsem v splošnem pomanjkanju neka- terih poklicev in pomanjkanju kadra s specialističnim znanjem. Medtem, ko delodajalci menijo, da njihova or- ganizacija spodbuja pretok znanja med zaposlenimi, kar tretjina zapo- slenih navaja kot razlog za razmi- šljanje o menjavi službe tud~ pre- majhne možnosti izobraževanja. Vloga države _ Turizem nas bogat1 - je per- spektivna gospodarska panoga, ki lahko v vasi, ki je na robu propa- da, prinese razcvet in ponudi mladim možnost, da se iz mest vrnejo domov. Bogati pa tudi drugače - poleg profitov lahko prinaša zaposlenim v turizmu za- dovoljstvo, ponos, ljubezen do dela, do- ber življenjski standard. Da pa bo tudi v realnosti turizem bogatil tako delo- dajalce kot zaposlene, pa bomo mora- li, predvsem v luči predstavljenih rezul- tatov, še precej zbližati bregove, na ka- terih s_tojimo. delo želeli opravljati. Zadovoljstvo se je spremenilo v nezadovoljstvo zaradi sla- bih plač, delovnih pogojev, nizkega ugle- da poklica, čeprav delodajalci menijo, da delavce plačujejo stimulativno, jih izo- bražujejo itd. Kako izstopiti iz začara­ nega kroga? Temeljno izhodišče politike razvoja člo­ veških virov, opredeljene v RNUST-u je, da je razvoj človeških virov odgovor- nost vseh javnih in zasebnih partner- jev ter civilne družbe s področja turiz- ·- --Delo v tu·· nzmup·· v nnasa šte ·1 v1 ne prednosti. Za učinkovit razvoj področja človeških virov v turizmu je potrebno sodelova- nje vseh, na vseh nivojih. Dejstva soja- sna. Kadrov v kontaktnih gostinskih po- klicih ni dovolj, glede na trenutne trende vpisov v srednje šole, situacija ni optimi- stična. Večina srednješolcev bo študirala dalje (velika večina ne turizma) ali delala v drugem poklicu. Skoraj polovica tistih, ki opravljajo poklice v gostinstvu in tu- rizmu, s svojimi službami ni zadovoljna. Če bi lah~o, bi službo zamenjali, nekate- ri so verjetno tudi jo. Nezadovoljstvo za- poslenih vpliva tudi na mlade, ki se odlo- čajo za ta poklic. Ker poklicu pada ugled, se za njih v veliki meri odločajo učen­ ci, ki nimajo veliko drugih možnosti. Delodajalci pravijo, da kadri, ki pridejo iz šol, nimajo dovolj znanja, predvsem praktičnega, čeprav se po drugi strani ne poslužujejo vseh možnosti vključe­ vanja v šolski proces (slabo izkoriščena možnost vplivanja na oblikovanje 20 % vsebine kurikuluma, slabo izkoriščena možnost mentorstva, dijaki/študenti na praksi ne opravljajo del, za katere se iz- obražujejo), kljub temu menijo, da izo- braževalne programe zelo dobro pozna- jo. Kar 64 % zaposlenih se je za poklic v gostinstvu in turizmu odločilo, ker so to ma. Med njimi se mora vzpostaviti par- tnerstvo na področju načrtovanja, obli- kovanja in izvajanja izobraževanja ter usposabljanja kadrov. _ Vloga države je predvsem v tem, da skrbi za ustrezne izobraževalne progra- me, ki bodo usklajeni s potrebami tu- rističnega gospodarstva, skrbi za dvig ugleda gostinskih in turističnih pokli- cev in spodbuja razvoj človeških virov in delovnih pogojev zaposlenih. Več institucij javnega sektorja si prizade- va prispevati k doseganju teh ciljev. Poleg Ministrstva za gospodarstvo aktivnosti na tem področju izvajajo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za šol- stvo in šport, Center za poklicno izo- braževanje, Turistično-gostinska zbor- nica na Gospodarski zbornici Slovenije, Turistična zveza Slovenije in posamezne srednje, višje in visoke šole za gostinstvo in turizem. Osrednji izziv, s katerim se soočamo, je kako pritegniti mlade k od- ločitvi za gostinski poklic in kako ohra- niti kakovostne kadre v gostinstvu. Izobraževanje, štipendiranje Izobraževalni programi srednjih šol, ki so v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport, so bili pred kratkim prenovlje- ni. Na Direktoratu za turizem smo vložili dve pobudi za ustanovitev novih poklic- nih standardov na področju destinacij- skega menedžmenta in trajnostnega ra- zvoja turizma, saj smo ocenili, da so to- vrstna znanja potrebna. Kot protiargu- ment konstantnim zahtevam po preno- vi izobraževanih programov Ministrstvo za šolstvo in šport in izobraževalne in- stitucije navajajo dejstvo, da turistično gospodarstvo že sedaj ne izkorišča po- turizma, organizator poslovanja_ v go- stinstvu in turizmu. V zadnjih treh šol- skih letih je bilo na področju gostinstva in turizma podeljenih tudi 452 državnih in 3 Zoisove štipendije. Na Ministrstvu za gospodarstvo spod- bujamo sodelovanje med turističnim gospodarstvom in izobraževalnimi in- stitucijami, v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo bomo nad- gradili Banko turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si), ki bo vključe- ., V izobraževalnem procesu je velikega pomena tudi vključenost gospodarstva v sooblikovanje učnih programov. nujene možnosti vključevanja v šolski proces (že prej omenjeni kurikulum), s čimer bi prispevali k pridobitvi bolj ka- kovostnega kadra, ki ga potrebujejo. Eden izmed ukrepov za večje zaposlova- nje v turizmu, ki jih izvaja Ministrstvo za delo, družino in socialne i'adeve, je tudi področje štipendiranja, ki prav tako vpliva na pospeševanje zaposlovanja v turizmu in pomeni nekoliko bolj dolgo- ročen, a vsekakor pomemben sistemski ukrep na področju povezovanja trga dela in zaposlovanja. Neposredno financira- nih kadrovskih štipendij v zadnjih treh šolskih letih je bilo 4 7 (podeljene do za- ključka izobraževanja na izbrani sto- pnji). Medtem, ko je bilo v šolskem letu 2007 / 2008 podeljenih le 6 neposrednih kadrovskih štipendij, jih je bilo v letih 2008/ 2009 in 2009/ 2010 podeljenih 22 oziroma 19. V šolskih letih 2008/2009 in 2009/ 2010 je bilo skupaj podeljenih tudi 36 posrednih kadrovskih štipendij, ki so financirane iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Štipendije so bile po- deljene predvsem za naslednje izobraz!. bene nazive: gastronom-hotelir, gastro- nomski tehnik, gastronomsko turistič­ ni tehnik, dipl. organizator turizma, in- ženir gostinstva, inženir gostinstva in vala tudi usposabljanje za razvoj inova- cij v turizmu, možno bo oblikovati sti- čišče ponudbe in povpraševanja poka- drih v turizmu, aktivno pa preučujemo tudi možnosti vzpostavitve mreže šol- skih hotelov. Dvig ugleda gostinskih in turističnih poklicev K dvigu ugleda teh poklicev prispevamo predvsem s promocijo poklicev, ki jo iz- va jajo številne institucije. Številne aktiv- nosti različnih institut ij so namenjene dvigu ugleda teh poklicev med osnov- nošolci, pri čemer so ciljne skupine pro- mocijske aktivnosti vsi tisti, ki sodeluje- jo pri odločanju za izbiro poklica: učenci, starši, svetovalni delavci na šolah in uči­ telji izbirnih predmetov Turistična vzgo- ja, Gostinstvo ter Zdrava prehrana. Na Ministrstvu za gospodarstvo smo izve- dli odmeven projekt promocije gostin- skih poklicev med mladimi "Mi znamo", vsako leto organiziramo Borzo dela v go- stinstvu in turizmu, kje'r soočimo in po- 'vežemo ponudnike delovnih mest v go- stinstvu in turizmu z iskalci zaposlitve iz vse Slovenije. Lotos bo Borza dela pote- kala 13. oktobra v Kranjski Gori, v okvi- ru Gostinsko-turističnega zbora. človeški vir.._· _ 7 Razvoj človeških virov Razvoj človeških virov in delovnih po- gojev zaposlenih poskušamo spodbujati predvsem z organizacijo posvetov, okro- glih miz in izobraževalnih delavnic, na ka- terih sodelujejo deležniki na področju člo­ veških virov v turizmu. Pripravljamo tudi teoretično podlago za izboljšanje stanja na tem področju, kot je npr. Celovit pro- gram spodbujanja razvoja človeških virov v turizmu 2007- 2011 in Sodoben model upravljanja s človeškimi viri za področje turizma, na podlagi katerega smo izve- dli tudi izobraževanje tako za predstav- nike izobraževalnih institucij kot gospo- darstva. Na vsakoletnem posvetu za tu- ristično gospodarstvo, ki ga organiziramo na Direktoratu za turizem, predstavnike turističnega gospodarstva informiramo o aktualnostih. Letošnji posvet, ki je bil predviden junija, na temo "Dvig ugleda gostinsko-turističnih poklicev", na kate- rem bi mnenja soočili različni deležniki na področju razvoja človeških virov v tu- rizmu in je bil namenjen iskanju rešitev problematike, je bil zaradi premajhnega števila prijav žal odpovedan. Ko se vloga države konča ... Na področju razvoja človeških virov iz- gleda, kot da bi se vrteli v začaranem krogu, sestavljenem iz izobraževal- nih institucij, delodajalcev, zaposlenih. Možnosti za izboljšanje situacije, v ka- teri se nahajamo, obstajajo. Delodajalci npr. lahko izkoristijo možnosti, ki jim jih že ponuja izobraževalni proces, a jih ne izkoriščajo v celoti. Ob izkoriščanju le-teh se bo pokazalo, ali so programi usposabljanja in izobraževanja potreb- ni ponovne prenove, če da, bo ta izvr- šena v sodelovanju z gospodarstvom. Država naredi veliko na področju pro- mocije poklicev, vendar vsa sredstva, ki jih namenjamo 'rekrutiranju' mla- dih, vse od vrtca dalje, ne bodo nale- tela na želeni odziv, v kolikor se zado- voljstvo zaposlenih v teh poklicih ne bo izboljšalo. Tudi v Sloveniji imamo v gostinskih in turističnih poklicih 'zvezde', ki v svojem delu uživaj o, drugi pa to delo visoko cenijo. Ti posamezniki so lah- ko svetel zgled tako mladim, ki se odločajo za svojo poklicno pot, kot tudi predstavnikom zaposlenih, saj jim pokažejo, kaj je dober kader in na kakšen način je možno takšen kader pritegniti._ S ___ mag. Emil Juvan; emiLjuvan@gmaiI.com } Projekt ECVETTCNET Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor soustvarja merila za evropsko primerljiva znanja na področju gostinstva in turizma. Gostinska in turistična dejavnost pred- stavljata eno najpomembnejših gospo- darskih področij Evrope. Po zadnjih podatkih deluje v evropskem turistič­ nem sektorju 1,8 milijona podjetij in več kot 7 milijonov zaposlenih. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da v Sloveniji gostinska dejavnost zaposlu- je okoli 35.0001 ljudi2 in čeprav podat- ki o številu zaposlenih v dejavnosti ni- hajo med 45.000 in 116.0003, se lahko strinjamo, da ne gre za zanemarljiv de- lež aktivnega prebivalstva. Piko na igle- de pomembnosti tega področja pa da- jejo tudi aktualne razmere na področju človeških virov v turizmu, ki jim v teko- čem strateškem obdobju (2007-2011) Slovenija namenja še posebno pozor- nost. (Slika 1) Razmere na področju trga dela v Evropski uniji so torej izjemno speci- fične in zahtevajo intenzivno povezova- nje podjetij in izobraževalnega sektor- ja ne samo znotraj posamezne članice, temveč tudi med članicami EU. Pod; tki kažejo, da je produktivnost zaposle- nih v turističnem sektorju EU precej nižja kot v ZDA in na Japonskem, za 50 % nižja pa je produktivnost turi- stičnega sektorja v primerjavi s sto- ritvenim sektorjem EU. Zaradi svo- je specifičnosti so človeški viri v veli- ki meri odvisni od delovne mobilno- sti kadrov in fleksibilnosti sistemov zaposlovanja. O projektu Projekt ECVE TC NET se ukvarja z reševanjem tovrstne prob~erriatike z vpeljavo enotnega sistema obliko- vanja učnih programov na področju gostinstva in turizma v srednjih in 1 višjih strokovnih šolah . Pomemben prispevek in dodano vrednost predsta- vlja dejstvo, da program postavlja okvir- je za primerljive programe izobraževanja za potrebe gostinske in turistične dejav- nosti, na različnih nivojih (EQF 2-EQF 5) in vpeljuje enotni sistem kreditnega vrednotenja formalnega in neformalne- ga izobraževanja. Gre za model, poka- terem bodo šole in druge zainteresirane organizacije lahko oblikovale programe izobraževanja in usposabljanja ali pri- znavale izkušnje in s tem znanja na po- dročju turizma in gostinstva. Podjetja na področju gostinske in turistične de- javnosti pa bodo imela možnost prever- janja kompetenc in s tem znanj poten- cialne d~lovne' sile znotraj evropskega prostora. Z naraščanjem mednarodne Slika 1: Turistično gospodarstvo EU 1, 8 milijona podjetij delovne migracije, ki je še posebej inten- zivna ravno na področju turizma in go- ;-stinstva, se pojavlja potreba po poeno- tenju znanja in kreditnega ovrednotenja slednjega (tudi delovnih izkušenj) na po- dročju gostinske in turistične dejavno- sti, kar omogoča posameznemu podjetju realno oceno znanja in kompetenc po- sameznega kandidata za delo, ki je svo- je izobraževanje opravil v tuji državi. Na drugi strani pa posameznim izobraže- valnim institucijam pomaga pri obliko- vanju programov usposabljanja in uče­ nja za potrebe stroke, ki bodo vključevali evropsko primerljiva znanja in učne cilje ter tako na trg delovne sile v EU pošiljali kadre s primerljivim znanjem. Predlagan osnovni program izobraže- vanja za devet izbranih poklicev iz po- dročja gostinstva, turizma in hotelirstva daje informacije o kompetencah, zna- njih in veščinah, ki naj bi jih posameznik osvojil ob zaključku določenega nivoja izobraževanja. Prav tako bodo natančno opredeljeni tudi postopki preverjanja in priznavanja kompetenc in znanj. VSGT Maribor je v drugi polovici leta • 15% hoteli (Ho), 80% gostinstvo (ReCa), 5% potovalni sektor 9, 7 milijona zaposlenih • 5,2 delovne sile EU • 72% delovne sile v sektorju gostinstvo (ReCa) C-p-ovp_r_e_čn_o_z_ap_o_s_l_en_i_h_5_,_5_lj_u_d_i ________ ).... ----------. Vir: povzeto po Stucly on the Competitiveness of the EU tourism inclustry, ECE!, 2009 Tabelal: izbrani poklici POK½IC NIVOA NIVOB 1 Kuhar ( Cook) Bl/ B2 2 Pomočnik kuharja (Kitchen Assitant) Al/A2 3 Natakar (Waiter) Bl/ B2 4 Pomočnik natakarja (Waiter Assitant) Al/A2 5 Barman (Bartender) Al/A2 Bl/ B2 6 Receptor (Receptionist) Bl/ B2 7 Sobarica (Roomaid) Al/A2 8 Turistični prodajnik/Tržnik (Sales and Marketing Assistant) Bl/ B2 9 Skrbnik gostov (Guest Relations Assistant) Bl/ B2 20j)9 izvajala analizo vseevropske študi- je poklicnih kompetenc za devet različ­ nih poklicev na področju turizma in go- stinstva, ki smo jih glede na zahtevnost znanj in sposobnost osvojitve razdelili v dva nivoja. Nivo A predstavlja osnovna znanja za posamezne opisane poklice in se izvaja na nivoju srednje šole, medtem ko se nivo B izvaja na ravni višjih in viso- kih šol. Posamezen nivo temelji na ob- segu znanj, ovrednotenih s 60 kreditni- mi točkami, ki jih posameznik pridobi v enoletnem obdobju rednega izobraže- vanja, oziroma z okoli 1 .800 urami dela na predmetnih vsebinah. S tovrstnim pristopom se dosledno upoštevajo tudi smernice evropske komisije na področju izobraževanja, v okviru že omenjenega programa EQF. (Tabela 1) Študija je pokazala številna razhajanja pri izobraževanju za posamezne pokli- ce v partnerskih državah in potrdila po- trebo po oblikovanju enotnega pristo- pa k izobraževanju na področju gostin- stva in turizma. Slednje bo omogočilo razvoj kakovostne delovne sile in vpli- valo na kakovostno delovno mobilnost. Na podlagi analize ugotovljenih podob- nosti in razlik v kompetencah in ob upo- števanju mnenj stroke ter gospodarstva smo oblikovali ECVET model, ki vsebuje učne enote, k; mpetence in učne rezul- tate, ovrednotene z enotnim točkovnim sistemom. (Slika 2) Model ECVET bo predstavljen v priroč­ niku za implementacijo, s čimer si bodo vse zainteresirane organizacije lažje in učinkoviteje razlagale znanja ter nivoje znanj in pridobljenih dokazil, ki izhaja- jo iz različnih izobraževalnih sistemov znotraj Evrope. Izobraževalne instituci- je pa bodo priročnik uporabljale pri ra- zvoju specifičnih kompetenc, veščin in znanj v okviru formalnih in neformal- nih izobraževalnih programov in progra- mov usposabljanj . Tako bo olajšana pot mednarodne poklicne in delovne mobil- nosti, ki je na področju turizma še pose- bej perspektivna. Model obenem posa- mezniku poenostavlja pridobivanje ura- dnih dokazil o izobrazbi v tuji državi, ne glede na obliko izobraževanja (npr. z de- lom ali formalnim sistemom izobraže- vanja) ali državo, v kateri je izobraževa- nje potekalo. Nedavna študija o konku- renčnosti evropskega turizma, ki jo je opravila družba Ecorys4, nakazuje, da so človeški viri eden od temeljnih elemen- tov za oblikovanje modela konkurenč­ n~sti evropskega turizma. Pričakujemo torej lahko, da bosta n1vo in primerlji- vost znanja ključna faktorja na poklicni Slika 2: ECVET kompetenčna področja/enote UREJENOST IN HIGIENA KOMUNICIRANJE ZDRAVJE IN OKOLJE • Delovno okolje • Gostje/ stranke • Varovanje zdravja • Lastna urejenost • Skupina (tim) in vodstvo • Varovanje okolja ORGANIZACIJA DELA OPERATIVNA DELA POSLOVODENJE • Delovni prostor • Priprava in izvedba del • Trženje • Materiali • Tehnike in kakovost del • Ekonomika človeški vir_· __ 9 poti, še posebej v mednarodnem prosto- ru. Zato temelji za oblikovanje modela in mreže ECVET upoštevajo potrebe po oblikovanju skupnega modela za prizna- vanje in t ransparentnost ter primerlji- vost poklicnih kompetenc na področju gostinstva in turizma znotraj Evrope. Zadnje delovno srečanje projektne sku- pine je potekalo v Mariboru, kjer smo partnerji na tridnevnem srečanju potr- dili končno obliko priročnika in obliko- vali korake testne faze projekta. Srečanja se je udeležilo 21 partnerjev iz devetih držav, kar smo organizatorji izkoristili tudi za promocijo slovenske kulinarike, gostoljubja in naravnih lepot._ Pro~ekt ECVET TC NET je leta 2008 prijavila avstrij- ska šola za gostinstvo in turi- zem (Steirischer Hotelfach- schulverein Tourismusschulen) iz Bad Gleichenberga, s katero VSGT Maribor sodeluje pri kar nekaj projektih. Projekt ima fi- nančno podporo Evropske komi- sije v okviru programa Leonardo da Vinci. Poleg prijavitelja v pro- jektu sodeluje še 15 partnerskih institucij, med katerimi je 7 šol, S inštitutov in 3 hotelska podje- tja. Mednarodno razsežnost in s tem bogato izkustveno podlago za oblikovanje modela primer- ljivega izobraževanja potrjuje tudi mešana nacionalnost par- tnerjev, ki prihajajo iz Turčije, Nemčije, Anglije, Španije, Švice, Finske, Romunije, Avstrije, Češke in Slovenije. _ Viri: 1 SURS STAT.SI - december 2009, Dejavno- sti ISS in I56 2 http:/ /ec.europa.eu/ enterprise/ newsroom/ cf / documen t .cfm ?action=display&doc_ id=5257&userservice_id=l &request.id=0 3 Hribar, M (2009). 12. turistični forum Radenci. Dostopno 23.01.2010 na naslovu: http:/ /www.slovenia.info/ si/ Program-dogod- ka .htm ?ps_program_forum=O&lng= 1 Razvojne usmeritve slovenskega turizma, dopustovanj e domačega gosta in turizem kot kakovost življenja. Državni svet, 21. september 2009 - www.turisticna-zveza. si/ datoteke/ IG ZS-Dekleva, .doc 4 Vodilno evropsko raziskovalno in sveto- valno podjetj e s sedežem na Nizozemskem (http:/ /www.ecorys.com) 1 o __ Kristina Jurjevec; kristina@conventa.info 1 Nova znanja, nova poznanstva z Akadei;nijo Convento Izobraževalni seminarji Akademije Conventa so izobraževalna ponudba na področju industrije srečanj oziroma kongresnega turizma v Sloveniji. Seminarji so strukturirani z namenom, da bi udeleženci z osvojenim znanjem pripomogli k čim večjemu napredku svojih podjetij ali destinacij. Temeljijo na dolgoletnih izkušnjah in znanjih strokovnjakov, ki so jih pripravljeni deliti z oblikovalci kongresne industrije v prihodnosti. V maju je bil uspešno izveden Osnovni modul Akademije Conventa pod vodstvom izkušenega strokovnjaka Sreča Peterliča. "Nova znanja, nova poznanstva, nove ideje," so najpogostejši odzivi udeležen- cev seminarjev Akademije Conventa. Dokaz, da si zaposleni na področju H1- dustrije srečanj oziroma kongresnega turizma želimo čim več takih srečanj in izkušenj . Znanje ni več privilegij, temveč nujnost, če želimo zagotoviti uspeh in rast podjetja. Še posebej to drži za naglo razvijajoče se dejavno- sti, kot je kongresni turizem. V maju smo uspešno izvedli Osnovni modul Akademije Conventa pod vod- stvom izkušenega strokovnjaka Sreča Peterliča. Namenjen je bil spoznava- nju kongresnega turizma kot celote. Udeleženci so pridobili operativno znanje za vodenje kongresp ih .pro- jektov oziroma izvajanje posame- znih aktivnosti znotraj kongresnih projektov. Spoznali so sistematičen način projektnega dela, ugotavlja- li, kako finančno voditi kongresne projekte in se učili metod in tehnik kon- gresne logistike. "Predavatelji so iz pra- kse in ne teoretizirajo. Predavajo pred- vsem s pomočjo praktičnih primerov in jih lahko z Z'!_nimanjem poslušaš cel dan. Dejansko pridobiš znanja in na- svete, ki jih lahko takoj uporabiš v pra- ksi", je svoje vtise strnila Špela Pipan iz Sava Hotelov Bled. Na razporedu Akademije Conventa je še Marketinški modul pod vodstvom Gorazda Čada, direktorja kongresne in marketinške agencije Go.mice in Komunikacijski modul pod vodstvom Roka Klančnika, predstavnika Slovenske turistične organizacije v Bruslju. Sledila mu bosta še Destinacijski modul pod vodstvom Mihe Kovačiča, direktor- ja Zavoda-Kongresnoturistični urad in Vodstveni modul pod vodstvom Paula Kennedyja iz Kennedy Consulting. Kovačič bo predstavil mehanizme za razvoj destinacij, Kennedy pa načine za f .11· ---11 Izobraževalni seminarji Akademije Conventa so izobraževalna ponudba na področju industrije srečanj oziroma kongresnega turizma v Sloveniji. strateški poslovni razvoj in marketing na globalni ravni kongresnega turizma. "Za napredek so potrebne inovacije, za te pa znanje", pravi Goraz Čad, di- rektor podjetja Go.mice in predava- telj Akademije Convente. Seminarji Akademije Conventa imajo tako po- membno vlogo pri pozicioniranju kongresne dejavnosti kot vedno bolj pomembnega segmenta turizma. Akademija Conventa tako spodbuja podjetja, da si z investiranjem v znanje zaposlenih zagotovijo stalen razvoj in napredek._ _ Več informacij o modulih in predavateljih najdete na www.academyconventa.com. Sv.e.ž veter OB REKI KOLPI ] Svet ob najjužnejši slovenski reki je zaradi svoje specifične geografske pozicije sko- zi stoletja izoblikoval svojo kulturno identiteto, ki so ji svoj pečat vtisnile različne etnične skupine, živeče na tem področju. Zgodovinski dogodki so v preteklosti tej razgibani zeleni pokrajini podeljevali različne vloge, od odmaknjene obrobne po- krajine do prizorišča pomembnih zgodovinskih prelomov. V zadnjih letih postaja topla in čista reka Kolpa vse bolj priljubljena med doma- čimi in tujimi obiskovalci. Izredna koncentracija naravnih vrednot, ki jih poleg v dveh krajinskih parkih, ustanovljenih na tem območju, najdemo tudi v vseh dru- gih predelih ob reki, rastlinstvo in živalstvo, med katerimi so skoraj vse vrste veli- ke divjadi, ki so v večini predelov evropskega kontinenta na žalost že izumrle, ter nenavadna kulturna mešanica petih etničnih skupin zagotavljajo odlično osnovo za nadaljnji razvoj trajnostnega turizma. Letos prejeti naslov "Evropska destinaci- ja odličnosti 2010" potrjuje potenciale te vzhajajoče destinacije, ki je začela strate- ško oblikovati svojo ponudbo s ciljem, da čim bolje zadosti potrebam in željam go- stov, ki jih nagovarja. Program "Evropska destinacija odličnosti", ki ga vodi Evropska komisija, lahko ra- zumemo kot odgovor na negativne vplive množičnega turizma, čigar hiter razvoj po drugi svetovni vojni je konec osemdesetih v turističnih središčih ob sredozemski obali že povzročal infrastrukturne težave. Prav te so poleg naraščajočih okoljskih in družbenih problemih predstavljale poglavitni vzrok za padanje dodane vrednosti. Rešitev predstavlja preusmeritev toka turistov na nove destinacije, ki bi z novim ti- pom turizma razbremenue 'središča množičnega turizma, hkrati pa državam zago- tavlja ohranjanje dodane vrednosti in rast prihodkov od turizma. V tej luči vidimo v destinaciji reke Kolpe razvijajočo se alternativo paradnim ko- njem slovenskega turizma, ki dopolnjuje ponudbo in ponuja nova doživetja tudi ti- stim gostom, ki so Slovenijo že obiskali. Opaziti je, da naslov evropske destinacije odličnosti ni le sprožil povečanega zanimanja za destinacijo s strani agencij in to- uroperaterjev, temveč je pozitivno vzdušje spodbudilo k ra;mišlfanju o vlaganju v turizem tudi domače potencialne investitorje. Prav pravilno usmerjene investicije v nočitvene kapacitete pa so ključne za dokončen razmah turizma na tem podro- čju, zato smo tudi v razvojnem centru pristopili k projektu, ki naj bi odgovoril na vprašanje, na kakšen način doseči zadostne prenočitvene zmogljivosti ob upošte- vanju trajnostnih načel, omogočanju izpolnitve pričakovanj vlagateljev ter omogo- čanju izvedbe v doglednem času. Svež veter ob reki Kolpi obeta, da bo ta po gostoljubnosti sloveča dežela, ki ponu- ja široke možnosti za aktivno preživljanje prostega časa ter omogoča povezovanje športnih aktivnosti s spoznavanjem naravnih vrednot in bogate kulturne dedišči­ ne, postala sinonim za vodilne vrednote slovenskega turizma. Domačnost, varo- vanje narave in kulturne dediščine in aktivno življenje so že stoletja vgrajene v za- vest in način življenja ljudi ob Kolpi. Daleč naokoli pa bi težko našli bolj skrivno- stno pokrajino, kot je z miti in zgodbami prepleten svet, ob gozdove in steljnike skriti reki Kolpi._ gostujoči komentar __ 11 Peter Črnič; peter.crnic@ric-belakrajina.si direktor RIC Bela krajina 12 __ mag. Irena Milinkovič; irena.milinkovic@gov.si } Turizem v Evropi in vloga Svetovne • • v • • • tur1st1c,ne organ1zac1Je Stanje v evropskem turizmu Evropski turizem je v kriznem letu za- beležil 6 % upad na področju medna- rodnih prihodov turistov, pri čemer se je v zadnjem četrtletju preteklega leta že kazalo izboljšanje. V nekaterih destinacijah je zabeležen celo 15-od- stoten upad turističnih prihodov in nočitev. Makroekonomski in turistični in- dika torj (_ so v rahlem porastu. Ocenjuje se, da bo Evropa vendarle potrebovala več časa za. povrnitev v stanje, kot je bilo v letu 2008. Kljub spodbudnim znakom v nekaterih drža- vah in relativnem optimizmu - tudi v Sloveniji, pa povečanemu prihodu turi- stov ne sledijo tudi turistični prilivi. Turistični barometer Svetovne turistič­ ne organizacije predstavlja zadnje in- formacije o rasti turističnega prometa. Mednarodni. prihodi so v prvih štirih mesecih 2010 porasli za 7 %, pri čemer je ta rast najnižja v Evropi, le 0,3 odsto- tna. April je bil šibkejši predvsem v se- vernem delu Evrope, ki je sicer subregi- ja, za katero ocenjujejo, da še ne okreva. Zaprtje evropskega letalskega prostora pa je še dodatno negativno vplivalo na mednarodne prihode. Izbruh islandske- ga vulkana Eyjafjallajokull v aprilu je na- mreč povzročil zaprtje številnih evrop- skih letališč in s tem težave na področju prometa in turističnih potovanj. S tem se je ponovno pokazala ranljivost turi- stičnega sektorja ob tovrstnih naravnih nesrečah in tistih, ki jim botruje člove­ ški faktor (izbruh influence A/HlNl, SARS ... ). Navkljub navedenim dejstvom pa turi- zem ostaja eden najpomembnejših sek- torjev nacionalnih gospodarstev, saj ustvarja prilive iz naslova izvoza stori- tev in zagotavlja zelo potrebna delov- na mesta! Zasedanje Komisije za Evropo Svetovna turistična organizacija (United Nations World Tourism Organization - UNWTO) kot vodilna mednarodna or- ganizacija na področju turizma, spremlja dogajanje in nudi članicam podporo in usmeritve za rešitve konkretnih težav ter za nadaljnji trajnostni razvoj nacio- n}llnega turizma. Na letošnjem zasedanju Komisije za ,Evropo (UNWTO Commission for Europe - CEU) v Bolgariji 28. od 29. aprila, ki predstavlja vsakoletno srečanje držav članic iz regije Evropa in kjer raz- pravljajo in odločajo o aktualnih vpraša- njih razvoja turizma, je bila na dnevnem redu ocena stanja v evropskem turiz- mu in pregled svetovnih trendov, pred- vsem iz vidika krize in prihodnjih prilo- žnosti. Posebna pozornost je bila posve- čena komunikaciji s članicami na temo vodenja turistične politike v času krize. Zasedanje je prvič potekalo pod vod- stvom Slovenije kot predsedujoče CEU, vodil ga je mag. Marjan Hribar, gene- ralni direktor Direktorata za turizem. Predstavniki držav članic regije Evropa so ugotavljali obseg vpliva gospodarske krize na turistični sektor in kako sta se ob tem pozicionirala javni in zasebni sektor ter kako sta medsebojno sodelo- vala. Ugotavljali so, katere· pomanjklji- vosti ali slabosti so se v tej situaciji izka- zale in katere postopke je treba sprejeti, da se v prihodnje omejijo tovrstni vpli- vi kriznih situacij na turizem. Zaključki seminarja Globalno dogajanje vsekakor kaže na morebitne spremembe poslovnih pa- radigem, pri čemer bodo potrebna hi- tra prilagajanja temeljitim spremem- bam potrošnikovih preferenc. Postalo je namreč jasno, da ob zaključku krize ne bo možno nadaljevati z enakimi mo- deli poslovanja kot doslej. Nekatere iz- med sprememb, ki se kažejo, so resda nastale že v času pred krizo, ta pa jih le še pospešila in jih bolj izpostavila. Novi, inovativni pristopi v vodenju turi- stične politike prihajajo skozi široko o~- prta vrata, ki jih je odprla kriza, in doka- zujejo zastarelost preteklih, starih nači­ nov delovanja. Novi pristopi ustvarjajo nove politike in modele vodenja. Izraziteje se kaže pomen znanja v turiz- mu, ki postaja vedno bolj kompleksen. Poslovni modeli in modeli upravljanja v turizmu so čedalje bolj sofisticirani, zato je zelo pomembno, da deležniki v turiz- mu iz javnega, zasebnega in civilnega sek- torja oblikujejo ustrezno skupno ogrodje in mreže znanj za nadaljnje vodenje in ra- zvoj turističnega sektorja. V Sloveniji be- ležimo na tem področju pomemben pri- spevek Ministrstva za gospodarstvo k · spodbujanju oblikovanja turističnih de- stinacij in kr~pitvi povezovanja ter sode- lovanja pri skupnem načrtovanju, obliko- vanju in trženju slovenskega turizma. Z objavljenim Javnim razpisom za sofinan- ciranje aktivnosti regionalnih destinacij- skih organizacij (RDO) namreč pospešu- je oblikovanje RDO in finančno podpira izvajanje nekaterih temeljnih funkcij or- ganizacije (razvojne, operativne promo- cijske in distribucijske). Modeli upravljanja turističnega sektor- ja v Evropi temeljijo na institucionalnih in zakonodajnih okvirjih in, seveda, spe- cifičnih konkurenčnih in komparativnih prednostih posamezne države oziroma destinacije. Nekateri ključni faktorji uspe- ha, ki jih ugotavljajo članice UNWTO iz regije Evropa, so predvsem: _specifične politike namenjene hitro ra- stočim in dobro razvitim destinacijam, _ od partnerstva javno-zasebnih lokal- nih skupnosti do upravljavske organiza- cije (Tourism Governance Organizations (TGOs), _učinkovito sprejemanje odločitev in investiranje, _ inovativnost, ~ usmerjenost v trajnostni in kakovo- stni razvoj. Evropske članic~ UNWTO izpostavljajo potrebo po oblikovanju učinkovitih jav- no-zasebnih partnerstev in TGO-jev, ki naj ne bi bili namenjeni zgolj izvajanju skupnih aktivnosti. TGO mora postati način za vzpostavitev operativnih stra- teških partnerstev, kjer se razvojne stra- tegije in politike skupno oblikujejo dosti pred njihovo dejansko implementacijo. Številne evropske države se lotevajo ukrepov za doseganje bolj varčne države in zajezitev proračunskih primanjkljajev. Na področju vodenja turističnih politik in protiukrepov na področju turizma pa Komisija za Evropo predlaga specifičen pristop svojim članicam: _osredotočanje na domače in regional- ne (bližnje) trge, mednarodni projekti__ 13 _ privabljanje novih turistov iz držav BRIC-a, _ spodbujanje intenzivnejših promocij- skih kampanj, _ olajšave pri izdajanju vizumov in pre- hodih meja, _ blažitev davčnega sistema, _ vzpostavitev sistema finančne pod- pore, kot, na primer, posojila zasebne- mu sektorju, posebej malim in srednje velikim podjetjem, _ diverzifikacija in oblikovanje inova- tivne turistične ponudbe, _ krepitev vodstvenih kapacitet, zla- sti z močnejšim javno zasebnim partnerstvom. V zadnji izdaji World Tourism Barometra UNWTO napoveduje pozitivne rezulta- te za pteostanek leta, vendar hkrati opo- zarja na številne izzive v sektorju, s ka- terimi se je potrebno spopasti. Pri tem je velik izziv naraščajoča brezposelnost in javni primanjkljaj, ki pesti številne evropske države. Faktorji, ki jih je tre- ba upoštevati zaradi njihovega vpliva na turizem, so postopno opuščanje stimu- lacijskih ukrepov na področju turizma, varčevalni ukrepi in dvig davčnih sto- penj, ki jih načrtujejo nekatere evrop- ske vlade. Generalni sekretar UNWTO Taleb Rifai pri tem opozarja na nega- tivne učinke upada domače porabe in omejitve javnega primanjkljaja, pri če­ mer lahko turizem zagotavlja zelo po- trebna delovna mesta, prihodke iz na- slova davkov in izvoza storitev. UNWTO je v fazi preobrazbe. V prihodnje se bo osredotočila v izvedbo nekaj visoko prioritetnih interesnih področij, ki bodo relevantna za večino članic, intenzivira- la bo komunikacijo s članicami z uporabo novih e-orodij, določitvijo ključnih kon- taktnih oseb v državah članicah in usme- rila se bo v programsko obliko organi- zacijske strukture. Nekatere izmed na- črtovanih sprememb so bile tudi pred- stavljene kot predlogi nadaljnjega delo- vanja UNWTO v programu slovenske kandidature za predsedujočo CEU, ki je bil pripravljen na Direktoratu za tu- rizem v letu 2009._ Vir: i"' UNWTO World Tourism Barometer, Interim update April 2010 2. Technical Seminar on "Tourism go- vernance in times of crisis: conjunctural and structural policies": Conclusions, Sofia, Bulgaria, 28 April 2010 3. UNWTO White Paper: A reform process for a more relevant UNWTO, maj 2010 14 __ Iztok Altbauer; iztok.altbauer@ssnz.si J Investicije in novosti slovenskih naravnih zdravilišč Kratke novice o investicijah, novostih in programih v 15 slovenskih naravnih zdraviliščih. Obisk v slovenskih naravnih zdravili- ščih in termah je v prvih sedmih mese- cih tega leta in s tem tudi poletja neko- liko slabši kot v enakem obdobju lani. Slabši rezultati so predvsem posledica v zmanjšanem številu domačih gostov, ki jih je bilo za 4,1 % manj (kar predsta- vlja 9.055 gostov), manj je bilo tudi do- mačih prenočitev- za 5,2 %. Od začet­ ka leta pa opažamo konstantni trend povečanega zanimanja tujih gostov, kjer smo zabeležili 364.000 prihodov, kar je za 2,4 % več kot lani, ustvarje- nih pa je bilo za 1,4 % več tujih preno- čitev (603 .700). Tuji gostje ustvarijo približno 40 % vseh prenočitev in tako ob porastu ne morejo nadomestiti celotne statistike, ki kaže na 1,5 % manj gostov in 2,7 % manj prenočitev-Ob tem pa je vseeno treba dodati, da gre del zmanjšanja pre- nočitev pripisati tudi obnovi nekaterih hotelov, ko so bili nekateri objekti za- prti tudi do 5 mesecev, kot je primer hotel Svoboda v Strunjanu v sk1opu Term Krka in poletna obnova v hote- lu Sava v Rogaški Slatini. Kljub vsemu so slovenska naravna zdravilišča najbolj celovit in prepo- znaven tematski turističen proizvod, ki v slovenski turistični kolač prispe- vajo 33 % vseh ustvarjenih prenoči­ tev, z najdaljšo povprečno dobo biva- nja. K prepoznavnosti in predvsem izredno visoki kakovosti storitev pa nedvomno sodijo številne izboljša- ve, prenove, dograditve in novogra- dnje, skratka, velikanske investicije v celovito infrastrukturo. ki resnič­ no zagotavljajo najvišje standarde namestitev in programov za zdra- vljenje, rehabilitacijo, preventivo ali številnih programov za razva- janje in dobro počutje. O posameznih novostih, uspešnosti le- tošnje sezone in stanju so v nadaljeva- nju povzete izjave posameznih članov SSNZ: TERMEČATEŽ Letos, prav tako kot lani, si obetamo uspešne poslovne rezultate. Tudi letos v poletnih mesecih - podobno kot v letu 2009 - v nastanitvenih kapacitetah Term Čatež na lokaciji Čateža in Mokric beležimo veliko število domačih in tu- jih gostov iz Italije, Nizozemske, Srbije, Avstrije in drugih bližnjih držav. Glavni motiv ~a dober obisk Term Čatež je zagotovo pestrost ponudbe: vodne atrakcije Termalne riviere v Čatežu, kjer gostje lahko uživajo v bazenskih rado- sti tudi v dežju, atraktivne storitve za sprostitev in zagotavljanje zdravja v na- ših wellness centrih, pestra gastronom- ska ponudba, vrsta športnih možnosti, koncertov, možnost panoramskih po- letov ... , s katerimi popestrimo bivanje tako otrok kot tudi odraslih. K porastu obiska vsekakor botrujejo le- tošnje pridoqitve v Termah Čatež. Od konca aprila dalje lahko naši gostje po- čitnikujejo v idiličnih hiškah sredi ume- tnega jezera, kjer so v Termah Čatež po- stavili GUSARSKI ZALIV, naselje 20 pla- vajočih hišk, ki so s kopnim povezane z lesenim mostom. Hiške so zgrajene iz naravnih materia- lov in dajejo občutek domačnosti, lese- na terasa s čudovitim razgledom na je- ;zero pa ponuja možnost popolne spro- stitve in uživanja na prostem. Od maja je v kampu***** Term Čatež, ki je po ADAC-u ocenjen za najboljši kamp v Sloveniji v letu 2010, gostom na vo- ljo 90 novih kamp prostorov in 2 nova sanitarna objekta. Vsak kampirni pro- stor je velik 90 m 2, opremljen z električ­ nim priključkom, posamezni prostori pa tudi s priključkom za vodo. Sanitarije so opremljene po standardih kategorije pe- tih zvezdic in s pralnimi, pomivalnimi in sušilnimi stroji. Novost v ponudbi so tudi individualne kopalnice, ki jih gostje lahko najamejo za čas bivanja. TERME DOBRNA Zasedenost kapacitet je primerjalno z lani v obdobju od januarja do julija enaka. Prevladujejo domači gostje, od tujih go- stov je največ italijanskih, sledijo hrva- ški, avstrijski, nemški in ruski. Letos je porast tujih gostov, zaznavamo pa manj- še povpraševanje slovenskih gostov. Gostje največ povprašujejo po krat- kih počitnicah, 2 ali 3-dnevni oddih. Trenutno v Termah Dobrna ne izvaja- jo nobene investicije. TERME KRKA L,po in sončno vreme na kopališča Krkinih term, v Laguno Wellness cen- tra Balnea v Dolenjskih Toplicah, ob zu- nanje bazene Term Šmarješke Toplice in na strunjansko plažo privablja veli- ko kopalcev. Med njimi so poleg hotel- skih gostov tudi enodnevni obiskoval- ci, ki se na poletno osvežitev pripeljejo tako iz bližnje okolice kot tudi iz dru- gih krajev Slovenije. Za kopalne goste so organizirane razne poletne animacije. V Termah Šmarješke Toplice kopalcem poleg uživanja v ve- likem športnem bazenu in prenovlje- nem lesenem bazenu ponujamo tudi kopanje v dveh novih zunanjih masa- žnih bazenih. Ob morju kopalce navdu- šuje lepo urejena in čista plaža, na ka- teri že 13. leto zapored visi Modra za- stava, priznanje za urejeno in ekološko neoporečno kopališče. Dober obisk v teh poletnih mesecih be- ležimo tudi v vseh hotelih Krkinih term. Dolenjske Toplice so ime1e·v juniju in juliju hotele Vital, Kristal in Balneo za- sedene v povprečju 70-odstotno. Tudi hoteli Term Šmarješke Toplice so zase- deni nekoliko bolj kot lani, poleg indi- vidualnih gostov pa prihajajo v šmar- ješke hotele tudi razne skupine. Hoteli obmorskega centra Talaso Strunjan so po temeljiti prenovi v prvih mesecih le- tošnjega leta že vse od ponovnega od- prtja v maju polno zasedeni. Število no- čitev je v juniju in juliju preseglo tako primerljive lanske rezultate kot leto- šnji plan. Domači gosti prevladujejo tako v Termah Dolenjske in Šmarješke Toplice kot v Strunjanu. Med tujimi gosti je v Dolenjskih Toplicah največ Italijanov in Nemcev, v Šmarjeških pa Avstrijcev, Italijanov, Nizozemcev in Izraelcev. Strunjan gosti to poletj!= poleg doma- čih gostov predvsem Rus.e, Italijane in Avstrijce. SAVA HOTELS & RESORTS ~~.·~-~.~-~ ... :· .. ~ ~ •. ~'jj.t " 1'!,_\ ' ' ~ '· ·;' ~~ f.J· : ,·. ' ~ Vodna aerobika v zdravilišču Radenci Kot je značili;_o za slovenska termalna središča in zdravilišča tudi destinacije, ki delujejo v dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava v severovzhodni Sloveniji, obiskuje še vedno največ domačih go- stov in gostov iz tradicionalnih trgov so- sednjih držav Avstrije, Italije, Nemčije in Hrvaške. Letos zaznavajo tudi večje pov- praševanje s trgov držav nekdanje skupne države, kjer vidimo predvsem velik po- tencial za v prihodnje. V prvem polletju so v Termah 3000, Zdravilišču Radenci, Termah Banovci, Termah Lendava in Termah Ptuj ustvarili skupno dobrih 246 tisoč hotelskih in apartmajskih nočitev, kar je na enaki ravni kot v istem obdo- bju lani. Pri tem pa je treba poudariti, da se gosti tudi letos za oddih oziroma poči­ tnice odločajo v zadnjem trenutku, v večji meri povprašujejo po krajših programih in cenovno ugodnejših aranžmajih. Po končanem večjem investicijskem ciklu, ko so v preteklih letih veliko vlagali izgra- dnjo nove in obnovo obstoječe turistič­ ne infrastrukture, letos ne načrtujejo ve- čjih naložb, izvedli pa so in bodo nekate- re manjše projekte, s katerimi so in bodo obogatili svojo ponudbo ter izboljšali sto- ritve. Tako bodo v Termah 3000 uredili vrtino za termalno vodo, kulinarično po- nudbo so obogatili v novi a la carte resta- vraciji v hotelu Livada Prestige, v celoti so jo prenovili tudi v bazenskem kompleksu Terme 3000, odprli pa smo tudi novo sla- ščičarno Cafe Praline v hotelu Termal. V Termah Ptuj je letošnje leto v znamenju izdelave projektnih dokumentacij za na- daljnji investicijski cikel, ko načrtujejo do- polnitev atraktivnega tobogana v zuna- njem delu Termalnega Parka, pokritje zu- nanjega dela Termalnega Parka in izgra- dnje novih prostorov zdravstvene služ- be, projekt energetsko učinkovite druž- be pa je že v teku. Večjo pozornost letos posvečajo novim trženjskim prijemom. Na trg so vstopili bolj poenoteni v okvi- ru skupne blagovne znamke Sava Hotels investicije __ 15 & Resorts, v okviru katere deluje celotna Savina dejavnost Turizem. Oblikujejo nova marketinška orodja, s katerimi bolj učinkovito nagovarjajo individualne go- ste. Aktivno se usmerjajo na nove ciljne trge v vzhodni Evropi, balkanskih drža- vah in v Skandinaviji. Pripravljajo pa tudi nekatere nove skupne produkte, ki bolj izpostavljajo njihovo povezanost in obe- nem raznolikost ponudbe. TERME OLIMIA V obdobju januar-junij 2010 so v Termah Olimia ustvarili porast števila nočitev za 2 % ter števila gostov za kar 10 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. V strukturi gostov Term Olimia je slovenski gost zelo pomemben in pred- stavlja 65 % vseh ustvarjenih nočitev, medtem, ko se ostala razlika nočitev ustvari na tujih trgih, kjer prevladuje- jo italijanski gostje, sledijo avstrijski in hrvaški gostje, letos pa beležijo porast tudi srbskih gostov. Največje povpraše- vanje je po storitvi 3-dnevni/2 noči pa- ket s celovito wellness ponudbo, kar po- meni, da v ceno ni vključeno zgolj biva- nje in polpenzion, temveč tudi doda- tno kopanje, obisk savna sveta, kate- ra od masaž. Po zaključenem lanskem letu, ki je bilo izredno močno z vidi- ka investicij (otvoritev najbolj presti- žnega termalnega kompleksa Wellness Orhidelia ter končana prenova Hotela Breza), letos ni v teku nobena nova investicija. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA 16 __ investicije J Grand hotel Sava in hotel Zagreb v Rogaški Slatini v tem letu ne dosegata zasedenosti, kot so je bili vajeni v pre- teklem letu, saj je hotel v prvi polovici leta posloval z omejenimi kapacitetami. V tem času so bile izvedene investicije v gostinskem in namestitvenem delu ho- tela. Zasedenost kapacitet iz tega naslo- va je približno 10 % nižja. Povečanje zase- denosti se obeta v prihajajočih mesecih. Prevladujejo tujci, kot je običaj v Rogaški Slatini že od nekdaj. Delež slovenskih go- stov je 20 %. Od ostalih gostov je največ gostov iz Italije, Rusije, germanskih trgov in Izraela. Gostje v Rogaško Slatino priha- jajo predvsem zaradi zdravja, učinkov pi- tja zdravilne mineralne vode in čudovite narave. Je pa vse več gostov, ki povprašu- jejo dodatno po kulinariki, katero so v za- dnjem obdobju obogatili, vrhunski name- stitvi, medicinskih postopkih in možno- stih po raziskovanju Slovenije. Investicije v letošnjem letu so bile najobsežnejše od pričetka obratovanja Grand hotela Sava. V spomladanskih mesecih je bila preno- vljena recepcija hotela, glavni lobby hote- la ter prenovljena in razširjena Kavarna Cappuccino, ki slovi po lastni slaščičarni, odlični kavi in živi plesni glasbi ob večerni animaciji. Konec julija se je v Grand hote- lu Sava zaključila prenova 102 novih sob visoke kategorije, poimenovane LUX. Od tega bo gostom na razpolago 16 suit od 42 do 90 m2. Suite se spogledujejo skate- gorijo 5* in takoirotel postaja eden najre- prezentativnejših v Rogaški Slatini. TERME TOPOLŠICA V Topolšici v prvem polletju beležijo 13 % upada nočitev gled; na prvo polo- vico lanskega leta. V prvem polletju pre- vladujejo domači gostje s 67 %, tujcev je 33 %. Med tujimi gosti prevladujejo po številu prihodov in po številu nočitev Avstrijci, sledijo jim Italijani, Hrvati, Nemci in Madžari. Največ je povpra- ševanja po osnovnih hotelskih stori- tvah, bivanju s polpenzionom in ko- panju v termalnih bazenih. Na novo je odprto Apartmajsko naselje Ocepkov gaj. Vrednostnaložbejepettnio EUR, od tega je 1,2 mio evropskih nepovra- tnih sredstev. Jeseni pa bo odprt tudi nov Wellness center, ki bo zaokrožil našo ponudbo. Tudi to naložbo, vre- dno 8 mio EUR, je sofinancirala EU TERME ZREČE Njihove kapacitete so, v primerjavi z lani, zasedene v istem obsegu. V njiho- vih centrih letos prevladujejo domači go- sti, od tujih gostov pa je največ Italijanov in Nemcev. Največ povpraševanj se na- naša na aktivne družinske počitnice in najem apartmajev. V avgustu pričnejo z izgradnjo prizidka k hotelu v Termah Zreče in šport hotel na Rogli. THERMANA LAŠKO Thermana Laško z Wellness Parkom Laško zaključuje s tretjo fazo Apartma tipa A, katerega površina s teraso in balkonom meri 99 m2• V apartmaju je ena spalnica, zakonska postelja/dve osnovni ležišči+ raztegljiv dvosed v dnevni sobi. v višini 2 mio EUR. V popolnoma novem apartmajskem naselju Ocepkov gaj je 19 hišic, 11 samostojnih enot - apartma tip Bin 8 dvojčkov s 16 apartmaji tipaA. Vsi apartmaji imajo teraso z mizico in stoli, balkon z ležalnikoma, direktno telefonsko kongresnega hotela. Vrednost investicije znaša okoli 17 mio EUR, za kar je druž- ba pridobila 4 mio EUR nepovratnih sredstev evropskih strukturnih skladov Ministrstva za gospodarstvo RS. Ostala sredstva investicije predstavljajo lastni viri in krediti. S tem so v podjetju prido- bili novi kongresni center na 3.700 m2, kjer lahko v sedmih sodobno opremlje- nih dvoranah sprejmejo kar 1.100 ude- ležencev kongresov in seminarjev. Posebnost je osrednja večnamenska dvorana za 490 gostov ter Gala dvora- na za 100 udeležencev, primerna za po- ročna slavja in razne bankete. Ponudba hotela Wellness Park Laško se z zaključ­ kom investicije poveča za 84 dodatnih sob, od tega bodo gostom na voljo tudi ;' štirje družinski apartmaji. S tem družba zaključuje celoten projekt Terme Laško, ki so ga začeli leta 2006 z namenom ustvarjanja pogojev za nadaljnji razvoj družbe ter uspešno poslovanje. V Zdravilišču Laško je od letošnjega po- letja dalje na voljo ponudba različnih storitev, katerih osnova je med. Tako se bodo gostje lahko udeležili sprehoda po medeni poti, spoznali vrt medovitih rastlin ali pa se razvajali medeno nego obraza, medeno masažo, medenimi ovo- ji, medeno kopeljo ali pa prejeli nasvete apiterapevta. Več novosti "medene zgodbe" pa bodo v družbi pripravili v jesenskem obdobju._ Apartma tipa B, katerega površina s teraso in balkonom meri 150 m2• V apartmaju so tri spalnice, pet osnovnih ležišč, raztegljiv enosed, dnevna soba, kopalnica in kuhinja. linijo, plazma TV s satelitskimi programi, brezplačni dostop do brezžičnega interne- ta, brezplačni dostop do kabelskega inter- neta, alarm, trezor, sušilec za lase, mikro- valovno pečico, apartmaji so klimatizirani in ogrevani s talnim gretjem. Barbara Hunt Vodopivec; Barbara@slovenie-benelux.info 17 Uradni slovenski turistični portal tned najbolje o.cenjenitni v Franciji .. lrancoski uporabniki interneta so v aprilu spletni portal www.slovenia.info uvrstili na 8 . mesto med ~kupaj 62 ocenjevanimi spletnimi stranmi turističnih uradov iz celega sveta. Raziskava, ki je ocenjevala splošen vtis in zadovoljstvo z uradnimi turističnimi portali, je Sloveniji na lestvici od 1 do 10 dodelila končno povprečno oceno 6,89, medtem ko je bila skupna povprečna oce- na vseh sodelujočih le 6,07. Slovenija se je uvrstila pred vsemi vzhodnoevropskimi državami, med drugimi evropskimi pa so boljše rezultate zbrale le Španija, Irska in Norveška. Najbolje so bile ocenjene sple- tne strani Avstralije, karibskega otoka Sv. Martin in otoka Reunion v Indijskem ocea- nu, najslabše pa portali Libanona, Malezije, Koreje in Italije. Vzorec in kriteriji ocenjevanja Podjetje Mediametrie, vodilno med razi- skovalci medijev na francoskem tržišču, je na osnovi kvotnega vzorca izbralo 4000 re- dnih uporabnikov interneta: starejših od 25 let, ki so svoje mnenje o spletnih stra- neh izražali na osnovi šestih kriterijev: estetski videz, splošen vtis, enostavno is- kanje informacij, kredibilnost, prepoznav- nost imena in želja po nakupu. Ocenjevanje je potekalo med 22 . in 29. aprilom 2010 in je tako zajelo že prenovlje- ne strani www.slovenia.info. Raziskovalci so mejo za zadovoljstvo z rezultati določili pri oceni 7. slovenski portal je najvišje, 2. mesto z oceno 7,19, dosegel pri vprašanju o enostavnosti iskanja informacij, najslabše, 28. mesto z oceno 6,38, pa pri prepoznav- nosti imena. Odlično oceno je Slovenija za- beležila še pri estetskem vtisu spletne stra- ni (7,36 oziroma 6. mesto) in splošni oceni o portalu (7,18 oziroma 5. mesto). Slovenia ali Slovenie Francozi so bili mnenja, da si je ime slo- venskega portala težje zapomniti in so zato Sloveniji pri tem kriteriju dodelili najslab- ši rezultat . Vendar pa ugotavlj am o, da univerzalno ime domene v angleškem je- ziku in končnica "info", ki je med manj upo- rabljenimi na spletu, nista edini razlog tež- jega pomnjenja, saj imata podobna imena tudi Španija, www.spain.info in Avstrija, www.austria.info, ki sta se uvrstili pred Slovenijo. Razlog za takšno mnenje lahko v veliki meri pripišemo tudi slabši prepo- znavnosti Slovenije kot turistične destina- cije v Franciji. Manjkajo konkretni nasveti o obisku destinacije Francozi na slovenskem portalu pogrešajo ponudbo turističnih agencij. To pa ni bila le negativna stran našega portala. Najslabšo skupno povprečno oceno, 5,53, so države dosegle ravno pri želji o nakupu oziroma rezervaciji potovanja. Čeprav direkten na- kup ni glavni namen uradnega turističnega portala države, pa vendarle predstavlja po- membno vez med turističnimi ponudniki in njihovimi potencialnimi gosti. Uradne turistične spletne strani namreč velikokrat pomenijo prvi stik s počitniško destinacijo. Zato• potencialni obiskovalci od nje pričakujejo zanesljive informacije, obenem pa tudi predloge kaj, kako in kdaj jo obiskati. V državah s povprečno slabo prepoznavnostjo destinacije, brez uradne- ga turističnega predstavništva in pomanj- kljivo ali celo neobstoječo ponudbo poto- valnih agencij (kot je v vsem naštetem rav- no primer Slovenije v Franciji), je vloga tu- rističnega portala zato še večja. Kredibilnost in vpliv na nakup potovanja · In raziskave kažejo, da jim ljudje tudi zaupa- jo. Leta 2009 je, po podatkih Mediametrie, uradne spletne strani turističnih uradov obiskalo kar 83 % več Francozov kot leto prej, kar kaže na vse večj e zaupanje tem portalom. Vendar pa ažurne informacije, lepe fotografije ter seznam hotelov za bo- doče p na dan. Na enem od dogodkov skupi- ne Congrex Group so udeleženci izme- njali 9.200 sporočil, 940 elektronskih vi- zitk, "človeški radar" pa je omogočil sti- ke 1.033 osebam. Drugi šopek zaokroženih priboljškov, ki čakajo na prilagoditev slovenskim raz- meram, se skriva v storitvi lokalnega osebnega poslovno-turističnega agen- ta, ki ga lahko najamete v Šanghaju (www.atyourside.asia). "Moderne gej- še" so kvalificirani prevajalci in lingvi- sti, poznavalci IT področja, poskrbijo pa za celotno poslovno in turistično izku- šnjo pqsameznikov, ki jih najamejo kot agente - lahko bi jim rekli "lokalne tajni- ce in turistični agenti v eni osebi". In še ena azijska pogruntavščina iz Singapurja, kjer so o svojih poslovnih gostih razmišljali res sistemsko. Gre za butični hotel Quincy (www.quincy. com.sg) namenjen poslovnim gostom, kje je celotna poslovno-turistična izku- šnja zapakirana v "poslovnem all-inclu- sive" paketu. Začne se z brezplačno li- muzino (z brezplačnim WI-FI interne- tom), ki vas pobere na letališču . Poleg treh obrokov so vam na voljo brezplač­ ni koktajli (od 18. do 20. uro) in brezpla- čen minibar, ki ga polnijo enkrat dnev- no. Sobe so stilsko opremljene, vključ­ no s pisarniškim pohištvom, razkošno spalnico in kopalnico; na voljo pa vam je tudi brezplačno pranje perila. Cene za poslovni all-inclusive paket se gibljejo malce nad 100 EUR na noč. Upamo, da so vas domači in tuji pri- meri prepričali - bistvo inovativnosti v turizmu ni v enem, dih jemajočem izumu, ampak v dih jemajoči razvoj- ni pozornosti, ki jo HKRATI posveča­ te vaši celoviti turistični ponudbi IN vsem njenim podrobnostim._ Razpisa Snovalec (še neuresničene ideje) in Sejalec (že uresničene novosti) poznate. Tudi tu intenzivno iščemo sistemske povezave .. . Že posamezni turistični produkti, ki so novi in drugačni, so lahko navdih za to, kam po Sloveniji na potep. Da bi delo olajšali tistim, ki želijo zaokroženo zgodbo o drugačnem slovenskem turizmu, smo se povezali s preteklimi nagra- jenci obeh razpisov. Prosili smo jih, da iz množice nagrajenih inovativnih produktov izdelajo prvo serijo turističnih pake- tov, ki ponujajo sestavljeno izkušnjo ~novativnega slovenskega turizma. Paketi trajajo od enega do sedem dni, stanejo od slabih 40 do dobrih 400 evrov in pokrivajo več slovenskih regij. Prepričani smo, da boste skoznje začutili veter spre- memb, ki prinaša novo svežino in nove ideje, kam vse se slovenski turizem še lahko razvije. Vabljeni na Inovativna slo- venska potepanja - čakajo vas v Banki turističnih priložnosti Slovenije na www.BTPS .si! Dejan Križaj; dejan.krizaj@turistica.si 22 __ Neža Sire; neza.sirc@btps.si ] SEJALEC Slovenska turistična organizacija Prijavljene turistične novosti v letu 2010 O inovativnosti v slovenskem turizmu se je resneje začelo govoriti leta 2004, ko je bil prvič objavljen Sejalec - razpis Slovenske turistične organizacije (www.slovenia.info) za ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu. Letos ga razpisujemo že sedmič! V sklopu načrtovanih letnih aktivno- sti je zaključeno zbiranje predprijav na razpisu za letošnjega Sejalca 2010. Spet je z nami kopica zanimivih turističnih novosti. Avtorji prejetih predprijav se bodo vsak na svoj način trudili prepri- čevati svoje goste, da slovenski turizem postaja vse bolj inovativen. Zmagovalce med prijavitelji bo določila komisija, ki bo izbrala kandidate za fina- liste. Ti bodo morali izpolniti podrobno končno prijavnico, s katero bodo kandi- dirali za naziv "finalist 2009". Finaliste bo komisija jeseni obiskala in na decem- brskem Slovenskem turističnem foru- mu razglasila zmagovalce, sejalce 2010. Prejete predprijave si lahko ogledate na www.slovenia.info/sejalec, na kratko so nanizane v nadaljevanju. Turizem v zidanicah - Kompas Novo mesto Turizem v zidanicah je popolnoma nova, unikatna oblika namestitve. Klet je namenjena pripravi in shra- njevanju vina, v mansardi pa je sta- novanjski del, ki je bil do-1sedaj na- menjen za počitek družinskih čla­ nov, odslej pa bo namenjen tudi turistom. Vsak lastnik zagotavlja ustrezno kakovost objekta, doda- na vrednost pa je tudi dolenjska gostoljubnost. Gosti se bodo po že- lji vključili tudi v razna vinogradniška opravila. Poseben poudarek bodo dali zidanicam v času različnih tradicional- nih prireditev. S tem projektom sledi- jo trendu t.i. individualnega in zelene- ga turizma. _ Več informacij : www.kompas-nm.si Sladka Istra - Mestna občina Koper ... Prireditev zajema vzpostavitev "sladkih poti" v mestnem jedru Kopra, ki obisko- valce vodijo po tematskih stojnicah, na katerih je možno degustirati in kupiti sla- dice, sladke napitke ter druge sladke iz- delke Slovenske Istre, Slovenije in tujine. Vzporedno s prodajo na stojnicah se izva- jajo "sladke kuharske delavnice" za otroke in odrasle, posebna strokovna vodenja po slovenskih in istrskih sladicah, strokovna predavanja, tekmovanja za najbolj inova- tivno sladico iµ najboljši sladki muškat Sladke Istre ter številne kulturne aktiv- nosti, ena izmed teh Ex tempore Sladka Istra. Gre za največjo prireditev na podro- čju sladic, ki jo pozna Slovenija. _ Več informacij : www.koper.si Ekološki hotel - Bohinj Park EKO Hotel Bohinj Park EKO Hotel je prvi ekološki ho- tel v Sloveniji. Oglašuje se kot sodoben cen- ter sprostitve. Nahaja se v ledeniški dolini, s čimer poleg bogate kulturnozgodovinske dediščine področja promovira udobno ži- vljenje človeka v sožitju z naravo, spodbu- ja aktivno preživljanje prostega časa in širi splošno kulturo zdravega načina življenja. Ker uvajanju ekologije v hotelirstvo botru- je prizadevanje za smotrno izrabo energi- je, je nizko energetska gradnja temeljni ste- ber inovativnega projekta. Objekt s svoji- mi tehnologijami minimalno obremenju- je okolje, v katerega je umeščen. _ Več informacij: www.bohinj-park-hotel.si Rimske igre - Terme Ptuj V Termah Ptuj so začeli pisati novo uspe- šno zgodbo slovenskega turizma. Na ino- vativen način so oblikovali edinstven tu- ristični produkt- Rimske igre. V rimski povorki sodeluje čez tisoč udeležencev, ki predstavljajo vse sloje rimske druž- be, za svobodo se bojuje 40 gladiator- jev, plešejo vestalke ... Poleg rimske tr- žnice, predstavljanja rimskega življenja v šotorih in šole mečevanja za najmlaj- še tudi kulinarična ponudba Term Ptuj zadiši v rimskem stilu. V tem času tudi Pokrajinski muzej Ptuj postavi na ogled zbirke Rimski vsakdan. Ocenjujejo, da si bo 3. Rimske igre ogledalo več tisoč obiskovalcev. _ Več informacij: www.terme-ptuj.si 1 Turistični planer My Visit - Turizem Ljubljana Turistični planer My Visit je inovativna spletna aplikacija, s pomočjo katere lah- ko uporabniki na preprost način izdela- jo program svojega obiska Ljubljane ali pa si zgolj shranjujejo zanimive vsebine. Deluje kot košarica za priljubljene vsebi- ne in kot koledar aktivnosti. V svoj na- črt obiska lahko vključijo nastanitvene objekte, znamenitosti, prireditve, ogle- de mesta, restavracije, trgovine, ponud- bo športa in praktične informacije. My Visit je podprt z interaktivnim zemlje- vidom. S planerjem se bodo uporabniki v Ljubljani lažje znašli in bolje izkoristi- li čas, ki ga imajo na voljo. _ Več informacij: www.visitljubljana.si Indijanska vas - Terme Čatež \, __ _ / '/ j \· ., .. \ \.':·, ~ . l ., 1 . • ' ·• - ~ _. Jill . \ " ~:-· 1-/~ ·::.- · · --· -·. V Termah Čatež ponujajo prave indi- janske počitnice. V 25 šotorih (tipijih), vsak s štirimi ležišči, lahko gosti preži- vijo počitnice kot pravi Indijanci, se vo- zijo s kanuji, plešejo indijanske plese in preživljajo prosti čas na igrišču . Pri iz- vedbi programov sodeluje skupina an't- matorjev, ki poskrbi za p,ravo indijansko vzdušje. Zgodba Indijanske vasi je pove- zana z naravo, prepletena s starodavni- mi legendami, ki jih lahko gost doživi in občuti. Je idealna ponudba za druž_inske počitnice, šolske izletnike, izvedbo team building programov, šole v naravi in dru- ge avanturistične dogodivščine. _ Več informacij: www.terme-catez.si Spletni portal www. visitslovenia.net - Polet slovenia. net rezervacije I last ~1n ute I počftniškt paketi I darilni boni Spletni portal www.visitslovenia.net je eden izmed najbolj uporabniško prija- znih turističnih portalov v Sloveniji in širše. Združuje ponudbo in povpraše- vanje na slovenskem turističnem trgu. S portalom želijo obiskovalcem zagota- vljati vedno aktualno in široko ponud- bo turističnih storitev ter jim nuditi ide- je za preživljanje in popestritev proste- ga časa. Trenutno je na portalu objavlje- nih več kot 200 počitniških paketov in okoli 250 različnih darilnih bonov. Srce portala predstavlja lasten rezervacijsko- nakupni sistem, ki omogoča neposredne on-line rezervacije kot tudi preprosta av- tomatizirana povpraševanja ter spletne nakupe. _ Več informacij: www.visitslovenia.net Okusimo dediščino - Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec Zavod je oblikoval celosten kulturno turistični program delavnic in prikazov domačih obrti, šeg, navad in delovnih opravil pod skupnim nazivom Okusimo dediščino. Program obsega aktivne doži- vljajske delavnice od peke kruha do glas- beno plesnih delavnic, kakor tudi prika- ze in učne delavnice pletarstva, tkanja in · kamnoseštva. Interpretacija dediščine poteka ob minimalni verbalni razlagi, na razumski in čustveni ravni hkrati: obi- skovalec zgodbo odkriva z vsemi svoji- mi čutili in doživlja svojo lastno izkušnjo inovativnost___ 23 dediščine v skladu s svojimi željami, po- trebami in pričakovanji. _ Več informacij: www.muzej-rogatec.net Živa zgodovina na Starem gradu Celje - Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje Zavod se je odločil za uvedbo t.i. koncep- ta "living history", izhajajoč iz dejstva, da turisti danes iščejo doživetja. Pripravili so programe oziroma pakete 'žive zgo- dovine' za različne ciljne skupine: pred- šolske in šolske (program Stari grad), za poslovne partnerje, sodelavce in zaklju- čene skupine (Povitezitev, Srednjeveška pojedina, Grofovski sprejem, Team buil- ding z srednjeveškimi igrami) ter za vsa- kodnevne obiskovalce (paket Živa zgo- dovina). Obiskovalci niso samo pasivni opazovalci, ampak aktivni sodelujoči. _ Več informacij: www.celeia.info Slovenia TOP S - Turizem Kras Slovenia TOP 5 združuje najpomemb- nejše bisere slovenskega turizma - Postojnsko jamo, Kobilarno Lipica, Ljubljanski, Blejski in Predjamski grad. Osnova projekta je zloženka, ki je prevedena v pet jezikov. S projek- tom želijo združiti najpomembnej- še turistične atrakcije v skupno po- nudbo, ki v tujini uspešno predstavlja Slovenijo kot vedno bolj pomembno turistično destinacijo. Skupni nastop najpomembnejših slovenskih turi- stičnih atrakcij na tujem in doma- čem trgu je pozitiven impulz, da so s povezovanjem lahko močnejši in ponudijo boljši produkt, torej so konkurenčnejši. _ Več informacij: www.turizem-kras.si 24 _inovativnost ) Mobilna stran Sloveniaholidays -Acenta Gre za prvi turistični mo- bilni portal z on-line re- < ~ ----·- zervacijami. Z razvojem mobilne turistične stra- ----- ni uporabnikom mobil- --~ .. --- nih telefonov omogo- •fajo, da opravijo rezervacijo in/ali pregle- dujejo turistično ponudbo, tudi, ko nima- jo dostopa do računalnika oziroma inter- neta. Predstavljajo kolesarske poti, smuči­ šča, turistične znamenitosti in ostale ak- tivnosti. Vsebine so prilagojene za upora- bo mobilnih telefonov z enostavno in pre- gledno navigacijo. Informacije so ažurne, ker se vsaka sprememba beleži v realnem času. Turistična ponudba se izpiše glede na lokacijo, kjer uporabnik je. _ Več informacij: www.sloveniaholidays.com Poligon Gibanova - Naravni zdravilni gaj Tunjice Vadbeni poligon Gibanova poteka v narav- nem okolju Zdravilnega gaja. Krožni poligon meri 400 m in ima 10 postaj različnih težavnostnih stopenj. Z vajami in preprostimi vadbeni- mi pripomočki si je na poligonu moč pove- čati telesno vzdržWvost in splošno poču­ tje. Vadba je razdeljena na tri dele: ogreva- nje in razgibavanje, intenzivnejša vadba in sprostitev. Programi so primerni za otro- ke, mladino in odrasle. Organizirajo tudi delavnice in seminarje o dopolnilnem in komplementarnem zdravljenju, alterna- tivnih novostih in načinu življenja, zdra- vi prehrani in čisti pitni vodi. _ Več informacij: www.zdravilnigaj.si Živi muzej Grad Struga - Zavod Svitar Grad Struga je eden najlepše ohra- njenih renesančnih dbjektov na Slovenske~, v katerem je danes izreden dom našel razvoj programov obu- janja renesanse in baroka. V prenovljenih in z zgodbami opremljenih sobah je nastal produkt živega muzeja. Življenje na gra- du Struga je gostu predstavljeno skozi oči para, ki živi na Kranjskem zadnjih petsto let in govori o doživljajih in izkušnjah ži- vljenja med grajskimi stenami. Produkt, obisk Eleonore in Volka na Strugi, ponuja obiskovalcu animirane oglede, viteške igre, lokostrelstvo, otroške delavnice, programe za poslovne skupine, staro glasbo in pogo- stitve z doživljajskimi igrami in zgodovin- sko kulinariko. Kuharska šola Uroša Štefelina - Hotel Triglav Bled Kuharska šola je ena od poti pri zasledova- nju dolgoročnega, družbeno odgovornega cilja podjetja - dvig kulture prehranjevanja in pitja. V okviru kuharske šole so razvi- li programe, prilagojene različnim ciljnim skupinam: otrokom, odraslim, samskim, poslovnežem ... Gostom želijo pokazati za- kulisje restavracije, prikazati lepoto gostin- skih poklicev, pot jedi od izvora do krožni- ka, pestrost slovenske kulinarike in moder- nih postopkov. S tem vplivajo na splošno razgledanost gostov in dajejo težo kulturi prehranjevanja in pitja in spodbujajo tesne socialne stike med ljudmi. _ Več informacij: www.hoteltriglavbled.si . Homo na plac - Mestna občina Koper Homo na placje turistični produkt prika- za starega istrskega običaja - trgovanje in 'prodaja' izdelkov na tržnici oziroma t.i. placu. Izvaja se na Prešernovem trgu, kjer je v preteklosti potekala živahna tržnica. Turistični produkt tako skuša oživeti sta- re običaje in prikazati obiskovalcem Kopra del istrske zgodovine, hkrati pa oživlja sta- ro mestno jedro. Produkt avtentično prika- zuje dogajanje na mestni tržnici z igranim prikazom prodajanja in kupovanja ter pri- kazom medsebojnih odnosov med ljudmi na humoren način, posledično pa omogoča tudi prodajo izdelkov na stojnicah. _ Več informacij: www.koper.si Budnarjeva domačija - Turistično društvo Kamn'k V Budnarjevi domači­ ji izvajajo interaktivna turistična vodenja s po- sebnimi animacijami za različne ciljne skupi- ne ter degustacijami do- brot iz slovenskega po- deželja. Produkt Od zrna do kruha vsebuje dobrodošlico, ogled domačije in zeliščnega vrta, kmečko kosilo ter peko kruha. Gostje skupaj z gospodarjem zamesijo svoj kruh in ga spečejo v pravi črni kuhinji. Pri tem ne gre le za spoznavanje postopka izdelovanja kruha, ampak tudi medsebojno druženje. Muzejska hiša je torej živi muzej, kjer se tu- risti s pomočjo animacije in delavnice sku- šajo vživeti v čas naših prednikov. _ Več informacij: www.domacija.com Poslovni sistem turizma v zidanicah - Center za podjetništvo in turizem Krško Prijava se nanaša na inovativen organiza- cijski pristop pri izvedbi vzpostavitve no- vega, inovativnega, atraktivnega in unika- tnega turističnega proizvoda Turizem v zi- danicah (TVZ). V okviru projekta se bodo obstoječe zidanice vključile v turistično po- nudbo. Poslovanju bo stremelo k direktne- mu trženju namestitvenih kapacitet v zi- danicah in ostale ponudbe. TVZ prispeva k ohranjanju in razvoju podeželja ter po- zitivno vpliva na okolje. Gre za nadgra- dnjo in ekonomsko izkoriščanje obstoje- čih objektov, katerim se dodaja vsebina in življenje. _ Več informacij: www.cptkrsko.si ovač Kostantinovič; livija.kovac@slovenia.info 25 1 ...... "' o ~ "' • ~ o.. o ro ·~ ro ...... C/) "'O ~ > QJ ~ > s -1-J C/) o ...... o ,....... -1-J C/) C/) ~ •.-1 Nogometni kamp pod Pohorjem je letos na pripravah gostil več nogometnih reprezentanc, med njimi tudi velika no__go- metna imena, kot je Miroslav Blaževi<:, bolje znan kot Ciro Blaževic, ki se je v kampu mudil na pripravah z nogometnim prvakom kitajske Shanghai Shenhua FC. To priložnost smo izkoristili za pogovor z nogometno legendo o Sloveniji in vlogi nogometa pri promociji države. ~ o ~ ;- N 1--f >N > o s ,....... ...... ~ QJ o.. "'O Tur!zem: G. Blaževič, zakaj izbor Slovenije kot destinacije za priprave nogometne reprezentance? Kaj je tisto, kar je vas in ekipo kitajskega prvoligaša prepričalo, da ste za priprave izbrali prav mesto pod Pohorjem? Čira Blaževic: "Naše bivanje v Sloveniji ni naključje, Slovenijo kot ciljno destinacijo sem sam izbral. Lahko bi izbral katerikoli kotiček sveta, toda prišel sem v Slovenijo in dobil potrditev tistega, kar se'lri pričakoval: takšne gostoljubnosti, prijateljstva in infra- strukture ni nikjer." Tur!zem: Tudi sicer se večkrat mudite v Sloveniji. Kot kakšno doživljate našo majhno deželo? Čira Blaževic: "Ker spremljam situacijo tudi v vaši državi, vidim, da se tudi pri vas v splo- šnem zadovoljstvu oziroma nezadovoljstvu odražajo vplivi krize. Prepričan sem, da bo Slovenija našla način za izhod iz krize in za dvig standarda življenja, kar je najpomemb- nejše. Slovenija ima izredne naravne dano- sti. Dejstvo je, da smo oboji majhni, tako Hrvaška kot Slovenija. Zato ni razloga, da se ne bi mogli bolje organizirati. Trenutno živim na Kitajskem, ki ima 1,4 milijarde prebivalcev. Kitajci so zelo organizirani in zadovoljni. Ni razloga, da se mi z dva, tri ali štirimi milijoni prebivalcev ne bi mogli bol lje organizirati in rešiti probleme." Tur!zem: Doživljate Slovenijo kot zeleno destinadjo? Čira Blaževi{: "Zeleni so začeli biti največji in najmočnejši. Ker je narava najmočnejša. Da ste zeleni, vam gre je v prid. In zeleno je tisto, kar lahko reši človeštvo. Slovenija je v tem pogledu privilegirana država." Tur!zem: Kolikokrat ste bili v Sloveniji? Čira Blaževi{: "Jaz sem zelo navezan na Slovenijo in izkoristim vsako priložnost, da lahko pridem v Slovenijo in se nadi- ham čistega kisika, ki ga je pri vas na vo- ljo v obilju." Tur!zem: Imate v Sloveniji kakšen skrit kotiček, ki vam je še posebej pri srcu? Čira Blaževic: "Da, to je Ptuj." Tur!zem: Vam je katera jed v slovenski ku- linariki posebno pri srcu? Čira Blaževi{ "Vi irhate domačo hrano. To je tisto, česar je v svetu vse manj in manj . Vaša klobasa - kranjska klobasa, ki sem jo včeraj jedel, ima tradicijo in je ohranila svo- jo izvirno kakovost." Tur!zem: Vrnimo se k nogometu. Z vsakim golom naših fantov raste samo- zavest Slovencev. Po vaših dolgoletnih izkušnjah v nogometu - koliko k prepo- znavnosti dežele in k ponosu prebivalcev prispeva takšna zmaga, ki jo lahko ozna- čimo kot zgodovinsko? Čira Blaževi{: "Ogromno. To govorim iz preteklih izkušenj. Z vsako zmago raste ne samo samozavest, temveč tudi afirma- cija. Ne zamerite mi, toda za Slovenijo je pred svetovnim prvenstvom slišalo 3 ali 4 % prebivalcev planeta. Zdaj za Slovenijo ve 10 % vseh ljudi. Vem, o čem govorim, ker je bilo podobno v primeru Hrvaške. Ko smo se uvrstili na svetovno prven- stvo, je za Hrvaško vedelo za 30 % več ljudi kot prej. Kdo je Šuker, še danes ve več ljudi, kot pa jih pozna Hrvaško. Zato vloge nogometa pri prepoznavnosti dr- žave ne smemo zanemariti. Ko ste pre- magali Ruse, je novica o tej zmagi odje- knila po vsem svetu."_ Ideja o Nogometnem kampu (Nogometni Resort Pohorje), ki deluje v okvi- ru Športnega Centra Pohorje, d.o.o., je letos zaživela v polni meri. V mese- cih od junija do avgusta je poletne priprave na Pohorju opravili že kar 22 no- gometnih ekip iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Kitajske, Bolgarije, Romunije, Anglije, Izraela, Portugalske, Ukrajine in Albanije. Vodja športnega turizma v Športnem centru Pohorje Miran Ferk z velikim zadovoljstvom poudarja, da so vsi gostje zapustili Pohorje, Maribor oziroma Slovenijo z najboljšimi občutki, saj bodo mesto pod Pohorjem izbrali za njihovo stalno bazo pole- tnih nogometnih priprav. Nekateri klubi so se zanimali tudi za možnost or- ganizacije zimskih priprav na slovenski obali. 26 __ Majda Rozina Dolenc; majda.dolenc@slovenia.info } Promocija in trženje Slovenije kot turistične destinacije na nemškem trgu Izhodišča dela predstavništva STO v Nemčiji so: _ proaktivnost s ciljem doseganja večje prepoznavnosti Slovenije na nemškem trgu, vzpodbujanja večjega povpraševa- nja po gradivih in informacijah o slo- venski turistični ponudbi, ter ustvarja- nja večjega obiska Slovenije iz nemške- ga trga; _ B2B service marketing: tržno komu- niciranje s poslovnimi partnerji na nemškem trgu s ciljem povečevanja pri- sotnosti kakovostne zanimive ponudbe Slovenije v programih nemških organi- zatorjev potovanj in povečevanja kako- vostnih objav o Sloveniji in slovenski tu- ristični ponudbi v nemških medijih; _ B2C relationship marketing: tržno ko- municiranje odnos·ov med slovenskim turističnim predstavništvom in vsemi za Slovenijo zainteresiranimi posame- zniki na nemškem trgu, s ciljem ustvar- janja s slovensko turistično ponudbo zadovoljnih nemških gostov in njiho- ve dolgoročne navezanosti na Slovenijo kot turistično destinacijo; _ strokovnost, kreativnost, inova- tivnost s ciljem uveljavitve kompara- tivnih/primerjalnih in kompetitivnih/ tekmovalnih prednosti Slovenije in s tem dviga konkurenčnosti Slovenije kot turistične destinacije na nem- škem trgu; _ prehod na internet s ciljem pozi- cioniranja Slovenije kot aktualne ka- kovostne destinacije (trend setting) v internetnih oblikah izmenjave in- formacij in povezovanj; ' · tako smo po nekaterih posameznih celovitih predstavitvah Slovenije s ponudbami partnerjev ~a spletnih straneh za pGtovanja (npr. wissen. ' ' . ·:, ,; . . ,;:7 :.1, , . ··•~· s'JIJ l Majda R. Dolenc, vodja predstavništva STO v Nemčiji de) pospeševanje povpraševanj po bro- šurah Slovenije v velikem obsegu pre- nesli v elektronske kioske, skozi kate- re prejemamo številna povpraševanja iz Nemčije, Avstrije in Švice; poleg tega smo letos za nemški in avstrijski trg prvič izvedli oglaševanje Slovenije na velikih nemških in avstrijskih portalih z možnostjo rezervacije paketov poči­ tnic: rezultati so navdušujoči; _ izvajanje promocije povezano s pro- dajo s ciljem doseganja konkretnih re- zultatov• obislta Slovenije; v ta namen smo za nemški in avstrijski trg izdela- li posebno brošuro paketov ponudb po- čitnic v Sloveniji »Slowenien uberrascht. Die bestenAngebote 2010«. Osnovna konkretna naloga predstavni- štva je distribucija promocijskih brošur vsem zainteresiranim, ob tem pa je po- membno hkratno izvajanje aktivnosti povečevanja povpraševanj . Pospeševanje povpraševanja po brošu- rah delno še vedno izvajamo z oglaše- vanjem v časopisih, za nagovarjanje no- vih ciljnih javnosti pa smo v veliki meri prešli na uvrstitev brošur v elektron- ske kioske, kar je novost v promociji Slovenije. Slovenske brošure so tako prisotne v 30ih elektronskih kioskih internetnih ;'medijev (rubrike Reisefuhrer, Reise-Shop, Urlaubskataloge, Fremdenverkehrsčimter, Reisevera nstaltern, Empfelungen, Reisekataloge, Reiseinformationen, Broschuren, .. .): KatalogKiosk.de, Gmx. de, 1&1.de, web.de, tourias .de, allle- ziele.de, urlaub-im-web.de, fremden- verkehrsam t .com, accomundo.de, Tourist-guide.org, Reiseziele .org, der- Reisefohrer.com, reisefohrer-deutsc- hland.de, Spezialreiseveranstalter.com, Spezialreisen.info, bestprice-tours.com, Reisebroschueren.de, reise-in-Urlaub.de, Reisefuehrer-kostenlos . de, . Gospodarska rast v Avstriji je bila v letu 2009 negativna, in sicer -3,4 %. Tudi ob zaključku leta 2010 se pričakuje minimalna rast. Motivi za potovanja Avstrijcev se le delno spreminjajo. Na prvem mestu še vedno ostaja sun&beach s 38 %, sledi sprostitev, k čemur se prišteva tudi dopust v termah, wellness s 23 % (leto prej le 19 %), družin- ske počitnice z 21 % (prej le 16 %!), počitni­ ce v hribih, aktivni oddih z 11 %. Avstrijci še vedno najpogosteje letujejo doma (30 %). Kot tuje počitniške destinacije po izboru Avstrijcev si sledijo Italija (15 %), Hrvaška (9 %), Turčija (7 %), Španija (6 %) in Grčija (5 %). Slovenija ostaja na 12. mestu. Nekaj osnovnih trendov: Avstrijci vedno bolj samostojno potujejo, več uporabljajo spletne rezervacije, naraščajo krožna po- tovanja in odločitev za kratke počitnice. Največji uspeh imajo tematska potovanja (slikanje, fotografiranje, kuharski tečaji ... ), povečuje se trend za potovanja v mesta, ve- dno bolj pomembna je tudi V"dtnost. Zaradi vse bolj negotove gospodarske situacije pa se povečuje trend potovanj v bhžnje desti- nacije, kar je tudi priložnost za Slovenijo. Povzetek strokovnega posveta v Badnu na temo hotelske blagovne znamke in ce- novne politike Avstrijski turistični delavci so se konec maja zbrali na strokovnem posvetu v Badnu, katerega namen je bil najti odgo- vore na temo politike hotelske blagovne znamke in cenovne pohtike . Sodelovali so tudi eminentni govorci iz tujine, med ka- terimi naj omenimo Klausa Woltrona in Ralpha Scheussa iz Švice ter prof. Marca Gardinija iz Nemčije. Od avstrijskih govor- cev pa sta na posvetu v okviru teme poh- tika cen najbolj izstopala direktor turistič­ ne agencije Eurotours, Hans Dieter Toth s produktom Hofer Reisen ter dr. Jakob Edinger kot zagovornik pohtike višjih cen. Sicer pa so na posvetu sodelovali še vodilni avstrijski hotehrji RudolfTucek, direktor VI Hotels, Guenther Wimmer, direktor VA. Hotel GmbH, ter Sepp Schellhorn, predse- dnik avstrijskega hotelskega združenja. Strokovni posvet ponudil precej obsežen pogled in komentarje glede politik hotel- skih blagovnih znamk in cen. V nadaljeva- nju sta predvsem izpostavljena dva zani- miva vidika pohtike cen za slovensko turi- stično gospodarstvo. Avstrijski organizator potovanj Eurotours, sicer najmočnejša agencija za incoming v Avstriji, velik del svojih produktov trži pre- ko prodajne mreže Hoferjevih trgovin, in sicer po izredno ugodnih cenah. Direktor agencije dr. Toth je na posvetu predstavil njihovo prodajno filozofijo, v kateri osre- dnje mesto in največ pozornosti namenja- jo stranki. Zatrdil je, da je do podrobnosti treba poznati njene potrebe oziroma biti še korak dalje za potrošnike oziroma po- tencialne stranke in konkurenco. Posebej je poudaril, da kvaliteta ni privilegij petih zvezdic. Uspešni smo, kadar stranka dobi več kot pričakuje, in to je mogoče tudi v campingu ali katerikoli obliki turistične namestitve. Tudi najboljša inovacija, proi- . zvod sta brez pomena, če ni na voljo ustre- znih prodajnih kanalov. Dodal je tudi, da je po osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je povpraševanje po turističnih kapaci- tetah naraščalo, prišlo v devetdesetih do prekomernih kapacitet. To dejstvo je tudi podjetje Eurotours pripeljalo do odločitve o novih prodajnih kanalih. V odgovoru na očitke, da je Eurotours s Hoferjem uničil cenovno politiko, trdi, da številne turistične agencije podcenju- jejo gosta, ki si sam poišče tako cene kot proizvode in da Eurotours preko Hoferja ponujajo tudi potovanja, ki stanejo 5000 EUR (potovanje na Arktiko). Tudi takšna potovanja razprodajo v najkrajšem času. Njegovo načelo oziroma vodilo so inovaci- je v turizmu, ki se ne smejo nanašati le na turistični proizvod, ampak je pomembno poiskati tudi učinkovite prodajne poti. Jacob Edinger, vodilni v svetovalnem pod- jetju Edinger Tourismus Beratung, je dile- mo visokocenovne strategije v primerjavi s Hoferjevimi cenami ocenil z besedami, da danes na avstrijskem turističnem trgu najbolje uspevajo družinski hoteli z ja- sno strategijo. Po njegovem mnenju ima- jo največji uspeh tisti, ki so se dovolj zgo- daj usmerih na individualne goste in se ne zanašajo na večje organizatorje potovanj, kot do TUI ipd. Tisti, ki so specializirani na ciljne skupine, uspevajo. Dober pri- mer predstavljajo verige hotelov za dru- žine z otroki. Poudarja, da mora biti tu- ristični proizvod brez napak, marketing pa se mora izvajati v lastnem okolju in ne od zunaj. Cenovna pohtika mora biti zmerna, ki ustreza kakovosti produkta. Paziti je treba pri popustih, saj je nekje vendarle potrebno varčevati, česar pa gost ne sme opaziti. Edinger ugotavlja, da si že 100 mio Evropejcev lahko pri- vošči le še nizke cene. V tem primeru priporoča kreativnost tako v marke- tingu kot pri prodajnih poteh. _ _ Več o temah na posvetu v Badnu: www.manstein.at/veranstaltungen/ba- dener gespraeche/ 30 _····- · Tine Murn; tine.murn@slovenia.info } Nogoinetna zgodba I BET, NOWYOU FEEL SLOVENJA, DON'T YOU? Sedaj, ko smo zaključili s svetovnim prvenstvom v nogometu, se nekako zaključuje tudi daljše obdobje, ki smo ga v Veliki Britaniji namenili promociji Slovenije pod okvirom nogometne zgodbe. V se od žreba skupin za svetovno prven- stvo v začetku decembra 2009, ko se nam je prvič porodila ideja o slovenskem zbi- rališču v Londonu, pa do dramatičnega 23. junija, smo v Informacijski točki STO v Londonu v navezi z veleposlaništvom v Londonu ter mnogimi partnerji izvedli se- rijo dogodkov, ki so s praktično minimal- nim vložkom ter veliko kreativnosti po- skrbeli za prepoznavnost Slovenije ter od- mevno promocijo Slovenije kot turistične destinacije v Veliki Britaniji. Že kmalu v januarju smo v Informacijski pisarni Slovenske turistične organizacije (STO) v sodelovanju z veleposlaništvom v Londonu začeli s postopkom izbire puba. Po ogledu več lokacij smo se dokončno od- ločili za pub The Colonies na ulici Wilfred Street v neposredni bližini postaje Victoria in nedaleč od slovet'!.škega veleposlaništva v Londonu. Akcija BET YOU'LL LOVE IT Ko je bilo dokončno jasno, da bo Slovenija igrala v isti skupini kot ·re- prezentanca Anglije, smo se v okviru naših promocijskih aktivnosti odlo- čili za intenzivnejšo akcijo na britan- skem trgu. PR agencija Moonshine je pripravila kreativni koncept za akci- jo, ki naj bi intenzivno povezala naše športne uspehe z našo turistično po- nudbo. Odločili smo se za akcijo pod naslovom Bet you'll love it, kjer smo predvsem stavili na tradicionalno vi- soko zainteresiranost Britancev za stave. Skupaj s sodelujočimi organi- zatorji potovanj smo ponudili mo- žnost povrnitve stroškov t ezerva- cij dopusta v Sloveniji, v primeru, da se Slovenija uvrsti v nadaljnje tekmovanje na svetovnem prven- 1 stvu v razme:r;jih: 25 % povrnjenih stroškov za četrtino finala, 50 % za pol- finale in 100 % za finale. Prav začetek akcije je pomenil tudi uvo- dni dogodek v sedaj že t.i. "slovenskem" pubu. Po odmevni novinarski konferen- ci 9. marca v Londonu, kjer smo gosti- li tudi selektorja Matjaža Keka in pred- sednika NZS Ivana Simiča, smo isti dan imeli predstavitveni in otvoritveni do- godek v pubu. Na dogodek in novinar- sko konferenco je prišlo veliko števi- lo vodilnih britanskih medijev, ki so o vsem kasneje obširno poročali še vse tja do začetka svetovnega prvenstva. V na- slednjih mesecih smo akcijo spodbuja- li z oglaševalsko akcijo v spletnih medi- jih ter s plakati na londonski podzemni železnici, pomagali pa so tudi sodelujo- či organizatorji potovanj s promovira- njem preko svojih ustaljenih marketin- ških kanalov. Zaključek akcije se je po- kril z začetkom svetovnega prvenstva v nogometu. Akcija je dosegla veliko medijsko odmev- nost tako doma kot v Veliki Britaniji, ljudi je predvsem na'7dušila kreativnost in dr- znost akcije, tudi sicer lastnost slovenskih nogometašev. Na žalost se je od začetka akcije pa do začetka SP na britanskem trgu zgodilo več oteževalnih dejstev, ki so zna- tno vplivali na razplet in boljše rezultate pri samih rezervacijah. Volitve v Britaniji (med volilnimi kampanjami Britanci tradi- ; cionalno ne rezervirajo počitnic), nestabil- no gospodarstvo in nihajoč britanski funt ter seveda vulkanski pepel so popolnoma ohromili 'outgoing' turizem v VB in prav vse destinacije, ki so vezane na letalski pre- voz, so beležile negativen trend rezervacij . Posledično je to tudi vplivalo na spremem- bo navad pri izbiri in rezervaciji letnega dopusta. Ljudje so se začeli odpovedovati sekundarne dopuste (kamor za Britance Slovenija v veliki večini spada) ter se odlo- čati za poznejše in bolj gotove rezervacije dopustov - tik pred odhodom. Beležimo večje zanimanje ter prepoznava- nje Slovenije. Obisk spletne strani www. slovenia.info se je Veliki Britaniji v juniju in juliju 2010 glede na leto 2009 povečal za več kot 70 %, prav tako se je povečalo število medijskih objav ter zanimanje no- vinarjev uglednejših medijev za študijske ture v Slovenijo ter interes posameznikov za publikacije o Sloveniji. Tudi junijski in- deksi so veliko višji kot indeksi v istem ob- dobju lani. The Colonies Seveda pa otvoritveni dogodek v pubu ni bil edini projekt, pri katerem smo so- delovali skupaj s The Colonies. Takoj po Pozdrav in na zdravje slovenski nogometni reprezentanci! otvoritvi smo namreč pub odeli v sloven- ske barve - na daleč je bil tudi viden zele- ni napis "I feel Slovenia", ki smo ga razo- deli na sprednje pročelje stavbe. V notra- njosti pa smo promovirali Slovenijo preko naših promocijskih sredstev (plakati, sto- jala, žoge, napisi, skodelice) in stojalom s publikacijami. Za nekaj časa smo naša promocijska sred- stva preselili tudi v mondeno mestece ob Temzi....! Henley, kjer je skupina Angležev pod imenom Team Triglav pripravila serijo do)rodelnih dogodkov. Kot glavni cilj do- brodelne akcije je skupina v juliju preple- z~a Triglav in Informativna pisarna STO London ter Veleposlaništvo v Londonu sta prevzela častno sponzorstvo tega podvi- ga ter vseh ostalih aktivnosti. Na seriji do- godkov, kjer se je zbralo skoraj 1000 ljudi, so pobudniki akcije obširno promovirali našo znamko ter Slovenijo kot turistično destinacijo. Kot zanimivost naj povemo, da je na dobrodelni licitaciji bil naš prispe- vek - vikend paket na Bledu - prodan za skoraj 800 EUR, kar kaže na visoko cenje- nje in pozicioniranje Slovenije med angle- škim srednjim slojem. Dogodki v pubu in medijski boom pred tekmo Slovenija- Anglija Naslednji izmed serije dogodkov v pubu je bil "Slovenian Winemakers for Slovenian Football". Dogodek z vinarji se je v pubu zgodil 20. maja 2010. Ob zaključku vin- skega sejma v Londonu (tIWF 2010), kjer se je predstavilo tudi zelo zgledno število slovenskih vinarjev, je na pobu- do Veleposlaništva v Londonu ter v sku- pni organizaciji z Londonsko pisarno Slovenske turistične organizacije potekal dogodek pokušanja vina v The Colonies. Naslednja priložnost za 'networking' med Slovenci in Britanci je sledila že čez slabe tri tedne, ko smo se zopet zbrali v The Colonies na dogodku "Welcome to Bled". Turizem Bled, Sava Hoteli in M Tours agencija je skupaj s STO pripravil dva predstavitvena dogodka v Veliki Britaniji: 8. junija na sta- dionu Old Trafford v Manchesterju in dan kasneje v pubu The Colonies v Londonu. Le dan kasneje smo skupaj z veleposlani- štvom v Londonu sodelovali pri zanimi- vem dogodku, ki se je odvijal na nogome- tnem igrišču v parku Batersea v Londonu~ Skupna ekipa veleposlani$tva v Londonu (kamor spada tudi STO pisarna) ter srb- skega veleposlaništva v Londonu je igrala nogometno tekmo proti ekipi britanskega zunanjega ministrstva (FCO), kjer je na- stopil tudi eden od ministrov. Tudi ta do- godek je med britanskimi mediji sprožil veliko zanimanje. To je bil tudi zadnji dogodek pred uradnim začetkom svetovnega prvenstva in zaključ­ kom naše akcije Bet you'll love it. Prav za- dnji dogodki pa so že napovedovali veliko zanimanje britanskih medijev, ki je sledi- lo vse do tekme Slovenija-Anglija, ki je bila 23.junija. V tem obdobju smo ekipa iz veleposla- ništva ter predvsem predstavnik STO v Veliki Britaniji bili gostje na vsaj 40 različ­ nih medijih. Vrstili so se intervjuji, sodelo- vanja v radijskih oddajah, TV prispevkih, spletnih blagih, časopisnih prispevkih, ja- vljanjih v novice itd. Prisotni smo bili v tako rekoč vseh glavnih medijih kot so: SKY NEWS; BBCl, BBC news, BBC Slive radio, BBC radio 1, okrog 10 lokalnih BBC radijskih postaj, Absolute Radio, Sky Radio ITV, GMTV, Daily Telegraph, The Times, Daily Mirror, Guardian, Observer The Independent, The Sun, Time Out in dru- gih nacionalnih medijih. Najodmevnejši nastop je bil vsekakor nekajminutni pri- spevek, ki so ga za ITV breakfast show pripravili skupaj z veleposlanikovo ženo Heleno Jarc, kjer je več kot 10 milijonov gledalcev lahko spoznalo naravne, kulina- rične ter družbene lepote Slovenije. Med nastopom slovenske reprezentance na SP smo pripravili oglede tekem v pubu The Colonies, kamor smo povabili vse naše poslovne partnerje, goste in prijatelje ter tudi v Londonu živeče Slovence. Vsakič se je zbralo lepo število ljudi - pri ogledu tek- me proti Alžiriji okrog 100 in 200 pri ogle- du tekme proti ZDA. Skoraj neobvladlji- vih 300 gostov si je ogledalo tekmo proti Angliji. Pri slednji smo gostili tudi več ugle- dnih ljudi s področja politike in diplomaci- je . Med drugim nas je obiskal oče samega župana Londona, g. Stanley Johnson, si- cer ugledni pisatelj in politik ter okoli 10 veleposlanikov. Na prav vseh tekmah smo v pubu gosti- li tudi številne fotografe in novinarje, naj- več seveda zadnje tekme proti Angliji, ko so novinarski kombiji ter kamere praktič­ no zaustavili promet pred pubom, varno- stniki pa so morali omejiti število v pubu prisotnih ljudi. Kot zanimivost naj pove- ·mo, da sta se tako BBC kot SKY news ja- vljala direktno več lokacij po Angliji, kjer se je gledalo tekme, ena med njimi je bil tudi naš The Colonies. Naša preprosta ideja o zbirališču Slovencev tuji trgi_31 ter promociji naše države ob slovenskem pivu in vinu je tako zares dosegla epske razsežnosti, saj so za nas vedeli tako širom Velike Britanije kot tudi v Sloveniji. Zaključek Rečemo lahko, da je v obdobju od razgla- sitve skupin na SP v Južni Afriki pa do za- dnje tekme Slovenske reprezentance na SP Slovenija dokončno prišla na zemljevid tu- rističnih destinacij med Britanci. Res je, da se rezultati niso pokazali in se verjetno niti ne morejo poznati takoj, je pa na sami pro- mociji in trženju Slovenije na Britanskem otočju bil narejen ogromen premik naprej. Zelo pomemben je tudi "networking", saj smo navezali stike z "opinion makerji'' v britanskih medijih, ob tem pa se je brand Slovenija pojavljal med ciljno javnostjo konstantno skozi več mesecev. Glede na svetovno gospodarsko krizo, ki je v veliki meri že lani zajela Združeno kra- ljestvo, je Slovenija s trenutnimi podatki o stanju rezervacij za poletne počitnice lah- ko vsekakor zadovoljna. Pričakovanja so bila ob snovanju akcije Bet you'll love it večja, a že prej omenjena dejstva so pu- stila znaten pečat na potovalnih navadah Britancev v sezoni 2010. Pri večjih oziroma za Slovenijo pomemb- nih organizatorjih potovanj, kot je npr. grupacija TUI, ugotavljajo, da je stanje prodaje letošnjega poletja za razliko od drugih destinacij za našo državo spodbu- dno; stanje prodanih aranžmajev je tako pri Crystal za poletje 2010 v primerjavi z lanskim letom + 1 %. K temu rezulta- tu je prispevala tudi letošnja marketin- ška kampanja STO, saj smo skupaj s par- tnerji gradili na dodatni prisotnosti in prepoznavnosti Slovenije pri potencial- nih kupcih omenjenih organizatorjev po- tovanj. Med kraji, ki se najbolje proda- jajo za poletno sezono, lahko uvrstimo Bled, Kranjsko Goro in Bohinj. Skupno lahko ocenimo, da je bilo kupljenih po- čitnic preko organizatorjev potovanj med 2500-3500 paketov (to so aran- žmaji, ki so bili prodani od 10.3.2010 naprej, natančno pa ne moremo izdvo- jiti, koliko jih je kupljeno zaradi same akcije). Trenutni indeks za Britance v Sloveniji je okrog 100. V zadnjem času smo zakupili tudi medijski pro- stor v vodilnem britanskem časopi- su Daily Telegraph ter preko pošilja- nja newsletterjev britanskim gostom ponudili konkretne pakete za rezer- vacijo dopusta v Sloveniji. _ 32 __ Klemen Zavodnik; klemen.zavodnik@slovenia.info } Dober odziv na odprtje inf o pisarne STO na Japonskem Po nekaj neugodnih letih za japonske organizatorje potovanj se končno kažejo boljši časi. V zadnjih nekaj mesecih je večina večjih japonskih organizatorjev potovanj beležila rast v primerjavi s prejšnjimi leti, prav tako so optimistični tudi podatki o rezervacijah za poletno sezono, saj nekateri organizatorji potovanj beležili tudi 50 % porast rezervacij glede na lansko leto. Zadnjih nekaj let se veliko evropskih držav ukvarja s problemom upada japonskih go- stov, a nasprotno Slovenija že kar nekaj let beleži velik porast (tudi 58 %). Prav tako so podatki o rezervacijah za letošnjo sezono solidni. Določeni agenti beležijo sicer neko- likšen padec v primerjavi s prejšnjimi leti, zopet drugi pa majhno rast. Načeloma so, kljub nekaterim odpovedanimi turami za- radi izbruha vulkana na Islandiji, podatki za letošnje leto obetavni. Slovenija se tre- nutno, razen osamljenih izjem, pojavlja le v kombinaciji s Hrvaško. Standardni itine- rar predstavlja eno do dve nočitvi (Bled ali Ljubljana) z ogledom Bleda, Ljubljane ter Postojnske jame. Štiri glavne znamenitosti na turi po Sloveniji in Hrvaški predstavljajo Bled, Postojnska jam'a, Plitvička jezera ter Dubrovnik. Vse te ture so skoraj identične, kar je določena posebnost japonskih orga- nizatorjev potovanj - ko se pokaže dolo- čena tura za uspešno, jo začnejo ko2ira- ti tudi druge agencije v popolnoma ena- ki obliki. Zato je prostora za razvoj novih produktov malo in predvsem NTO-ji na- stopajo kot snovalcih novih produktov. Odziv na odprtje info točke STO-ja v Tokiu je bil zelo dober. Problem za slo- venski turizem na Japonskem je bil predvsem pomanjkanje informacij. V zadnjih letih se je zaradi slabega po- slovanja turističnih operaterjev zgo- dilo veliko strukturnih sprememb in veliko število odgovornih za potova- nja v Slovenijo naše države ne pozna dobro. Zanimanje za nove destinae1je znotraj Slovenije in za vključitev Slovenije ne le v kombinacijo s Hrvaško je veliko predvsem pri srednje velil?h agentih, manjše pa pri velikih agentih. Glede Predstavitev Slovenije na sejmu Let's go Kaigai, na sliki vodja info točke slovenskega turizma na Japonskem Klemen Zavodnik. na to, kako veliko vrednost na japonskem tržišču ima trenutno Jadran, je zanimanje veliko predvsem za Piran, pa tudi za Sočo, kot eden od krajev, kjer se je snemal drugi del Kraljestva Narnije. Velik potencial na Japonskem bi lahko imele tudi Škocjanske jame, saj Japonci obožujejo UNESCO-vo dediščino, a žal infrastruktura ni primer- na za večino gostov, saj velika večina japon- skih gostov v Sloveniji sodi v starostno sku- pino nad 50 oziroma 60 let. Potovalne navade Japoncev se počasi spre- minjajo i~ vse več je agencij, ki ponujajo bi- vanje v Evropi v le dveh ali treh krajih ter bolj počasne oglede ter poudarek na izku- stvu ter doživetju, kar zagotovo predstavlja potencial za Slovenijo. Kako močno Slovenija trenutno sodi v sku- pino s Hrvaško, se kaže že v imenu, ki ga agenti uporabljajo za turo po Sloveniji in Hrvaški. Pogosto o Sloveniji ne govorijo v samostojni obliki, temveč uporabljajo zlo- ženko iz imen obeh držav, namreč CRO- SLO. Idealna zgodba za slovenski turizem bi bila, da bi sprva kakšna srednje velika agencija izpeljala turo, ki bi bila tematsko privlačna (recimo glede na popularnost Alp in Jadrana turo na temo regije Alpe-Adria ali pa po poteh Habsburga), da bi pritegnila pozornost potrošnikov in s tem dokazala, ;·da se Slovenija lahko predstavlja tudi v kombinaciji z drugimi regijami in zbudila zanimanje večjih agencij. Za stalni dotok japonskih turistov v Slovenijo na dolgi rok se bo potrebno usme- riti ne le na generacije čez 50, temveč bolj aktivno tudi na generacijo med 30 in 50 let. Slovenija je s svojo majhnostjo in ljubko- stjo za Japonce zelo privlačna, potrebna pa je bolj intenzivna promocija. Slovenija se že vrsto let predstavlja na glavnem turistič­ nem sejmu JATA, letos pa se je predstavila tudi na sejmu Kanku tabihaku v Osaki, ju- lija je sledila še predstavitev na sejmu Let's go kaigai v Tokiu. Prav tako je STO julija iz- vedel promocijske aktivnosti ob fotograf- ski razstavi Gorazda Vilharja, priznanega fotografa na Japonskem. Slovenijo je na Japonskem treba predstavljati predvsem kot modno, fino, ljubko ter ne nazadnje, varno državo. Za večjo prepoznavnost bi bilo potrebnih več objav v medijih, pred- vsem recimo v časopisu Madame Figam. Veliko zanimanja japonski trg kaže tudi za kurente. V sako leto na silvestrovo v japon- ski severni provinci Akiti poteka festival namahage, ki je eden bolj poznanih festi- valov na Japonskem. Sama podoba lika in funkcija je zelo podobna kurentom, kar pri Japoncih zbuja veliko zanimanje in bi se morda dalo vključiti kurentovanje v kombi- nacijo s pustnim karnevalom v Benetkah. Nenazadnje pa so za približevanje Slovenije Japoncem prav tako pomembni tudi čarterski leti - letos bodo konec avgu- sta in začetek septembra organizirani trije, po eden iz Tokia in Osake, ter skupni čar­ ter v Fukuoko preko Sappora. Čarterji se vsakič izvedejo z letalom tipa Boeing 7 4 7, do nedavnega največjim letalom, in vsi so že večinoma zasedeni._ Špela Bratun; spela.bratun@gr-sejem.si_ 33 Sejmi lJubJ;ana Trade fa,r Alpe-Adria: TIP Sejem "Turizen1 in prosti čas" postaja regionalni "do majhni stopijo skupaj, postanejo veliki" je bilo razmišljanje organizatorjev največje turistične prireditve v Sloveniji, sejma Turizem in prosti čas, ko so iskali nove poti razvoja sejma. Geostrateški položaj Slovenije v regiji Alpe-Jadran je botroval pripravi strategi- je, ki dosedanjo prireditev razširja v regio- nalni sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas. Rdeča nit sejma bo tokrat kulinarika. Prireditev pa zaznamuje tudi nova medna- rodna nagrada Jakob. Dosedanja prireditev Turizem in prosti čas, ki se je vsako leto konec januarja v orga- nizaciji Gospodarskega razstavišča odvila prav tam, se tako z ambicijo po večji pre- poznavnosti svoje ponudbe, segmentira- ne glede na posamezne produkte in priča­ kovanja obiskovalcev, širi na regijo Alpe- Adria, s ciljem, da postane njena osrednja turistična prireditev. Organizator prenovljene prireditve Gospodarsko razstavišče si btYškupaj s par- tnerji prizadeval, da bodo na sejmu vse tu- ristične destinacije znotraj regije enakovre- dno predstavljene, tako da bo po eni stra- ni razstavljavcem omogočena večja prepo- znavnost z različnimi trženjskimi orodji, obiskovalcem pa bodo ponujene konkre- tne možnosti za preživljanje počitnic in prostega časa. Pokroviteljstvo nad prire- ditvijo Alpe-Adria: Turizem in prosti čas sta že prevzela Mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovicem na čelu kot gostiteljem omenjenega srečanja ter Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Podporo pa so mu izrekli tudi ključni akterji slovenskega turizma, ki bodo sodelovali tudi v na novo ustanovlje- nem strokovnem odboru sejma. Samo z ustrezno programsko in destina- cijsko razširitvijo koncepta sejma bo pri.!. reditev postala še bolj zanhniva za obisko- valce. S pritegnitvijo večjega števila obisko- valcev iz celotne regije Alpe-Jadran bo tudi ponudba razstavljavcev deležna večjega zanimanja. Regijo namreč naseljuje kar 26 milijonov prebivalcev, ki iščejo vedno nove ideje, kako preživeti prosti čas. S svojo bliži- no, dostopnostjo in atraktivnostjo ponud- be je Slovenija nedvomno zanimiva izbira, hkrati pa tovrstni koncept slovenskim go- stom ponuja široko paleto priložnosti za krajše izlete prek meje. Poleg regionalne razširitve se sejem tudi vsebinsko širi in prvič ponudbo predsta- vlja z vidika obiskovalca. Urejenost in vse- bina sejma bo tako ponujala odgovore različnim turističnim 'plemenom' (ciljnim skupinam): _ Vsi predstavniki 'popotniškega pleme- na' bodo na sejmu našli predstavitve zani- mivih destinacij, kamor se lahko odpravijo na naslednje popotovanje - ponudbo po- potniških počitnic različnih agencij ter in- formacije, ki jih popotniki iščejo. _ Predstavniki 'počitniškega plemena' se bodo seznanili s ponudbo naravnih zdra- vilišč, počitniških krajev in ponudbo agen- cij. Izbor kotičkov,'kjer bodo lahko ob na- slednjem dopustu razprostrli svojo brisa- čo, bo tako že lažji. _ Predstavniki 'izletniškega plemena' bodo našli celo vrsto idej, kdaj in kam se odpravi- ti na izlet, pa naj si bo to bližnja okolica ali bolj oddaljene destinacije. Spoznali bodo celovito ponudbo destinacij in aktualnih dogodkov, festivalov idr. _ Predstavniki 'aktivnega plemena' pa bodo na sejmu našli bogat nabor ponud- be športnega turizma, od ponudbe ko- lesarskih poti, zimskih športnih središč, 'pohodniških poti, vodnih športov do adrenalinskih. Promocijski vlogi sejemskega nastopa se bo pridružila tudi prodajna, saj bodo obi- skovalci svoje počitnice na sejmu tudi rezervi:i;ali ali se dogovorili za obisk. S tem bo sejem postal več kot samo razsta- va, postal bo direktno prodajno okno za razstavljavce. Obsejemski program bo ob podpori in so- delovanju izobraževalnih institucij prispe- val k nenehnemu nadgrajevanju znanja turističnih delavcev. Hkrati pa bo prevzel pomembno funkcijo usmerjanja mladih v turizem. Poleg tega pa organizatorji načrtujejo še celo vrsto programov, ki bodo izdatno po- pestrili sejemsko dogajanje, od predstavi- tve inovativnih idej v turizmu do atraktiv- nih družabnih dogodkov in programov. Sejem bo živ, zabaven in predvsem infor- mativen ter tudi izobraževalen. Osrednjo povezovalno vlogo med razstav- nim in obsejemskim programom ter na- gradami, podeljenimi za izjemne dosežke na področju turizma, bo tokrat prispeva- la kulinarika. Nagradam se pridružuje Jakob, nova mednarodna nagrada prire- ditve za turistično kakovost in odličnost, ki jo podeljuje organizator Gospodarsko razstavišče. V si, ki iščete svoje priložnosti v turizmu, izkoristite prodajno-promocijski kanal sejma in zgradite svojo prepoznavnost v širši regiji. Vsi, ki iščete ideje, kam se odpraviti v prostem času, kako zapol- niti prazne ure ter kje preživeti dopu- stniške dni, spremljajte aktualne infor- macije o dogodku ter se v zadnjem te- dnu januarja 2011 sprehodite po regiji Alpe-Jadran na njeni osrednji priredi- tvi Alpe-Adria: Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču._ _ Na uradni spletni strani www.alpea- dria-tip.si so že objavljeni pogoji za le- tošnjo predstavitev. 34_srw Zelene poti po letošnjem SIW-u Slovenska turistična borza, največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva, je imela letos posebno zeleno nit. Že 13. slovenska turistična borza je v prvih dneh meseca junija oživila Gospodarsko razstavišče, kjer so potekali delovni sestanki, ter mestni park Tivoli in Prešernov trg, kjer so udeleženci začutili utrip našega glavnega mesta. Letošnja borza je gostila 145 tujih podjetij iz 32 držav, poslovnim partnerjem iz tujine pa se je predstavilo 147 slovenskih podjetij. Turizem je panoga, ki do okolja v marsičem ni ravno prijazna. Letalski in drugi prevozi v ozračje spuščajo nepredstavljive količine C02-ja, ko- ličine odpadkov, ki jih dnevno pro- izvedejo hotelske verige, so preti- rane, pričakovanja in zahteve po udobju gostov pa za naravo veli- kokrat niso prijazna. Istočasno pa prav ti turisti iščejo neokrnjene kotičke, cenijo čisto naravo ter se zgražajo nad pdpadki in družbeno neodgovornostjo. Sliši se skoraj kot ba- sen o ovci in volku, ki ju je treba pre- peljati čez reko. Kaj narediti, da bo volk sit, koza pa bo ostala cela? V sak korak in vsaka ideja štejeta, pa naj so na prvi po- gled še tako majhni in na videz še tako nepomembni. Verjamemo, da nas bodo prav majhni koraki, ki jih bomo naredi- li skupaj, pripeljali na cilj, na katerega bomo v končni fazi vsi lahko ponosni. In na letošnjem SIW-u smo skupaj naredili celo vrsto majhnih korakov. --tJ . il :- . *J \ .-;" ._ ...,-'/ . .._ ' f-~A~ .. V okviru letošnje turistične borze smo se omejili na uporabo tiskanih medijev in večjo pozornost namenili elektron- skim. Za tisk smo izbrali papir z okolj- skim certifikatom. Promocijske mate- riale smo izdelali iz recikliranih materi- alov in njihova razgradnja bo minimal- no obremenila okolje (priponke z imeni, torbe, darila ... ) . Za izvedbo workshopa smo izbrali lokacijo v središču Slovenije, ki veliki večini slovenskih udeležencev skrajšuje pot. Ljubljana je zeleno mesto, Poslovni sestanki so potekali na stojnicah, izdelanih iz lesenih zabojev iz slovenske leske. Gostiteljica borze je bila Ljubljana. ki posebno skrb namenja prav varova- njj okolja. Gospodarsko razstavišče je locirano v središču mesta, kar je omo- gočalo vsem tujim udeležencem tudi dostop peš iz hotelov. Transferje ude- ležencev smo z optimalnim združeva- njem skrčili na minimum. V okviru me- sta smo jim ponudili vodene sprehode do lokacij. Oprema prostorov je bila iz okolju prija- znih materialov in omogoča večkratno uporabo. Stojnice so bile izdelane iz le- senih zabojev iz slovenske leske in se jih bo lahko uporabljalo tudi na drugih do- godkih. Po zaključku uporabe pa se jih bo podarilo izbranim nadaljnjim upo- rabnikom. Vsi razstavljavci so imeli tudi možnost uporabe tiska promocijskih fo- tografij na eko lepenke za okrasitev stoj- nic. Prostori so bili okrašeni z lokalnim zelenjem, ki je bil po uporabi vrnjen v naravo. Posebna skrb je bila namenje- na tudi cateringu. Vsa hrana je bila se- zonska in lokalno pridelana ter ustrezala standardom ekološke prid't>lave. To je zgolj nekaj od korakov, ki smo jih naredili v smer okolju bolj prijaznega do- godka. Ne glede na to, kako majhna in na prvi pogled nepomembna so tovrstna prizadevanja, smo prepričani, da je naj- pomembnejša zavest, ki se je zgradila pri vseh, ki smo v organizaciji sodelovali. Zelena nit je bila v središču pozornosti tudi pri ob oblikovanju programov štu- dijskih potovanj po Sloveniji, saj je bila posebna pozornost namenjena prav ti- stim ponudnikom v slovenskem turiz- mu, ki v svojo ponudbo posebno po- zornost namenjajo zelenemu turizmu. Na ta način smo dodatno promovirali tovrstna prizadevanja slovenskega tu- rizma ter istočasno aktivno spodbujali ostale ponudnike naj sledijo zgledom. Udeleženci enodnevne študijske ture! poimenovane Ljubljanskr;;. kultura in na- tura, so si ogledali Ljubljano in njeno okolico na drugačen način. Sprehodili so se po mestnih ulicah, zapeljali po Jedi za udeležence borze so bile pripravljene iz sezonskih in lokalno pridelanih živil, ki so ustrezala standardom ekološke pridelave. . ·_ ~- .,,~ ""!:'1 ... .:....-.:"1 -- • - - .. ~~q. . ✓ • • -~~ , _ • Pester program dobrodošlice je udeležence 13. Slovenske turistične borze privabil v mestni park Tivoli. Ljubljanici do Botaničnega vrta na peh- tranovo potico in bezgov napitek, ogle- dali Ljubljansko barje in Plečnikovo cer- kev v Črni vasi ter okusili domače do- brote na pikniku na turistični kmeti- ji. Bolj poglobljeno pa so tuji poslovni partnerji Slovenijo in njeno turistično ponudbo lahko spoznali v okviru treh dvodnevnih tematskih potovanj, poi- menovanih Zeleni wellness Slovenije, Pod Kamniško-Savinjske Alpe, Tehniška dedi- ščina v samosvoji naravi. V okviru borze je potekala novinar- ska konferenca, kjer so takratna dr- žavna sekretarka na Ministrstvu za ') Po napornem dnevu so se udeleženci borze SIW sprostili ob druženju na Mestnem in Prešernovem trgu, kjer so začutili utrip mesta Ljubljane. Dogajanje so popestrili igralci pouličnega gledališča Ane Monro. SIW_ . 35 gospodarstvo, sedaj že ministrica za go- spodarstvo, mag. Darja Radie, generalni direktor Direktorata za turizem na MG mag. Marjan Hribar, nekdanji direktor STO mag. Dimitrij Piciga in direktorica Turizma Ljubljana Barbara Vajda spre- govorili o aktualnih temah v slovenskem turizm1,r Mag. Darja Radie je poudarila, da SIW vsako leto preraste svoje meje, vsako leto ga obišče več organizatorjev poto- vanj, tujih agentov, novinarjev. To kaže na dejstvo, da uresničujemo strateško zastavljene cilje in da postaja Slovenija vse manj odvisna od svojih tradicional- nih trgov. Po eni strani sicer to postavlja trženje pred nove izzive, a po drugi stra- ni bistveno zmanjšuje odvisnost. Se pa to izkaže kot zelo pozitivno predvsem v zaostrenih ekonomskih razmerah, kot so trenutno. Na Ministrstvu za gospo- darstvo se zavedajo, da turizem pred- stavlja pomembno razvojno in poslov- no priložnost za Slovenijo. SIW 2011 bo potekal v Termah Olimia med 26. in 28. majem 2011. _ STO se zahvaljuje vsem, ki so sodelo- vali pri izvedbi 13. Slovenske turistič­ ne borze, še posebej soorganizator- ju Turizmu Ljubljana in vsem par- tnerjem: Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Hotel Slon, Hotel Lev, City Hotel, Avrigo, ABC rent a car, Adria Airways, Aerodrom Ljubljana, Go Mice, Turizem Bohinj, Turistično društvo in Agencija za turizem Kamnik, Terme Snovik, Center Rinka, Hotel Plesnik, Idrijsko Cerkljanska razvojna agencija, Kendov dvorec, Hotel Cerkno, TIC Brda, Agencija Jota, Belica turizem, Hotel Brda Kozana, Hotel Venko, Turistično združe- nje Portorož, Top Tours, Turizem Kras, Terme Olimia, Thermana Laško, Terme Krka, Union. 36 __ aktivnosti STO } Nov Priročnik za hotele PRIROČNIK ZA HOI'l!LE ZA RAZVOJ TRAJNOSTNIH POSLOVNIH MODELOV STO je v okviru aktiv- nosti za spodbujanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji pripravila Priročnik za hotele - za razvoj trajnostnih poslov- nih modelov, s kate- rim želi narediti kon- kreten korak na poti spodbujanja turistič­ nega gospodarstva k uvajanju trajnostnih poslovnih modelov, k oblikovanju zele- nih produktov in ra- zvoju zelenih desti- nacij - s tem pa k bolj uspešnemu in konkurenčnemu poslovanju danes in za jutri. Namenjen je hotelom in drugim nastanitvenim ponudnikom, ki želijo izboljšati svoje poslovanje tako s finančnega, okoljske- ga kot družbenega vidika. Glede na veliko soodvisnost med ho- teli in destinacijami pa je namenjen tudi destinacijskim organi- zacijam. Priročnik je zasnovan kot praktično naravnan vodnik, ki podaja celosten pogled, kaj so razlogi, koristi in aktivnosti za razvoj trajnostnega poslovanja. Nov katalog Vinske ceste v Sloveniji Katalog Vinske ceste v Sloveniji je bil natisnjen v nakladi 40.000 izvo- dov (20.000 nemških, 20.000 angleških). Projekt je bil izved'en v sodelovanju s pod- jetjem Preobrat, kar vplivalo na celoten potek izvedbe pro- jekta. Katalog vklju- čuje vse 3 vinorodne dežele (Podravje, Posavje, Primorska) in njihove vinoro- dne okoliše. Glede na posamezne vinorodne dežele so opredeljeni tudi: • vinogradniki in vinarji • prenočišča • gastronomske posebnosti • prireditve, ki se navezujejo na vinsko ponudbo • izbrane restavracije • zaščiteni izdelki in • turistično-informacijski centri. Uvodni članek je bil ob sodeMvanju Jana Ciglenečkega na- pisan s strani priznanega avstrijskega novinarja in pozna- valca vin Petra Lexeja. Pri vsebinskem delu sta strokovno podporo nudila dr. Janez Bogataj in Jože Rozman. 1 Uspešni predstavitvi na Kitajskem ~~~~ -~~~fil~m2wE~~sw~m*~ •&pcnencc Croaha. Fcof Sfovcma„ Tourism Promoljon Evont V torek, 25. maja, in v četrtek, 27. maja, sta v Šanghaju in Pekingu potekali skupni predstavitvi Slovenije in Hrvaške na kitajskem trgu. Delavnici in predstavitvi povezane turi- stične ponudbe med Dubrovnikom in Bledom sta bili na- menjeni kitajskim organizatorjem potovanj in novinarjem. Dogodka v Šanghaju se je udeležilo okoli 100 organizator- jev potovanj in novinarjev, v Pekingu pa je bilo skupno 150 udeležencev. Turistično ponudbo obeh dežel je v kitajskem jeziku predstavila znana kitajska voditeljica Rita Zhao, ve- černi dogodki, katerih so se udeležili tudi visoki predstav- niki turističnih organizacij Šanghaja oziroma Pekinga, pa so bili obogateni z nastopi priznane hrvaške izvajalke, violonče­ listke Ane Rucner in predstavniki slovenske narodne glasbe, Robert Goter in Polona Jazbec. Kitajske udeležence (organi- zatorji potovanj) so zanimali predvsem vizumski postopki, katere so glavne turistične atrakcije Slovenije in Hrvaške ter kvaliteta turistične ponudbe Slovenije in Hrvaške. Po oceni slovenskih in hrvaških udeležencev ter kitajskih udeležen- cev sta bili predstavitvi in delavnici zelo uspešni. Slovenija in Hrvaška bosta s podobnimi skupnimi predstavitvami na- daljevali tudi v prihodnje, saj skupaj predstavljata bolj privla- čen turistični produkt. Za Evropo so kitajski gosti zelo po- membni, saj jih letno v regijo EU pripotuje približno 5 od- stotkov, kar znaša 2 milijona turistov. Da kitajski trg beleži izjemno rast, dokazuje naslednja statistika: leta 2001 jezu- naj matične države potovalo 12 milijonov, leta 2007 pa že 41 milijonov Kitajcev. Projekcije kažejo, da se bo do leta 2010 število kitajskih turistov povečalo na 60 milijonov, do leta 2020 pa na več kot 100 milijonov letno. Z namenom priva- biti čim večji delež kitajskih gostov v regijo JV Evrope, sta moči v okviru promocijskih aktivnosti združili tudi STO in Hrvaška turistična organizacija. Brošura Julijske Alpe v Sloveniji v italijanskem jeziku Naravna dediščina je eden naših najbolj prepoznavnih turi- stičnih produktov na tujih trgih, v veliki meri tudi v Italiji. Da bi jo še približali italijanskim gostom, sta STO in Združenje Julijskih Alp pripravila in izdala brošuro v italijanskem je- ziku, ki podrobneje predstavi alpske destinacije v Sloveniji. Julija je izšla kot priloga ene večjih italijanskih turističnih re- vij Bell'Europa. Namen brošure je prepričati italijanske goste, ki se tradicionalno držijo predvsem poznanih destinacij, naj zavijejo z glavnih poti in odkrijejo drobne zanimivosti, kultu- ro in okuse slovenskega alpskega sveta. Uspešna borza RDA v Kolnu V torek, 27. julija, je svoja vrata za tri dni odprl edini evropski y10rkshop avtobusnega turizma, ki ga letno organizira nemško avtobusno združenje RDA v Kolnu. Iz Slovenije se je na bor- zi pod okriljem Slovenske turistične organizacije (STO) pred- stavilo 19 slovenskih turističnih podjetij. Ponudba Slovenije za skupinska in avtobusna potovanja se je na borzi predstavila na 110 m 2 razstavnih površin. Tuje poslovne partnerje je naj- bolj zanimala ponudba slovenskih naravnih zdravilišč, Bleda in Bohinja (Julijske Alpe), kulturna ponudba slovenskih mest, predvsem Ljubljane in Maribora in produkt vinske ceste. V okviru predstavitve slovenske turistične ponudbe je prvi dan borze potekal sprejem na slovenski stojnici, ki ga je obi- skalo preko 100 poslovnih partnerjev. Dogajanje ob spreje- mu je spremljala mlada zasedba glasbenikov Oberkrain, ki so predstavljala nosilno temo 'Julijske Alpe". Predstavitev Slovenije v Istanbulu Dan pred uradnim začetkom svetovnega prvenstva v ko- šarki v Turčiji, 27. avgusta, se je v Istanbulu začela pred- stavitev Slovenije, za katero so skupaj poskrbeli Urad vla- de za komuniciranje (Ukom), Slovenska turistična organi- zacija (STO) in Košarkašk:~:~veza Slovenije (KZS). Sklop predstavitve Slovenije v petek, 27. avgusta, v hote- lu Sofa v Istanbulu, se je začel s predstavitvijo slovenske- ga turizma oz. poslovno delavnico Slovenske turistične or- ganizacije. Sledila je novinarska konferenca in slovenski večer s kulinarično pogostitvijo in glasbenim nastopom dua Spopad harmonik, ki ga sestavljata Miha Debevec in • Tomaž Rožanec. Poslovne delavnice je udeležilo okrog 70 predstavnikov turških organizatorjev potovanj. S slovenske strani so bili prisotni predstavniki STO, turističnih agencij Happy Tours, Kompas in Panoramic, predstavniki hotelov HIT, HIT Alpinea in Sportina, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč ter Adrie Airways. Na tiskovni konferenci je bila predstavljena aktualna turistična ponudba Slovenije s pou- darkom na zimskih programih ter ponudbi za športnike. Na UKOMU so se odzvali na pobudo KZS za sodelova- nje pri opremi za slovenske navijače, ki so se napotili v Turčijo. Seveda tudi tokrat v skladu z nacionalno znamko I feel Slovenia. Kot rezultat sodelovanj4a s KZS so navijači prejeli repliko ogrevalne majice, obrazne nalepke in navi- jaške »harmonike« znamke I feel Slovenia. aktivnosti ST0 __ 37 Nova letalska povezava med Diisseldorfom in Celovcem Air Berlin 4. novembra letos uvaja letalsko povezavo med Dusseldorfom in Celovcem. Sprva bodo leteli dvakrat teden- sko, ob četrtkih dopoldne in ob nedeljah zvečer, od 18. de- cembra pa tudi ob sobotah dopoldne. Nizkocenovna pove- zava bo po trenutnih načrtih trajala vsaj do konca marca pri- hodnje leto. Odvisno od časa rezervacije in ostalih podrob- nosti (datum letenja, razpoložljivost mest itd.) pa bo cena na osebo za eno smer letenja med 29 in 409 evri, prišteti bo tre- ba še davek in takse. Majda Rozina Dolenc, vodja predstav- ništva STO v Nemčiji poudarja: "Uvedba linije iz Vestfalije v Celovec je priložnost za trženje jesenske in zimske ponudbe Slovenije, predvsem za slovenske terme in za zimsko športna središča, pa tudi za kratek obisk Slovenije nasploh. Slovenske partnerje pozivam k sodelovanju in izvedbi skupne promo- cijske akcije v tem delu Nemčije." V predstavništvu STO v Nemčiji bodo v ta namen pripravili konkreten predlog ogla- ševanja, ki bo zajel ne le Dusseldorf, temveč tudi ostala ve- lemesta tega dela Nemčije, kot so Essen, Dortmund, Koln. Vključiti nameravajo tudi Hamburg, saj bo Air Berlin od 18. decembra letos do 26. marca prihodnje leto v Celovec letel tudi od tam, in sicer enkrat tedensko, ob sobotah. Air Berlin v Celovec iz Nemčije leti tudi iz Berlina. Nove povezave iz nem- ških letališč v bližino Slovenije načrtuje tudi letalska družba Germania, Matjaž Pen, vodja predstavništva JAPTI v Nemčiji pa si prizadeva tudi za neposredne povezave med letališčem Dusseldorf in Letališčem Jožeta Pučnika. Gre za težjo nalo- go, saj bi za generiranje zadostnega števila potnikov potre- bovali sodelovanje organizatorja potovanj, ki bi uspel zago- tavljati zadostno število potnikov v Slovenijo. Otroški zemljevid Medved Lovro raziskuje Slovenijo Za otroke je bil v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Kartografijo v nakladi 3000 izvodov izdan stenski pla- kat Medved Lovro raziskuje Slovenijo. Zemljevid skozi 63 slikovnih podob posameznih slovenskih krajev, ki so ilu- stracije Marjana Mančka, prikazuje posebnosti Slovenije, na način, ki je pisan na kožo otrokom. Hrbtna stran plakata je funkcionalno izrabljena s predsta- vttvijo promocijskih akcij STO in TZS, namenjenih naj- mlajšim. Projekt Z igro do prvih turističnih korakov je namenjen malčkom, da se že v vrtcu srečajo s turizmom, igra Igraj in spoznaj Slovenijo pa malo starejšim otrokom, ki že znajo odgovoriti na vprašanja, kot so "Kaj oziroma kdo je proteus?". 38 __ novice Razpisana evropska izdelava promocijskega ma- znamko na področju okoljske zelo pomembna za slovenski sredstva za izvedbo teriala, stroški sodelovanja odgovornosti. Danes je raz- turizem na japonskem trgu aktivnosti RDO na turističnih sejmih in pred- širjeno na 84 svetovnih dr- iz še enega stališča - ciljne Namen javnega razpisa je stavitvah doma in v tujini, žav; mednje odslej spada tudi skupine, ki jo H.I.S. zastopa. spodbujanje izvedbe aktiv- stroški zakupa medijskega in Slovenija. Svetovnim krite- Velika večina japonskih go- nosti regionalnih destinacij- oglaševalskega prostora v tu- rijem za pridobitev Green stov v Sloveniji sodi v staro- skih organizacij, ki se nana- jih in domačih medijih, orga- Globe certifikata lahko za- stno skupino nad 50 let, H.I.S šajo na izvajanje operativnih, nizacija medijskih dogodkov dostijo ustanove, ki dokažejo pa s svojim mladostnim pri- razvojnih, distribucijskih in doma in v tujini, organizacija prispevek pri ohranjanju oko- dihom in nižjimi cenami ci- promocijskih funkcij, ki bodo promocijskih dogodkov v tu- lja in vsaki dve leti potrjuje- lja predvsem na ciljno skupi- · spodbudile razvoj turizma jini, stroški vključitve v obsto- jo svoja stališča ter skrbijo za no do 40 let. Tako je objava v turističnih destinacijah. ječe in razvijajoče se distribu- svoje nepretrgano napredova- slike Bleda na naslovni stra- 1 Ministrstvo za gospodarstvo cijske poti informacijske teh- nje na področju trajnostnega ni dober način, kako približa- želi s tem javnim razpisom ob nologije, stroški vzpostavitve razvoja. ti Slovenijo tudi ciljni skupini upoštevanju Razvojnega na- spletne strani destinacije in Bohinj Park EKO Hotel s pri- pod 50 let. Namreč prav na tej črta in usmeritev slovenske- stroški, povezani z višjo uvr- dobitvijo Green Globe cer- ciljni skupini bo moral graditi ga turizma 2007-2011 zago- ščenostjo spletne strani turi- tifikata kotira zelo visoko in slovenski turizem promocijo, toviti ključne pogoje za po- stične destinacije na domačih predstavlja enega najnapre- če si želimo velik dotok japon- spešen razvoj turizma v turi- in tujih iskalnikih. Prvo odpi- dnej ših ekoloških hqtelov v skih turistov na dolgi rok. stičnih destinacijah in okre- ranje javnega razpisa je bilo EU, hkrati pa postavlja teme- piti povezovanje in sodelova- 17. 6. 2009, naslednja odpi- lje trajnostnega razvoja v tu- Vabljeni na vožnjo z nje pri skupnem načrtovanju, ranja bodo 30. 9.2010 in 28. rizmu Slovenije. vlakom "Julijske Alpe" oblikovanju in trženju sloven- 2. 2011. skega turizma. Višina razpi- Bled na naslovnici sanih sredstev je 4.200.000 Podeljen 1. Green japonskega kataloga EUR, višina sofinanciranja Globe certifikat v potovanj v Evropo upravičenih stroškov pa bo Sloveniji lahko dosegla 60 %. Denar bodo prejemniki lahko kori- stili tri leta. Projekt poslikave in poimeno- Na razpisu se lahko prijavi vanja vlaka je še eden izmed ena regionalna destinacijska dejanj, s katerimi želi sloven- organizacija iz ene razvojne sko turistično gospodarstvo v regije (izjema razvojne regi- sodelovanju s STO spodbuditi je z več kot 30 občinami), ki Bohinj Park EKO Hotel je tudi domače in tuje turiste k okolju ima obliko zavoda, favnega za- uradno postal prvi eko resort prijaznemu načinu potovanja. voda, javnega gospodarskega v Sloveniji, ki se ponaša spre- Skupnost Julijskih Alp, sku- zavoda, neprofitne regional- stižnim svetovnim certifika- paj s TNP in STO, so tako na ne razvojne agencije ali dru- tom Green Globe. Hotel je pobudo Slovenskih železnic ge neprofitne organizacije, ki zapisan delovanju na nivoju vlak na redni liniji Ljubljana deluje na področju turizma. svetovnih okoljevarstvenih - Nova Gorica preimenova- Za izvajanje funkcij regional- standardov že od otvoritve Slika Bleda s Karavankami v li v vlak 'Julijske Alpe" in ga ne destinacijske organizaci- leta 2009. Priznanje s strani ozadju avtorja J. Skoka krasi poslikali s turističnimi biseri, je morajo prijavitelji prido- Green Globe, ki je rezultat vi- naslovno stran 74 strani ob- ki se nahajajo ob železniški biti soglasje javne, zasebne soko cenjenega in selektivne- sežnega kataloga potovanj progi. Vlak na redni liniji vozi in civilne sfere. ga procesa certifikacije, je go- v Evropo turistične agencije vsako soboto, nedeljo in pra- Kot upravičeni stroški se tovo markantni dosežek na H.I.S. Gre za katalog znam- znike. Poslikan je s podobami, bodo upoštevali stroški iz- trdno začrtani poti družbeno ke Impresso, ki zajema sku- Bleda, Bohinja, Kranjske Gore delave strategije razvoja tu- odgovornega slovenskega tu- pinska potovanja. H.I.S. je hi- in doline Soče ter Triglava. ristične destinacije, stroški rističnega prvaka. tro rastoča agencija in na ja- Prva promocijska vožnja je izdelave priročnika trženj- Green Globe je svetovno raz- ponskem tržišču trenutno potekala 19. junija 2010. skih znamk turistične de- širjen sonaravnostni certifi- tretja najpomembnejša glede stinacije in integralnih tu- kat, temelji pa na mednaro- na prodajo potovanj v tujino. easyJet med Ljubljano, rističnih proizvodov, stro- dno sprejetih kriterijih za tr'aj- Ne le, da bo slika Bleda krasi- Parizom ter Milanom ški oblikovanja novih in- • no'stno sonaravno delovanje la prodajne police več kot 200 Število easyJetovih potnikov tegralnih tur,ističnih pro- in menedžment v turizmu. H.I.S.-ovih poslovalnic, tem- v Sloveniji se bo prihodnje izvodov in novih temat- Prestižno združenje korenini več tudi številnih drugih, po- leto v primerjavi z letošnjim skih turističnih proi- v Kaliforniji in od ustanovitve sredniških agencij. Objava sli- povečalo za skoraj 70 odstot- 1 1992 dalje velja za najboljšo ke Bleda na naslovnici pa je kov. EasyJet, ki je vodilna zvodov, oblikovanje in evropska nizkocenovna letal- ska družba, bo začel s prodajo vozovnic za dve novi destina- ciji - iz Ljubljane do Pariza in Milana. Leti na novih linijah se bodo začeli v prvih dneh decembra in dopolnili seda- njo povezavo med Ljubljano in Londonom (Stansted), ki uspešno obstaja že od apri- la 2004. ··Enosmerne letal- ske vozovnice bodo na vo- ljo_,že od 19,99 evrov naprej, vključno z letališkimi taksa- rµi in pristojbinami. Z novi- ma letalskima povezavama do Pariza in Milana bo ea- syJet v zimski sezoni z lju- bljanskega letališča torej po- nujal tri destinacije. V Pariz in Milano bo letel trikrat te- densko, in sicer ob torkih, če­ trtkih in sobotah. Z Veselim Janezom na panoramsko vožnjo po Ljubljani V Ljubljani je turistično po- nudbo obogatil Veseli Jan~z; ki turiste popelje na nepo- zabno doživetje - vožnjo po Ljubljani s prvim panoram- skim avtobusom z odpr- to streho v Sloveniji. Veseli Janez turiste najprej zapelje po Dalmatinovi, Komenskega, Kopitarjevi, Poljanski, Zrinjskega in Streliški ulici na Ljubljanski Grad. Po ogledu prestolnice z gradu se nadalju- je pot po Streliški, Roški uli- ci, Ižanki, mimo Botaničnega vrta na Barje do Črne vasi, kjer sledi ogled Plečnikove cerkve sv. Mihaela, ki je na- rejena po vzoru prvih krščan­ skih cerkva. Iz Črne vasi av- tobus zapelje po Ižanki mimo gostilne Livada, po Mivki in Karunovi ulici, kjer se vidi Plečnikova hiša, Trnovska cerkev, nato se pot nadaljuje čez edini most, na katerem rastejo drevesa, v Krakovo in Mireje, kjer stoji lepo ohranje- no rimsko obzidje. Potniki si nato ogledajo trg MDB, na Prešernovi ce- sti vladno in predsedniško palačo, diplomatsko četrt, na Šubičevi parlament, na Slovenski cesti Nebotičnik, po Viharjevi (Navje GR) in Linhartovi cesti pa se pripe- ljejo do Žal. Sledi vožnja po Kranjčevi in Vojkovi (fakul- tete, MORS) do Športnega parka Stožice (nov stadi- on) in Dunajskih kristalov, po Dunajski cesti (Plečnikov stadion), Samovi (cerkev sv. Frančiška), Drenikovi (cer- kev sv. Jerneja) in Celovški ce- sti do Tivolija. V parku Tivoli potniki izstopijo in gredo peš skozi Tivoli, mimo Cekinovega in Tivolskega gradu, po Jakopičevem sprehajališču, kjer je galerija na prostem - ogled trenutne razstave, do Moderne. in Narodne galerije in naprej po Cankarjevi v cen- ter mesta. Potnike, ki se ne že- lijo sprehoditi skozi Tivoli, av- tobus zapelje na izhodiščno točko, in sicer avtobusno po- stajališče Dalmatinova pred Metalko. Prvi mladinski TIC v Sloveniji o Mt.ADINSl(l ll/ltlSTIČNOINfOIIMACIJSIUCENlllt VIHSMGOAA.VW:IIJf V maju 2010 se je uresniči­ la dolgoletna želja turističnih delavcev Turističnega dru- štva Vinska Gora in Velenja ter ravnatelja Osnovne šole Gorica, da skupaj organizi- rajo Mladinski turistično-in­ formacijski center, ki bo de- loval ni podružnični osnovni šoli v Vinski Gori kot program obšolskih dejavnosti turistič­ nega podmladka TD Vinska Gora. Novoustanovljeni mladin- ski TIC vodijo sami učen­ ci podružnične osnovne šole Vinska Gora pod menstor- stvom učiteljev in članov tu- rističnega društva Vinska Gora. Mladinski turistično-in­ formacijski center v obdobju uvajanja ekipe deluje predvi- doma ob vikednih, ko učen­ ci organizirajo in vodijo svoje vrstnike, organizirane skupi- ne, družine po za sedaj pripra- vljenih treh turističnih poteh po Vinski Gori in okolici. Pod vodstvom mentorjev sami vo- dijo vse postopke in dela, kot se dogajajo v pravem TIC-u. Zato imajo v svoji pisarni te-;- lefonsko linijo za sprejem te- lefonskih klicev in povpraše- vanj. Imajo tudi računalnik, brezžično internetno poveza- vo, pripravlja pa se tudi pod- stran MTIC-a na internetnem portalu Turističnega društva Vinska Gora, kjer bo pred- stavljena turistična ponudba Vinske Gore in njihovi progra- mi ter izleti za organizirane skupine. Učenci so se zavzeto pripravili, izdelali turistično informacijske letake, še pose- bej pa so ponosni na zgodbo, ki jo bodo predstavljali svo- jim obiskovalcem in škratka Biserčka, ki je rdeča, povezo- valna nit, zgodbe in predstavi- tev zanimivosti kraja. Odprt Slovenski planinski muzej V Mojstrani je v začetku av- gusta predsednik RS dr. Danilo Turk slovesno odprl Slovenski planinski muzej. To je dosežek, ki je pomem- ben za razvoj regije, planin- stva in za ves slovenski na- rod. Slovenski planinski mu- zej velja za nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval novice __ 39 celotno planinsko - gorni- ško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost. Slovenci se bomo z njim tudi na podro- čju ohranjanja zgodovinske- ga spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom. "Generacije planincev, gorni- kov in alpinistov so si več kot stoletje prizadevale, da bi bila .zgodovina njihovih dosežkov ohranjena v Slovenskem pla- ninskem muzeju," je povedal Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije. Triglavska muzejska zbirka je bila skromen začetek, ven- dar so prizadevanja posame- znikov na čelu z Avgustom Delavcem in Mirom Erženom končno obrodila sadove. Nova ljubljanska turistična kartica Urbana Od sredine julija je na 16 pro- dajnih mestih možno kupiti LJUBLJANSKO TURISTIČNO KARTICO URBANA. Namenjena je predvsem obi- skovalcem Ljubljane, tako tu- jim, kot domačim. Ljubljanska turistična kartica Urbana je enotna vstopnica, ki je hkra- ti najboljši način za spozna- vanje glavnih znamenitosti Ljubljane in doživljanje me- sta. Na voljo so kartice za raz- lična časovna obdobja: za 24 ur, 48 ur ali 72 ur. Znaku- pom eno, dvo ali tridnevne Ljubljanske turistične kar- tic~ Urbana imajo imetniki možnost brezplačnega kori- ščenja javnega prevoza z av- tobusi LPP in nekaterih dru- gih vrst prevozov, enkratni brezplačni vstop v ljubljan- ske muzeje, galerije in do- stop do različnih turističnih privlačnosti mesta v obdo- bju veljavnosti kartice, pa tudi do nekaterih stori- tev, ki jih izvaja Turizem Ljubljana. Seznam kon- kretnih storitev, ki jih kartica vključuje, najde- te na spletni strani me- sta Ljubljana._ SNOVALEC Slo·venska t11ristif11a orga11i:z:arija (,.l BANKA TURISTIČNIH PRILOŽNOSTI SLOVENIJE www.btps.si , .... . .. lf,. ... . . : * • t "' SEJALEC Sk>wnslu, turistibui organizacija FAKULTETA ZA TURISTIČNE ŠTUDIJE PORTORO2 FACULTY OF TOURISM STUDIE$ PORTOROt SLOVENIJA Kaj inovativnega ponuja slovenski turizem? Banka turističnih priložnosti Slovenije že vrsto let pomaga slovenskim turističnim ponudnikom pri iskanju novih in svežih razvojnih poti. Odslej pomagamo tudi turistom, da odkrijejo nove in sveže turistične poti po Sloveniji. INOVATIV~A SLOVENSKA POTEPANJA • Paketi, sestavljeni iz nagrajene· turistične ponudbe. • Gorenjski venček adrenalina in tradicije • Wellness, sprehajanje, kolesarjenje, cviček, med - to je raj na zemlji • Čarobnost kraškega sveta • Počitnice malo drugače: adrenalinsko-doživljajski aranžma v Posočju • Kolesarsko in kulturno potepanje po vzhodni Sloveniji • Opisi paketov in možnost rezervacije: www.BTPS.si, BTPS@slovenia.info ~ 1 Ministrstvo za gospodarstvo Republika Slovenija SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA www.slovenia.info