ZBORNIK SOBOŠKEGA MUZEJA 4, ur.: Irena Šavel, Murska Sobota 1995, 235 str., ilustr.
V četrti Številki zbornika Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti so objavljene razprave s področja arheologije, umetnostne zgodovine, zgodovine, etnologije, filozofije, jezikoslovja in teologije. Nanašajo se predvsem na področje severovzhodne Slovenije, le nekatere so splošnejše. Poleg razprav so v zborniku objavljene tudi knjižne ocene in poročila. V prispevku na kratko predstavljam celoto zbornika, članke s področja etnologije pa nekoliko obširneje.
Irena Šavel v razpravi Glinasta figurica iz Bukovnice oriše zanimivo najdbo ženske figurice - idola pravokotnega ali ploščatega tipa. Idoli izhajajo iz vere, da se lahko podobice sporazumevajo z božanstvom za uresničitev želja. So torej nekakšna pričevanja o duhovnem življenju v prazgodovinskih kulturah. Na podlagi opravljene analize Savlova uvršča figurico v tip pravokotnih idolov retz-gajaryske kulture. Okras na idolu pa je narejen v tehniki brazdastega vreza, ki je značilen za srednji ali pozni eneolitik.
Matej Klemenčič v sledečem sestavku obravnava gradbeno zgodovino in izvir arhitekturnega tipa cerkve sv. Treh kraljev v Slovenskih goricah. Cerkev je največja gotska zgradba v Slovenskih goricah, saj je renesansa vidna le v nekaterih detajlih. Avtor skuša odkriti izvor arhitekturnega tipa cerkve, vendar ugotavlja, da je prostor med Dravo in Muro slogovno zelo raznolik, zato je le o enem izvoru težko govoriti. Na gradnjo cerkve so zagotovo vplivali tako arhitekturni in umetniški tokovi s severa kot z juga.
Zgodovinar Sašo Radovanovič piše o duhovščini v slovenskih župnijah arhidiako-nata med Dravo in Muro v letih 1645-1700. Na ozemlju Štajerske sta obstojala zgornje-in spodnje- štajerski arhidiakonat, ki sta od 16. stoletja upravljala celotno Štajersko. V 16. stoletju je duhovnikov na tem območju primanjkovalo, položaj se je izboljšal šele z ustanovitvijo univerze v Gradcu (1586), kjer so se izšolale številne generacije le-teh, tudi slovenske narodnosti. Avtor zaključi razpravo z obsežnim seznamom duhovnikov, ki so delovali na slovenskem Štajerskem v drugi polovici 17. stoletja.
Etnološko najpomembnejša je gotovo razprava Marije Kozar Mukič Podatki o načinu življenja prekmurskih Slovencev v 18. stoletju, v kateri opiše pomen arhivskega
gradiva, ki se nanaša na nekdanjo Slovensko okroglino (Totsäg) in ki ga hrani župnijski arhiv v Sombotelu na Madžarskem. To so urbarji petih gospostev z ozemlja, ki je danes v slovenskem delu Prekmurja, in terezijanski kataster. Fred sestavo urbarjev so pisci postavili vprašanja podložnikom, ki so nanje odgovarjali v slovenskem, madžarskem ali v nemškem jeziku. Ohranjeni so odgovori podložnikov iz 105 slovenskih vasi. Iz omenjenega arhivskega gradiva je mogoče dobiti natančne podatke o tlaki in dajatvah, posredno pa tudi o poljedelstvu, živinoreji in lovu. Tako npr. za gospostvo Rakičan izvemo, da so morali podložniki dajali poleg ovsa še pšenico, rž, kuhano maslo, jajca, lan in polže. Iz urbarjev tudi zvemo, da so morali ljudje zaradi slabe zemlje in težkih življenjskih okoliščin na Goričkem hoditi na sezonsko delo celo v druge župnije. Na koncu razprave Marija Kozar Mukič navaja še odgovore na devet vprašanj Marije Terezije v gospostvih v Gornji Lendavi, Murski Soboti in Rakičanu, v Dobri, pa tudi pri manjših ali manj znanih posestnikih. Kozar Mukičeva predstavi in opozori na dragocenost podatkov, ohranjenih v dokumentih Arhiva Železne županije za raziskovalce načina življenja Prekmurskih Slovencev v 18. stoletju, pa ne le teh, ampak tudi za avstrijske in madžarske znanstvenike.
Etnolog Borut Brumen v študiji Panonskost Murske Sobote med letoma 1919 in 1941 kritično razčleni uporabo kategorije panonski videz oz. panonskost. Opozori na to, da se sicer strinja z Novakovo trditvijo, da značilnosti ljudske omike ustvarjajo skupaj z zemljepisnimi in zgodovinskimi posebnostmi širša kulturna ali etnična območja, obsegajoča ozemlje z enakimi ali podobnimi kulturnimi prvinami. Ne strinja pa se s trditvijo, da gre pri tem tudi za enak način življenja, saj se npr. življenje v Murski Soboti razlikuje od načina življenja v kakšni gorički vasi. V nadaljevanju razprave podrobno podaja najpomembnejša določila in značilnosti gradnje Murske Sobote, ki se povezujejo z uporabo kategorije panonskosti. Brumen ugotavlja, da v delih Murske Sobote, ki so bili zgrajeni po letu 1909, ne moremo več govoriti o panonskem videzu ulic oz. mesta. S slamo krite butane hiše, ki so značilen stereotip panonskosti, v obravnavanem obdobju v Murski Soboti niso več gradili. Zato je potrebno razumeti označevanje kulturnih fenomenov s kategorijo panonskosti v kontekstu novoromantičnih opredelitev etnologije, ki je še po 2. svetovni vojni dojemala mesto in urbani način življenja kot nekaj »neljudskega« in »nenaravnega».
Mihael Kuzmič v študiji Izseljevanje iz Prekmurja med prvo in drugo svetovno vojno v luči sodelavcev »Mladega Prekmurca" piše o delih prekmurskih izobražencev, ki obravnavajo sezonstvo in izseljenstvo in so bila objavljena v drugi polovici tridesetih let v zgoraj navedenem listu. Označuje jih velika človeška doživetost in kritičnost, ki je bila značilna za tedanjo generacijo mladih prekmurskih piscev.
Zgodovinar Martin Steiner je napisal prispevek o volitvah v konstituanto novembra leta 1945 v Prekmurju. Pri tem obravnava politično ozadje dogajanja, priprave in potek volitev ter njihove rezultate, ki so bili v Prekmurju, v primerjavi z drugimi kraji v Jugoslaviji, zelo drugačni, saj se je na teh volitvah večina volivcev v tej pokrajini odločila za kraljevino srbskega kralja Petra, in ne za Titovo republiko. Steiner pojasnjuje rezultate z dejstvom, da so Prekmurci doživeli v 20. stoletju številne politične spremembe in prevare in jim je verjetno le kraljevina zbujala zaupanje in varnost.
Borut Ošlaj v razpravi Židovski prelom oriše začetke židovske religije in njene svojskosti, ki so jo ločevale z drugimi. Ugotavlja, da so vse značilnosti (individualizem, logos, zgodovina, napredek, linearizem in eshatologija), ki se pogosto pripisujejo zibelki evropske civilizacije - kulturi antične Grčije, kategorije, ki so bile pomembne sestavine hebrejske religije. Ošlaj skuša zato pojav židovske religije prikazati kot
odločilen zgodovinsko civilizacijski prelom, ki je uveljavil metafizičen linearizem. Meni, da so tisto, kar so izpeljali Židje na religioznem področju, izpeljali Grki na profanem.
Sledi obsežna bibliografija o protestantizmu na Slovenskem, ki jo je pripravil Franc Kuzmič. Avtor je zapisal, da gre za osnovna in obsežnejša dela, ki so razporejena po abecednem razporedu priimkov avtorjev ali naslovov del. Del gradiva, ki je še gotovo neznano in neodkrito in ga hranijo predvsem v arhivih, pa čaka na nadaljnjo obravnavo.
Vsebinsko bogat in raznolik zbornik Soboškega muzeja zaključijo še knjižne ocene in poročila z razstav.
Maja Godina-Golija