ZNANSl VENI ČLANEK
(PRE)OBLIKOVANJE POLICY OMREŽIJ V KONTEKSTU DEMOKRATIČNEGA PREHODA -SLOVENSKI PRIMER'
Povzetek. Koncept policy omrežij je meso-koncept in zato združljiv z različnimi teoretskimi pristopi k preučevanju političnega odločanja. Kot kažejo izkušnje empiričnega m-ziskovanja na Slovenskem, je ta koncept mogoče uporabiti tudi v različnih socialno-političnih kontekstih in ne le v tistih, znotraj katerih so družboslovci doslej najbolj razvijali raziskovanje razmerij med interesnimi skupinami in vlado v procesu oblikovanja in izvajanja politik (npr. v Veliki Britaniji, ZDA in skandinavskih državah). Ustvarjalna uporaba koncepta v novih nacionalnih pa tudi nadnacionalnih kontekstih (kot npr. na ravni Evropske zveze) razkriva ne le specifične (za teorijo nove) zvrsti /x)licy omrežij, temveč tudi nove pojasnjevalne dejavnike spreminjanja policy omrežij
Ključni pojmi: policy analiza (analiza fwlitik), fmlicy omrežje, policy igralci, policy arena, policy stil, demokratični prehod, Slovenija.
' Dr.tMiiilca t-'lnk tlafner. Izredna /inifesortai na tiikidleli za dmitK-ne ivde
' ČItineb je nama! v oktini raztsbovaUienn Imijekla tXt-'Ink ltafner el al, (Miboranje fiolicy mret In hthininje v Sloveniji' (t9!Xi-IW7J. Center za /H>tllolii.ibe nizliJiave. Inilltiil za driiilH'ne vede. t-'t)V. tjiibljana. Ta a/itlbativni ruzIskuiHiUii /trojebi mi stißiitinclnill: MInIsirsim za znantisl In lelinologljn. Vlaitii MV; Driavni zixtr KS ler frtKttxularxka ztxirniai Stoivnije.
Policy omrežje' kot mcso-konccpt
Policy omrežje je skupna oznaka za sicer raznovrstna razmerja med organiziranimi interesi in državo. Uihko rečemo, da je policy ontrežje' generični jxjjem, ki zajema zelo različne konkretne zvrsti |x)licy omrežij. V devetdesetih letih se je precej dnižl>oslovcev pričelo intenzivneje ukvarjati s konceptualizacijo |x)li-cy omrežij (Jortkui, Schubert, ur. 1992). Kljub temu bi ne mogli reči, da je bil predmet tovrstnega raziskovanja prej zanemarjen. Le preučev~an je bil na nekoliko drugačen način in fragmentirano.
Dve dominantni .šoli, pluralizem in korporativizem, sta ponujali .svoje razi.sko-valne ugotovitve o razmerjih med interesnimi skupnami in državo. Pri tem sta razvijali vzajemno tekmovalen odnos, čeprav v resnici nista nujno bili tekmici. Fenomen različnih raziskovalnih rezultatov obeh omenjenih šol bi lahko primerjali z izkušnjo sle|xev, ki so opi.sovali slona na podlagi svojih tipalnih izkušenj na posameznih delih .slona. Puchala (1972, 267) situacijo take delne izkušnje opisuje takole. Nekaj slejKev pristopi k slonu in vsak od njih tipa po delu slona, da bi ugotovil, kakšen je slon. Slepec, ki je otipal slonovo nogo, je menil, da mora biti slon vi.sok in vitek, slepec, ki je otipal slonovo uho, pa je bil prepričan, da je slon podolgovat in plosk in tako naprej. Puchala ugotavlja, da po tej poti noben slejjcc ni korektno opisal, kakšna žival je slon, čeprav je vsak dovolj natančno opisal del slona. Opi.sana prispodoba lahko pomaga razimieti konceptualni razvoj na področju raziskovanja razmerij med interesnimi skupinami in državo. Plurali.sti in kor|x)rati\ i.sti v resnici imajo lahko prav na konkretnih področjih javnih politik oz. ob opisu razmerij med interesnimi skupinami in državo v posameznih procesih oblikovanja in izvajanja politik, vendar nobena od teh šol ne opisuje korektno celote različnih razmerij med interesnimi skupinami in državo na v.seh .sektorjih javnih politik. Generični pojenj policy omrežja (po analogiji s slonom' v zgornji ilu.straciji) omogoča zajemanje celote raznolikih vzorcev razmerij med interesnimi skupinami in državo. Pojem policy omrežij tako z;ijema celo vrsto doslej odkritih tovrstnih vzorcev, ponuja pa tudi metodologijo in analogije pri odkrivanju novih.
> 1'ii Iztvilhi zgoraj omciiJeiie)(a razIskoiriliitKa projebla smo se mzisbolltolo.Jcm 'omivije' se indi sicer /logiuno u/KinihlJa za opisovanje /Mnvzanosti druibenih subjektov oz. ustanov. I'll/em omreijeJe tudi. kol nnoiaiija tudi hikSiCA. l>olJ v rabi v kimninikacijskem sivin, pravu. {oLstvu. ekonomiji. /ledaKoKlki. 'mreije'/xt v medicini. I'ri 'omreijii gn- torej za sloivnski prevod, ki se naivziile na odnose med ljudmi In Je ie r nihi na /loluiCnem in drnilHniem {xxIrtiCJu oz. na /KulroCJu humanih iislun. f naspnitju z l.iikilCem A., ocenjuejm. da navedeni ar/tnmenli za .'Jm'enjenje z omreijem'dominirajo nad arfinmenli. na IhkIUihI katerih ljik.hcy omrežij ter z;ivest o raznohkosti poUey omrežij na raziičnili potiročjih oz. konkretnih primerili odločanja.
Do rekonceptualizacije raziskovalnega potlročja iz stanja boja med korpora-tivisti in pluralisti v smeri oblikovanja generičnega koncepta policy omrežij, je precej pripomoglo odkritje specifičnega vzorca razmerij v Veliki Britaniji. Britanski politologi (Richard.son in Jordan 1979) so pris|Dcvali analizo policy skupno.sti (policy conuniMiities), ter v sodelovanju z družboslovci v drugih zahotinih demokracijah odkrili fenomen policy stilov'. Tudi ameri.ški družboslovci so razkrili specifično ameriški 'železni trikotnik' in njegovo transformacijo v tematska |X)licy omrežja. Trend v odkrivanju vedno novih zvrsti razmerij med organizranimi interesi in državo je spodbudil potrebo po analitični rekonceptualizaciji in sintezi metodoloških in analitičnih pri.sto|X)v k preučevanju teh razmerij v procesu oblikovanja in izvajanja politik.
Policy omrežje je analitični pojem, ki se osredotoča na razmerja med državo in družlx) ter pomaga pojasniti obna.S:inja v določenih sektorjih države oz. področjih raznih politik (Smidi 1993, 7). Ne posega na raven družboslovne teorije*, zato z.:isluži oznako koncept srednjega dometa' oz. meso-koncept (Smidi 1993, 7). Načeloma je kompatibilen z različnimi teorijami, ki se ukvarjajo z analizo države, civilne družbe, razmerji med civilno družbo in državo ali, denimo, razglabljajo o tlemokraciji. Med teorijami, ki so .se pri raziskovanju policy omrežij doslej že uporabljale, so npr pluralizem, elitizem, marksizem (Smith 1993, 10). Marksistični pristop k preučevanju policy omrežij poudarja dominacijo intere.sov oz. predstavnikov kapitala v policy omrežjih. Eliti.stični pristop .se osredotoča na dominacijo privilegiranih interesov elite. Pluralisti pa na.sprotno opozarjajo na policy omrežja, kjer ni mogoče govoriti o dominantnih skupinah na .strani civilne družbe. Z;iradi kompatibilnosti z različnimi teoret.skimi okviri, je koncept policy omrežij 'nevtralen' koncept (Jordan and Schubert 1992,12; Van Waarden 1992, 30) in uporabno analitično 'orodje' pri raziskovanju strukture policy odločevalcev in razmerij med njimi. Osredotočen je na razmerja med privatnimi' in javnimi akterji, ki odločajo o oblikovanju in izvajanju javnih politik.
• hilky sill Je /Kijem, bi gft KUhanlstm (]'J>t2:2..i) ofiretleljiije ba In iimejeiufia fttistvlortinja in vsiljive liaile. bi se ntlloCa Hull za ratlibtilno .■i/ireminjanje/Milllib brez tvCJega iHisveltivanJa z organiziranimi Inieresi Hotlobno so c zgomj omenjeni /nibllbtidji o/>isanl .sfteclJUnI /mll-cy.sllli v nebalerih itriigili ilritivah nti ztiCeibn osemtlesellh lel
' AUtm /mm ihem. which is nsetl lo e.x/tlaln some /lehonomenon. Imlillcll In any Iheory is a sel o/nntlerlrliig ossiiml>lioia anil melhotk ihtil tire nirely tjites-llttnetl. ti ihc'orciical porspcctiw.'
Metafora 'omrežje' se osredotoča na formalne in neformalne stike in razmerja, ki oblikujejo politične dnevne rede (policy agenda) in odločanje, pa tudi na kontekst razmerij in odvisnosti ter vpliv akterjev na odločanje drugih akterjev". Zaradi asociacije na druge zvrsti omrežij, ki so dinamična, spreminjajoča, komimikativna, se zdi metafora 'omrežja' zelo posrečena. Hkrati pa nekateri avtorji (npr. Parsons 1995, 185) v raznoliki uporabi in raznolikih interpretacijah vidijo tudi slalx)st te metafore.
Kritika policy omrežij oz. njihovega empiričnega razi.skovanja se usmerja tudi v težave operacionalizacije državnega oz. vladnega sektorja v policy omrežjih. Tako .se npr. zlasti neo-kor[X)rativistom in pluralistom očita, da pri .svojem raziskovanju niso ustrezno razvili teorije države oz., da ne opredeljujejo meja med javnim in privatnim dovolj natančno in državo obravnavajo fragmentarno (Greenwood and Ronit 1992, 5). Čeprav se zdijo te kritike zelo resne, pa družboslovci (npr, Cerny 1990; Jordan and Schul>ert 1992; KenLs and Shneider 1989) ugotavljajo, da je .sodobno državo nemogoče nat;inčno definirati, saj .se polje njenega delovanja širi, v praksi pogosto sploh ni mogoče jasno razločiti, kaj je privatno in k;ij javno, pa tutli arhitektura politike .se spreminja tako, da država ne nastopa kot enoten akter, temveč 'poosebljeno' prek konkretnih državnih uradov, agencij, uradnikov itd.
Operacionalizacija pojma policy omrežje
Policy omrežja (jwlicy networks)' so in niso identična |x>liiičnim omrežjem (|X)litical nerwork.s)'. Pojem policy omrežja zajema akterje in zn;ičilnosti razmerij med akterji, ki imajo vložek oz„ (.so)odločajo o konkretni politiki na določenem področju. Politična omrežja .so temeljna oz. ključna razmerja (povezave, razdelitev politične moči), ki določajo praktično delovanje političnega sistema kot celote. Po eni strani policy omrežja .so politična, in sicer v toliko, kolikor so vanj;i vključeni politični akterji v ožjem smislu (stranke, vladni organi ipd.) in v kolikor so vpletena v globlje politične strukture in itieološko-politične cepitve ter boj za oblast in v kolikor jc konkretno odločanje v teh omrežjih obremenjeno z ideološkimi (strankarskimi) konflikti in je tako 'spolitizirano'. Primer zelo globokega prepletanja policy omrežja s strukturami in dejavnostmi slovenskega političnega omrežja je policy omrežje ob zakonu o den;icionalizaciji. V policy omrežju, v katerem je doslej jxjlekalo odločanje o sprejemu, izvajanju oz. morebitnem spreminjanju že sprejetega zakona o denacionalizaciji, .se je do sedaj izoblikovala vrsta akterjev, ki jih lahko združujemo po tipu interesov, katere z;istop;ijo. Hkrati pa vendarle tudi nestrankarski akterji v tem kontek.stu funkcionirajo kot akterji znotraj globlje ideo-lo.ško politične cepitve na desnico in levico (v precejšnji meri gre tudi za cepitev
• Viiiiiilcikem jeziku ■fHilicy iieliitirks oziiiii'iijv omreijii, bi se Mikujejo okmf> boiibreliiili jtwiiili /kiIi-lik (f)iihlli: jMilIchs).
' V iviiileibem jezibii je iKijem /loUlibe r smislu IkiIIUcs ' Siril od fKijimi jHimimeziie oz seblorsbe /loli-like (/«>liiy). V sloivnSiiiii i' eiliiliti /Hizittimii le en iHiJem ■ ■/loliiikd . •Ihlicr se v slorenSčinI hilibo izrazi ne/Kisredno le f nekalerili s/K\IJICnlli primerih, kol npr v mnoiinski rabi uimosialnika Jxillllka (jHililIke ■ [lolicies) ali skiifHij s priilerniknm (knielljsba. izobnižei-alna. swialna l>olillka ■ tmlicy).
novonastalc / reformirane stranke) v slovenski strankarski areni. Obenem pa policy omrežja ni.so avtomatično del relativno stabilnih razmerij med akterji v političnem sistemu. Včasih so namreč zelo kratkotrajna in nestabilna in ni.so v funkciji Ixjja za spreminjanje oz. ohranjanje ideoloSko-jKjIitične .strukture neke družbe (npr. policy omrežje, ki je v Sloveniji nastalo ob oblikovanju zakona o omejevanju uporabe tobaka). Prva ključna razlika med policy omrežjem in političnim omrežjem bi torej bila, da policy omrežje nastaja ob konkretni tematiki, v konkretnem procesu odločanja in ni nujno vselej v funkciji lx)ja za oblast med ključnimi ix)li-tičnimi akterji v političnem sistemu. Nasprotno so politična omrežja .sestavina trajnejše politične strukture sistema, ki obvladuje politično odločanje predvsem ob t.i. ključnih tematikah ( key issues') - tematikah, kjer imajo osrednji |x>litični akterji vitalni interes ohraniti ali spremeniti svoj status v vladajočih političnih razmerjih.
Najbolj [jotlrobno operacionaliz;icijo koncepta policy omrežja je doslej v literaturi predstavil Van Waarden (1992). Njegovo izhodišče je bilo razkriti povezovalne vzorce, zasnovane na vz;ijemni odvisnosti med tremi zvrstmi akterjev - politiki, birokrati ter interesnimi .skupinami. Čeprav Van Waarden govori o treh .skupinah akterjev, pa jih vendarle načelno loči v dva bloka. Politiki in birokrati sor javnih in civilno-družbenih akterjev, ki .stopajo v vzajemne komunikacije ob določeni policy tematiki. Meje policy omrežja so do neke mere prepoznavane subjektivno, saj gre pri opredeljevanju policy omrežja za vzajemno prepoznavanje akterjev, ki imajo priznan status '|x)licy igralcev' na področju izbrane politike oziroma ob obravnavi konkretne tematike. Ta 'subjektivna' komponenta določanja meja konkretnega policy omrežja pa vendarle temelji na nekaterih 'objektivnih' določnicah, kol npr na funkcionalni povezanosti akterjev, na sektorizaciji vlade (raz|x)reditev |)olicy kompetenc po uradnih u.stanovah) ter strukturni umestitvi proce.sa oblikovanja oz. izvajanja konkretne politike.
Zn:ičilno.sti policy omrežij, po k;iterih .se razlikujejo različni tipi policy omrežij, .se navezujejo na nekaj ključnih elementov kot so akterji, funkcija policy omrežij, struktura omrežja, stopnja institucionalizacije, običajni načini interakcije, razporeditev moči ter strategije javne uprave.
Pri vprašanju akterjev jxilicy omrežja ni pomemben le podatek o tem, koliko akterjev je v omrežju, temveč tudi z;i kak.šen tip akterjev gre (državni ali civil-no-družbeni akterji) ter ali ima katera od vpletenih interesnih .skupin monopol nad predstavlj;injem v komunikaciji z državnimi akterji.
Policy omrežja se med seboj razlikujejo tudi glede na to, katere funkcije opravljajo. Med pomembnimi funkcijami so omogočanje dostopa do odločevalcev, po-■svetovanje, pogajanja, koordinacija, sodelovanje v oblikovanju politik, sodelovanje v izvajanju politik ali celo prena.šanje javne avtoritete ter Širina tematike, ki jo policy omrežje obravnava.
Se natančneje so opredeljene določnice strukture |Xilicy omrežja, kot npr. stopnja zaprtosti/odprtosti meja omrežja, tip članstva (prostovoljno, neprostovoljno, obvezno), stopnja urejenosti razmerij med akterji, intenzivnost razmerij, stopnja mnogoterosti (multiplcksnosi) omrežja, (a)simetričnost omrežja, pojav grozdnih povezav med akterji še znotraj policy omrežja, povezovalni vzorec (npr hierarhičen, horizontalen, jxisvetovalen), centralnost (osredotočenost na državo), stabilnost omrežja ter narava razmerij med akterji (konfliktna, kooperativna, prepletena s konfliktnostjo, prisilo in .sodelovanjem).
Stniktura policy omrežja pa ni dovolj natančno opredeljena, če ne upoštevamo tudi porazdelitev moči znotraj omrežja. Tu Van Waarden predlaga nekaj indikatorjev, ki v precejšnji meri opisujejo |X)ložaj državnega sektorja vis a vis družbi, kot npr stopnjo avtonomije države, možnost dominacije državnih akterjev v policy omrežju, možnost tlominacije societalnih intere.sov v policy omrežju ter uravnoteženost oz. ravnovesje moči državnega in družbenega .sektorja.
Van Waarden tudi meni, da prevladujoč način obnašanja javne uprave v pomembni meri .so-opredeljuje tip policy omrežja. Gre predv.sem za odnos civilne družbe - ali je javna uprava odprta do družbe, ali priznava interesne skupine za .svoje sogovornike oz. jih celo podpira, ali teži k oblikovanju oz. spreminjanju interesnih združenj, ali prenaša državno avtoriteto na interesne skupine ter ali po.skuSa uničiti interesne asociacije.
Policy omrežja se značilno razlikujejo tudi po stopnji institucionalizacije, ki je lahko zelo vi.soka (kot v primeru neo-korporativizma) pa tudi zelo nizka (kot npr v tematskih omrežjih).
Udeleženci v policy omrežju v vzajemnih stikih oblikujejo tudi neke običaje (konvencije). Tako udeleženci delijo vtis o .sovražnosti oz. težnji k i.skanju .soglasja, lahko sledijo ali ne sledijo ideji javnega interesa, težijo lx)lj k neformalnim ali k Ixilj formalnim stikom znotraj omrežja, se nagibajo ali ne nagibajo k tajnim stikom, težijo k politizaciji odločanja ali k njegovi depolitiz-iciji, dopu.ščajo ali ne dopuščajo ideološke spore ob obravnavi konkretnih tematik policy omrežja.
Kljub taki teoret.ski natančnosti pa se v empiričnem razi.skovanju srečujemo še z mnogimi raziskovalnimi problemi in dilemami kot npr: kako zadovoljivo operacionalizirati in meriti zgoraj omenjene variable v empiričnem razi.skovanju. Nekaterim avtorjem se zdi Van Waardnova zami.sel prezahtevna in nedosegljiv ideal v empiričnem razi.skovanju, drugi pa menijo, da bi razi.skovalci morali težiti k .standardiziranemu empiričnemu raziskovanju po Van Waardnovi zami.sli. Po njihovem mnenju bi le tako bilo mogoče metodološko ustrezno primerjalno razi.sko-vanje znotraj ene druz.lxf kot tudi mednarodno-primerjalno razi.skovanje.
Spreminjanje policy omrežij
Policy omrežja variirajo po policy sektorjih v istem časovnem olxlobjii pa liicli na istem sektorju skozi daljSe časovno obdobje. Kenis and Schneider (1991, .34) se osredotočata predv.sem na spreminjanje policy omrežij skozi čas. V pojmu omrežje vidita primerno metaforo za izraž^inja vrste empiričnih ugotovitev glede kritičnih sprememb v |x>litičnem vladanju modernih demokracij. Po eni .strani se v spreminjanju policy omrežij odslikavajo globlji [Kilitični premiki. Po drugi .strani .spontane spremembe v policy omrežjih spreminjajo značaj politike in vplivajo na 'vi.soko' |x)litiko ter |x)litične strukture.
Doslej je bilo spreminjanje policy omrežij relativno malo raziskovano. Pomembna spotibuda za tovrstno raziskovanje so bile nasprotujoče .se raziskovalne ugotovitve o policy omrežjih na |x)drc)čju istih politik (npr. 'spori' o tem, kak.šno je ix)licy omrežje na |x>dročju kmetijstva v Veliki Britaniji). Andersen in Elia.ssen (199.^) povzemata naslednje dejavnike spreminjanja policy omrežij: Sociahio-ekonomske in vrednotne spremembe: pojav novih družbenih skupin, novih vrednot, novih družbenih gibanj ali interesnih skupin, (nova ekolo.ška gibanja, ženske in homo.seksualne .skupine, interesno organiziranje po.sameznikov, ki so .se v procesu družbenih sprememb zna.šli v [xjclobnem socialno-ekonomskem in |x)litičnem ix)ložaju - npr. lastniki razlaščenega premoženja v Sloveniji) Vznikanje novih družbenih problemov oz. tematik: vlade .se .soočajo z novimi problemi, s katerimi se ne morejo učinkovito soočili s tradicionalnim načinom razmi.šljanja in delovanja;
Nove tehnologije: tehnološki napredek usivarja nove družbene dileme in prol> leme, kot npr. na področju biotehnologije, genetskega inženiringa, interneta (ali tlovoliii / poecilične izseke možnega raziskovanja z\'rsti policy omrežij, kot npr na zgolj en tip |x)licy omrežja - (neo)korporativizem (Lukšič I. 1991; Stanojevič 1994), na generalne čezsektroske analize |x)licy omrežij v demokratičnem prehodu (Fink-Hafner 1993 in 1994) ali pa zelo ozko, celo tematsko opredeljena policy omrežja (študij n;i primeru privatizacije - Lah 1996). Razi.skava 'Oblikovanje |x)licy omrežij in lobiranje v Sloveniji" (Fink-Hahier D. et al. 1996-1997) se razlikuje otl tlosedanjih razi.skav pt) tem, da temelji na konceptu pt>-licy omrežij ter analizira i;ikt) čezsektorske zn;ičilnosti oblikovanja policy omrežij kt)t tudi specifičnosti policy omrežij na |x)drt)čju ptjsameznih izbranih .sektorskih politik.
V natlaljevanju pretlst;ivlj;imo ključne čez-sektorske ugotovitve zgoraj omenjene raziskave, ki razkriv;ijo nekatere ključne zn;ičilntMti razvtija novih in spre-minj;mja starih |x)licy omrežij v procesu demokratičnega prehtxUi v Skneniji. V tem procesu so očitno stara omrežja v veliki meri razpatlla, pričeli pa so nastajati novi vzorci polit:)' omrežij, ki prej niso bili tlopu.stni (npr tematska omrežja), pt>javili so .se novi člani policy omrežij in novi lipi akterjev (razLiščenci, me.sta, regije..), zlasti v nekaterih n;istajajočih pt)licy omrežjih, ki so še v procesu (pre)obliko-vanja, prihaja do dinamičnega spreminjanja razmerij moči iitl.
• Vdiijih-Skl llicniniri s/MutraCJii fKilicy witilizi-sv btiriKigosli) ii{Kimhljti izrtiz /mliij />ln)vrs'. ki smo . gft mi tem mesiu itclim fxishnviiili fdlcj ii/n: I'al. I0H7). AyVni zutema cetoiu niztlCiilli suhji-IUof. ki /KtskiiiUijo r/ilii tili na 6-1997) temeljijo tako na podatkih več anket meti poslanci državnega zbora kot tudi na anketi, izvedeni junija 19S)6 med sedemdesetimi najbolj aktivnimi interesnimi skupinami na enajstih področjih javnih politik ter na podatkih iz intervjujev s predstavniki nekaterih interesnih skupin. Ključne ugotovitve raziskave so naslednje:
- policy omrežja, kakršna so se razvila v starem socialističnem sistemu, so v procesu demokratičnega prehoda razpadla;
- civilna družba osemdesetih let v obliki opozicij.skih družbenih gibanj je na prehodu iz o.semdesetih v devetdeseta leta upadla oziroma .se je transformirala v različne zvrsti. Le manj.ši del o.stankov te civilne družbe se jc ohranil kot sestavina novonasiajajoče motlernc civilne družbe devetde.setih let, ki bi lahko bila primerljiva s civilnimi družbami kot modernimi interesno-skupinskimi .sistemi v razvitih kapitalističnih državah. Poleg preživelih' novih ali transformiranih .starih civilno družbenih entitet, .se čedalje bolj razvijajo tudi čisto nove moderne interesne skupine (več o tem v Fink-Hafner 1998). Raziskovalni rezultati anket med poslanci državnega zbora kot tudi meil predstavniki interesnih skupin kažejo zaznave o dinamično razvijajoči se moderni civilni družbi sredi devetde.setih let;
- v novem političnem sistemu so se pričeli razvijati tudi zametki novih policy omrežij, ki p;i v veliki meri temeljijo na o.sebnih omrežjih ('personal network.s');
- oblikovanje |X)licy omrežij v novem družljenem in pt)litičnem kontekstu poteka 'stihijsko'. Množijo se patološki pojavi. Med razlogi za p;Uologijo jc tudi ncizol> likovanost pisnih in nezapisanih pravil obnašanja, še zlasti v zvezi z lobiranjem;
- le na nekaterih policy .sektorjih se oblikujejo nekatera stabilnejša, strukturno določena institucionalizirana policy omrežja;
- nova institucionalizirana policy omrežja sc najhitreje razvijajo na področjih ekonom.skih in socialnih politik, kjer je tudi v starem sistemu delovala močna in institucionalizirana korporativna tradicija;
- novo nastajajoča policy omrežja igrajo nekaj različnih - celo kontradiktornih -vlog v novem |X)litičnem sistemu, in sicer: 1. (so)oblikujejo nova politična razmerja tako, d:i krepijo sfero posredovanja med družbo in državo; 2. sodelujejo v procesih oblikovanja in stabilizacije novih političnih razmerij; 3. zlasti na nekaterih [KKlročjih omejujejo demokracijo na 'demokracijo močnejših in vplivnejših';
- rezultati raziskave kažejo na nekatere .stalnice v zn:ičilno.stih na.stajajočih policy omrežjih, hkrati pa tudi opozarjajo na bistvene razlike med njimi. Razlike v policy omrežjih glede na policy .sektorje (sektorje javnih politik) .so v mnogih pogletlih zelo velike.
Spreminjanje politične arhitekture in distribucija politične moči Sprememba političnega sistema oz. uvajanje demokratičnih ustanov in pravnih norm ne prinese avtomatično tudi demokratičnega policy stila. Anketirani predstavniki interesnih skupin so v juniju 1996 celo razkrili paradok.s, da je bil .stari, enostrankarski sistem ob svojem izteku bolj odprt za civilno družbo kot novi, večstrankarski sistem v prvih letih svojega vzpostavljanjanja in delovanja.
Nova |x)litična arhitekliira. ki jo lahko orišemo na |x)dlagi raziskave med interesnimi skupinami (Fink-Hainer et al. 1996), na podlagi rezultatov anket med poslanci Državnega zbora (Zaje et al. 1992 in 1S)94) ter na podlagi akete med vodji delovnih teles Držjvnega zbora (Fink-Hafner, januar 1996), je opredeljena z nasleilnjimi značilnostmi. Osrednji poiilični akter na rseli sektorjih Javnih politik Je država, čeprav obseg njenega mono|x)la variira |x) sektorjih in verjetno tuili skozi čas. Pri tem je posebej izrazit vpliv izvršne oblasti. Po podatkih zadnje ankete med poslanci (Fink Hafner v okviru Zaje etal. 199'i), so se v Sloveniji v začetku devetdesetih let razvili štirje osnovni tipi razmerij med interesnimi skupinami in državo. Prvi tip je sinonim za monopol države v ožjem smislu kot izvršne oblasti, kjer interesnih .skupin skoraj ni, pa tudi parlamentarci ga težko nadzirajo (npr. .sektor t i. notranjih zadev). V drugem tipu je civilna družba v obliki interesnih skupin marginalen |x)litičen akter, monopolna izvršna oblast pa v odločanje vključuje eksperte (npr. področje zunanjih in obrambnih [xjlitik) in le deloma parlamentarno vejo oblasti. Tretji lip policy omrežij zajema pluralizem šibkih in med seboj konkurenčnih interesnih skupin, kjer država zavzema osrednjo vlogo v procesu oblikovanja in izN-ajanja politik (v letu 1994 so npr veljala za takšna področja kmetijskih, ekonomskih in kreditno-monetarnih politik). Četrti tip policy omrežij, zaznan predvsem na |xxlročjih zdravstvenih, za|x)slovalnih, socialnih, izobraževalnih, kulturnih, športnih razi.skovalnih in tehnolo.ških politik, /kijema .še največ elementov modernega demokratičnega pojmovanja interesnih skupin kot relcNf-ant-nih akterjev v procesu oblikovanja in izvajanja politik. Za četrti tip policy omrežij je sicer tudi značilna relativno velika moč drž;ivc (izvršne in zakonodajne oblasti), vendar .so .se v pluralizmu interesnih skupin, ki poskušajo vpli\';iti na politike, že izoblikovale nekatere interesne organizacije, ki so relativno močne in vplivne ter se zato posku.šajo postaviti v položaj partnerja državi v procesu odločanja.
Navkljub tem variacijam po sektorjih javnih politik, večina anketiranih predstavnikov interesnih skupin (Fink-Hafner et al. 1996) ugotavlja, da poteka odločanje o politikah v ozkih, zaprtih krogih priinlegiranih odločevalcev. 82% vseh anketiranih predstavnikov .sedemdesetih interesnih .skupin .se je tako deloma ali v celoti .strinjalo, da gre za stalne kroge, ki si jemljejo največji vpliv na odločitve. Pri podrobnej.šem opisovanju teh 'zaprtih krogov', so anketiranci v odgovorih na tovrstno 'odprto' vprašanje v anketi najpogosteje navedli politične stranke oz. strankarske elite, v|>livne odločevalske kroge v okviru pristojnih mini.strstev ali vlade.
Kot izrazito kažejo grafi (v prilogi), pripravljeni na podlagi raziskave med 70 interesnimi skupinami na 11 sektorjih politik (Fink-Hafner et.al, junij 1996), sta osrednji politični instituciji z največ politične moči Vlada in Državni zbor Na tretjem me.stu po ocenjeni [x)litični moči so množični mediji, ki torcj očitno, po mnenju anketiranih, opravljajo vlogo akterja v procesu oblikovanja in izvajanja politik. Ostale politične ustanove kot npr Državni .svet in Pred.sednik republike imajo precej manj moči, čeprav lahko |xi oceni anketiranih predstavnikov intere.s-nih skupin v posamičnih primerih zlasti Državni svet pomembno po.seže v pro-ce.se političnega odločanja. Sodišča sicer predstavljajo posebno vejo oblasti, vendar v sloven.ski politiki igrajo tudi specifično politično vlogo. Sodišča, .še zlasti Ustavno .sodišče, so namreč pogosto [xjstavljena v kvazi legislativno vlogo. Skozi
imcrprctacijc ustavnosti zakonov in presojo zakonitosti oz. ustavnosti konkretnih odločb, zaradi katerih interesne skupine vlagajo primere na sotli-šča, zlasti Ustavno sodišče lahko vsaj posredno krepi moč interesnih skupin in uveljavlja njihove interese. Interesne skupine .sodiščem pripisujejo kar precejšnjo mcjč, saj določeni segmenti interesnih .skupin prek njih dokaj uspešno uveljavljajo .svoje interese, katere niso uspele zadovoljiti prej prek neposreilnih |x)skusov vplivanja na zakonodajno in izvršno oblast.
Oblikovanje posvetovalne politike?
Meti ključnimi predfKJstavkami po.sveiovalne |x)litike so zadostna stopnja razvitosti civilne družlje (motiernega interesno-skupin.skega univerzuma) in pravne države ter politična kultura aktivne civilne družbe na eni strani ter |X3svetovalna |K>litična kultura politične elite na tirugi strani. V nadaljevanju analiziramo predvsem težnje k vzpostavljanju moderne civilne družbe in odprtosti politične elite z;i organizirane civilno družbene vplive v Sloveniji.
Raziskovalni rezultati do.sedanjih parlamentarnih raziskav kot tudi na.še raziskave med interesnimi skupinami (Zaje et.al 1992 in 199'1; Fink-Mafner IS)9.3, 1995, v tisku-1998; Fink-Hatner et.al. 1996) kažejo na krepitev aktivne civilne družbe in deloma tudi posvetovalne politike. Čeprav je izvršna oblast po zaznavah parlamentarcev in interesnih .skupin najmočnejši politični akter (glej prilogt) - graf'Moč vlade'), pa jk) podatkih naših raziskav ni hkrati tudi najbolj odprt za posvetovalno politiko. Kljub temu zaznave interesnih skupin nakazujejo težnjo k večjenui sliiične vloge v celoti gledano ni zelo pomembna tarča lobiranja interesnih skupin.
Interesne skupine poročajo o vrsti težav in ovir pri tem, ko poskušajo sodelovali pri oblikovanju in izvajanju politik. Med njimi je največ pritožb glede ignoriranja, izmikanja pri.stojnih, glede |xxlrejenega položaja interesnih skupin v .stikih z državnimi institucijami in celo glede podcenjevalnega odnosa do interesnih .skupin. Interesne skupine ocenjujejo, da pristojni pogosto reagirajo .šele po pritisku prek množičnih medijev. Med ostalimi |x)membnimi težavami in ovirami, so navedeni tudi nedostopnost gradiv, informacij, ustanov, odločanje v zaprtih krogih ("kuhinje"), neustrezno strokovno usposobljeni .sogovorniki oz. nestrokovni kadri v politiki, pomanjkanje posluha za uveljavljanje stroke, nerazumevanje in banali-ziranje problemov. Težav pa interesne skupine ne vidijo le v državnem oz. političnem okolju, temveč tudi pri .sebi (notranje težave interesne skupine/organizacije, neusklajenost interesov, pomanjkanje virov) in v značilnostih civilno-tlružbene-ga okolja (npr. delovanje vplivnih "kontra-skupin"). Nekateri predstavniki intere.s-
nih skupin vidijo problem tudi v konfliktu interesov na makro-ekonomski ravni, ker ima družba pač omejene vire, vendar pa večina interesnih skupin navaja predvsem težave, ki so v veliki meri povezane s politično kulturo v sferi države oz. [xili-tične elite.
Slruktunie in relacijske značilnasli nastajajočih policy omrežij Čeprav bi na podlagi raziskovalnih rezultatov ne mogli govoriti o izoblikovanosti policy omrežij, pa vendarle lahko ocenimo, da predstavniki intervjuvanih intere.s-nih .skupin do neke mere že prepoznavajo akterje, ki relativno .stalno |K)skušajo vplivati na odločanje na določenih .sektorjih. Prav tako anketiranci ori.sujejo meje oz. Širino omrežij, njihovo strukturo in prevladujočo naravo razmerij v omrežjih na njihovem' sektorju.
Večina interv juvanih (60.ii%) ocenjuje, da .se policy omrežja širijo zlasti v civil-no-družl5enem segmentu. Z 'nasprotnimi' interesnimi skupinami ne sodelujejo, vendar pa jih dobra polovica pogosto ali .stalno sodeluje z interesnimi skupinami, s katerimi imajo skupne interese. Strukturo nastajajočih policy omrežij v pomeml> ni meri tloloča centralnost državnih akterjev, ki jx) ocenah anketiranih na civilno-družbene akterje |X)gosto gledajo zviška ali jih celo ignorirajo. Večina anketiranih (62..3%) se strinja, da se v poskusih vplivanja na oblikovanje in izvajanje politik srečujejo z vedno i.stinii nasprotniki. Kot pomembno oviro v uveljavljanju inte-re.sov iijihove" interesne skupine skoraj polovica anketiranih vidi v na.sprotovanju politikov oz. političnih .strank, državnih urailnikov, (precej pa tudi v tekmovalnih odnosih s sorodnimi interesnimi skupinami ter v konfliktnih odnosih z 'nasprotujočimi' interesnimi skupinami. Tako se v policy omrežjih kot dominantni razmerji pojavljata tako soglasje kot tudi konflikt.
Sodeč po opisih anketiranih, .se na nekaterih področjih uveljavljajo kolektivna pogajanja in drugi bolj in.stitucionalizirani kanali komunikacije znotraj policy omrežij. Kljub temu podatki kažejo, da veliko komunikacij poteka predvsem na osebni ravni. Stiki med ix)litiki in člani vodstev interesnih skupin se odpirajo predv.sem na potllagi .skupnih poklicnih in izobraževalih izkušenj, prek osebnih intere.sov (šport, kultura, ljubiteljska dejavnost ipd.) ali prek pripadnosti domačemu kraju. Lahko bi torej rekli, da so do sedaj nastala policy omrežja predvsem osebna omrežja in le v manjši meri formalizirana oz. in.stitucionalizirana omrežja.
Ekonomske in neekonomske skupine v obUkujočih se policy omrežjih Na podlagi obtielave podatkov ankete med predstavniki interesnih skupin (l-ink-Hafner et.al. 1996) lahko govorimo o zanimivih razlikah med zaznavami nastajajočih policy omrežij, v katera stopajo ekonomske skupine ter policy omrežij, v katera vstopajo neekonomske skupine. Lah (1997) ugotavlja večjo uspešnost ekonomskih skupin v uveljavljanju partnerskega odnosa vis a vis državi (posebej vladi). Neekonomske skupine so bolj nezadovoljne s .svojo vplivnostjo v novem sistemu in ocenjujejo, da .so bile v starem sistemu bolj učikovitc. Ostale razlike, ki jih bomo omenili, verjetno zaradi majhnosti vzorca ni.so statistično značilne. Na podlagi frekvenčnih porazdelitev lahko rečemo le, da so ekonomske skupine aktivne bolj kontinuirano, bolj se povezujejo s tujimi sorodnimi organizacijami, v
večji meri imajo vtis, da z vlado sodelujejo. Prav tako nekoliko drugače ocenjujejo nekatere politične akterje kot to velja za neekonomske skupine. Tako npr. ekonomske skupine pripisujejo večjo moč sodiSčem kot to velja z;i neekonomske skupine. Vsaj deloma je to mogoče pojasniti z dejstvom, da si ekonomske skupine lažje privoščijo ustrezno pravno pomoč kot to velja za neekonomske skupine in .so verjetno tudi zaradi tega s svojimi vlogami na .sodi.ščih uspešnejše. Več moči pripisujejo tudi množičnim medijem. Bolj kot neekonomske skupine [»skušajo uveljaviti svoje interese prek Državnega sveta. To je do neke mere razumljivo, saj imajo tam ekonomske skupine kar nekaj stalnih sedežev in lažje uveljavijo interese kot neekonomske skupine, ki .so tu šibkeje predstavljene ali pa sploh ne. Zanimivo je tudi, da se ekonomske skupine lx)lj kot neekonomske skupine pritožujejo nad nesprejemljivimi poskusi vplivanja nanje s strani |X)liiičnih strank.
Ocene kvalitete nove demokracije
V nasprotju s splošnimi pričakovanji v kontekstu demokratičnega prehoda, oblikovanje in izvajanje politik danes še ne poteka v skladu z demokratičnimi ideali po.svetovalne politike. Tako kot polnoletni državljani v anketah Slovenskega javnega mnenja, tudi anketirani predstavniki interesnih skupin ocenjujejo, da danes sprejema pomembne odločitve le stalni ožji krog odločevalcev. Le okrog 14% anketiranih je zelo ali pretežno zadovoljnih s stanjem demokracije v Sloveniji, več kot 40% pa jih je izjavilo, da so s stanjem pretežno nezadovoljni ali zelo nezadovoljni. Novi j>olitični sistem pomeni več možnosti za uveljavljanje interesov ekonomskih interesnih skupin, neekonomske interesne skupine pa se počutijo odrinjene in so manj zadovoljne s stanjem demokracije kot to velja za ekonomske. Kljub temu lahko rečemo, da interesne skupine nasploh vidijo politiko kot enotnost nasprotij - kot boj za oblast pa tudi kot s|Dopad med zastopniki posebnih interesov za premoč. Le v manjši meri je politika v novem kontekstu sinonim z;i prizadevanje za skupni blagor in temeljne vrednote.
Zaključek: težnje v razvoju policy omrežij v fazi konsolidacije demokracije
Empirični del razi.skave kaže na fazni zamik v razvoju moderne aktivne civilne družbe v kontekstu demokratičnega prehoda v Sloveniji. Če je prva faza tlemo-kratičnega prehoda dominirana s strani vzpostavljajočega se strankarskega sistema, pa v fazi konsolidacije demokracije opazimo tudi začetek dinamičnega razvoja modernega interesno skupinskega sistema ter oblikovanje novih, in čedalje bolj tudi stabilnejših, policy omrežij. Čeprav je velik del predstavnikov anketiranih interesnih skupin nezadovoljnih s stanjem demokracije v Sloveniji, pa vendar na posameznih sektorjih javnih politik ocenjujejo, da prihaja do premikov od ekskluzivne dominacije političnih strank in države k nekaterim oblikam posvetovalne politike. Civilna družba preboleva otroške bolezni tekmovalnosti in .se le postopoma uči koaliranja med sorotlnimi interesi in s tem vzpostavljanja močnejšega sogovornika - če že ne partnerja državi, sedaj osrednjega policy akterja.
Državni akterji se ob priiiskiii interesnih skupin in množičnih medijev le postopoma in težko učijo odprtosti in posvetovalne politične kulture.
Policy otnrežje kot meso koncept se je v raziskavi izkazati kot uporabno analitično orodje v raziskovanju spreminjanja načina vladanja na meso ravni. Ravno na tej ravni pa je pričakovati, da bodo te spremembe najbolj očitne (Lawson 1993, 201). Glede na .sektorske razlike, ki smo jih odkrili v empiričnem delu raziskave, sc zdi smiselna teoretizacija raziskovalnih dognanj v navezavi na različne teoretske koncepte, kot so npr pluralizem, elitizem itn. - odvisno pač od konkretnega predmeta raziskovanja (značilnosti konkretnega političnega okolja, v katerem .se razvija preučevano policy omrežje ter seveda od notranjih značilnosti tega omrežja). Za poglobljcnej.še raziskovanje se nam zdi potrebno, da se bodoče empirično raziskovanje usmeri na študije primerov in teoretiz;icijo na podlagi primerjalne analize policy omreži) na različnih področjili v isti časovni točki kot tudi sprememb |X)sameznih policy omrežij skozi čas in seveda upoštevajoč pri tem družbene in politične spremembe.
Priloga: grafi
Graf 1: Ocena moči Vlade D. Fink-Hafner et al. (1996), Oblikovanje policy omrežij in lobiranje v Sloveniji
%
80 60 •io 20
87.1
3.2
8.3
9.7
13,4
1
.77,».,
ni moči sredina veliko moči
I ek. interes, .skupine I I neek. iniere.s. .skupine N - 70 interesnih skupin na 11 policy ptnlročjih
Graf 2: Ocena moči Državnega zbora D. Fink-Hafner et al. C1996J, Oblikovanje policy omrežij in lobiranje v Sloveniji
% NO
60
40
20
.m.........75.
22.6
m"
n.i
ni moči sredina velii«) moči
I I ck. interes, .skupine ' ' neck, intcre.s. skupine N - 70 interesnih .skupin na 11 policy podroCjih
%
80 60 40 20
Graf 3: Ocena moči množičnih medijev D. Fink-Hafner et al. (1996), Oblikovanje policy omrežij in lobiranje v Sloveniji
22.2
6,3
12:5.........;v;.......
ZtiL
81.3
ni nH)Ci sredina veliko nx)či
I ek. interes, skupine I I neek. intea-.s. skupine N - 70 interesnih skupin na 11 polity ptKlročjih
Graf 4: Ocena moči Državnega sveta D. Fink-Hafner et al. (1996), Oblikotianje policy omrežij in lobiranje v Sloveniji
%
80
60
40
20
"t4T
61,H
23,5
16.1
'i tiia
ifj
80
60
40
20
ni moči sredina veliko moči
I I ek. interes, .skupine I I neek. interes, .skupine N - 70 interesnih skupin na 11 policy podroCjih
Graf 5: Ocena moči predsednika Republike D. Fink-Hafner et al (19S>6), Oblikovanje policy omrežij in lobiranje v Sloveniji
80,6
22,2
12.9
3.7
6,5 -f-1
ni moči sredina veliko moči
i i ek. interc.s. skupine I I neek. interes, skupine N - 70 interesnih skupin na 11 policy področjih
%
8<) (M 40 20
Graf 6: Ocena moči sodišč D. Fink-Hafner et al. (1996), Oblikovanje poUc}'omrežij in lobiranje v Sloveniji
62,5
12.5
...........................................................................f«:?...............
17.2
25
m iiK)Ci .sredina veliko moti
I ck. interes, skupine I I neek. interes, skupine N - 70 interesnih skupin na 11 policy področjih
Graf?: Ocena moči institucij oblasti; D. Fink-Hafner et al (1996), Oblikovanje policy omrežij in lobiranje v Sloveniji (% odgovomv 'veliko moči")
Vlada
množični mediji
Državni zbor
i
!
J neek. intere.s. skupine D ek. interes, .skupine
.sodi.^ča
Državni svet
predsetlnik Republike
i34.5
25 :
9.7; i
^ i 14.7 i
[3.7 i ^6.5 :
77.K
»1.3
77.4 75
t) 20 40 60 8(» 1(K) N - 70 interesnih .skupin na 11 policy |X>dročjih
LlTlvRATUKA
Andersen, Svein S. and l':iiasscn, Kjcil A. 1993. Making I'olicy In l\un)pe. l.ondon. New Delhi, Tliousand Oaks: Sage.
UibiC, Adolf. 19K1. Iniere.si in [lolitika. Ljubljana. lX'iav.ska enotmKst.
HibiC, Adolf, in Cra/.iano. Gigi. ed.s. 199-1. Civil Socieiy, I'olitical Society, Democracy. Ljubljana. Sk)venian I'olitical Science As.sociation.
Cerny, Philip G. 1990. The Changing Architecture of I'olitics. Structure, Agency and the Future of the .State. London, Newbury Park, New Delhi: Sage.
Dowding, Keith. 1995. Model or Metaphor? A Critical Review of the I'olicy Network Approach. I'olitical .Studies, XI.III, 136-15«.
l-niirbayvr, Mastafa. and G(H)dwin. Jeff 1994. Network Analysis, Culture, and the Problem of Agcncy. American Journal «)f Sociology. 99, 1411-54.
Fink-Hafner, Danica. 1992. Nov.i družbena gibanja - subjekti politične inovacije. Ljubljana: Znanstvena knjižnica FDV.
Fink-Hafner, Danica. 1995. Slovensko kmetijsivt) in ICvropa. Ljubljana: Znanstveno publici.stič-no srediSče.
Fink-Hafner, Danica. 1993 Policy skupnosti in nekateri problemi vladanja v prehodnem obdobju. V D.Zajc (ur.) Slovenski parlament v procesu politične modernizacije. Ljubljana:Centcr za politološke raziskaw IDV-FDV in Drž;ivni zbor RS. sirl07-122.
Fink-Hafner, Danica. 1994. .Sindikati v procesu oblikovanja politik. Družboslovne razprave, X, 30-17
Fink-Hafner, Danica et.al. 1996. Oblikovanje iX)licy mrež in lobiranje - rezultati ankete med 70 interesnimi skupinami. Center za politolo.ške raziskave. Fakulteta za družbene vede. Inštitut za družljene vede. Ljubljana.
Fink-Hafner, Danic-a. 1997 llie Role of Intere.st Organisations in the Huropeani.sation of Slovelan Policy-making. Praga: Paper for the Conference on The role of Central i:un)|X'an Parliaments in the Process of Furopean Integr.ition. 12-14 Septemlx.'r 1997.
Fink-Hafner, Danica.199«. Organi.sed Interests in the I'olicy-makiiig Process in Slovenia. Journal of i:un)pean Public I'olicy, 5:2. v tisku.
Gantar, Pavle. 1994. Di.scussions on Civil Society in Slovenia, in: IJibič and Grazioano. eds.. op.cit.
Greenwocxl, Justin, and Grote. Juergen. R. and Ronit. Karsten. eds. 1992. Organized Interests and the Furopean Community. London - Newbury Park - New Delhi: SAGK.
Jordan, Grant, and .Schubert.Klaus. eds. 1992. Policy Networks. Special Ls.sue of Furopean Journal of Political Research, 21, 1-205.
Knoke, David. 1990. Political Networks. The Structural Perspetnive. Cambridge. New York, I'ort Chester, Melburne, Sydney: Cambridge University Press.
KolariO, Zinka. 1994. Neprolltno/volonterske organizacije v Sloveniji. Č;t.sopis za kritiko znanosti, .št. 16K-I69..str. 107-120.
KolariC, Zinka. 1994a Vloga humanitarnih nep«)ritnoAx)lonterskih organizacij v slovenskem sistemu blaginje 90-ih let.. Ca.sopis za kritiko znano.stL .4t. 168-169. .str. 143-152.
Lah, Marko.1997. Fkonomski vidiki |Tolicy omrežij. Raziskovalno pon)čil<). Fakulteta za družlx;ne vede - Inštitut za družbene vede. Center za politološke raziskave.
I.aw.s<)n, Stephanie. 1993.0>nceptual Lssues in the Comparative .Study of Regime Change and IX-mocratisation. 0>mparative Politics. Vol. 25. pp. 183-205.
l.ukSič, Igor 1994. Liberalizem wrsus korporativizem. Ljubljana: Znanstveno publicistično sredi.šče.
I.ukšič, Andrej 1996. Možno.sti slovenjenja pojma network' - temeljnega jxijma analize politik. Teorija in praksa, št. 4, str 596-603
MandiC.Srna. 1996. Sianovanj.skc poliiikc.dr.discrtacija.l.jubijana. Fakulteta /a družbene vede. Maah, David. 1993. The Policy Netw()rk.s Conccpi in Briti.sh Political .Science: it.s Applicability for Central and i:astern Kuropc.Hudaiv.st Papers on Democratic Transition. No. 71. IUida|X'si: Hungarian Cente for IX-mocracy Studies. Mastnak, Tonia?- 1994. From .Social Movcnicnts lo National .Sovereignity, in: Uenderly. J., Kraft, li. eds. lnde|X-ndent Slovenia: Origins, MovenienLs.Prospects. New York. .St. Martin's Press.
Nohria, Nitin. and liccles. Robert G. eds. 1992. Networks and Organi/atlons: .Structure. I'orm,
and Action. Bo.ston, Ma.ssachu.setLs: Harvaai Husinc.ss .School Prc.s.s. Pal, Leslic.1987. Public Policy Analysis. Toronto-New York-I.ondon-Sydncy-Aukland. .Methuen. Parsons, Wayne. 1995. Public l>olicy. Aldershot, UK and Hrookfield, U.SA. l-dward l-lgar I'uchala, Donald J. 1997. Of IJlind Men, IClephanLs and International Integration. Journal of
Common Market Studies. 3, 267-284. Rhodes, R.A.W. and March. David. 1992. New Dircctioas in the Study of Policy Networks, in:
Jordan. Grant, and .Schubert.Klaus. eds. 1992. .str 181-205. Richard.son, Jeremy and Jordan.Grant.1979. Governing Under Pre.ssure. Oxford. Martin Robert.son.
Richard.son, Jeremy, ed. 1982. Polity Styles in Western Kurope. Uo.ston and Sydney: George Allen and Unwin.
Richard.son, Jeremy and Mazey. Sonia. 1993.1.«>hbying in the I^uropean Community. Oxforil.
Oxford University Press. Smith, Martin. 1993.Pre.ssure, I'owx-r and Policy. .State Autonomy and Polity Networks in
»ritain and the US, Harvester Wheaisheaf. .Stanojevič, Mirt)slav. ur 1994. Neokorporaiivistična regulacija industrijskih odnosov?.
Temauska Številka Družboslovnih razprav, St. 17-18. .sir 77-91. Strueck, Wolfgang, and .Shmitter Philippe. 1991. Krom National Corporatism lo Transnational Pluralism: Organized Interests in the Single luiropean Market. I'olitics and Society, 19, 133-164.
Ziijc ft al.l992. Anketa med poslanci Državnega zbora. Ljubljana. Fakulteta z;i družbene vede
- In.štitut za družbene vede. Center Zii politoloSke raziskave.
Zaje et al.l994. Anketa med poslanci Državnega zbora. Ljubljana. Fakulteta za družbene vede
- In.štitut za družbene vede. Center za politoloSke raziskave.
Wic.senihal, Helmut. 1996. Organi.sed Interest.s in Contemporary liast Central liurope: Tlieoretical Perspectives and Tentatiw Hypotehses. in: Agh. Attila and Illon.szki. Gabriela. 1996. The Sect>nd Steps. Budapest. Hungarian Centre of Democraty Studies.